45. številka. Ljubljana, soboto 23. februarja. XI. leto, 1878. SLOVENS Ishaja VBak dati, izvzomgi :>onmirtlifca in dneve po pratsiiicih, tu: vo!)» po polti prejcinan ss. a vatr o-of? en k e dozelo celo loto 16 g M., t.u pol lota 8 ; Id.. četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre* poaiijarja na dom sa celo leto 12 gUL, <,a Jottt lota 3 gld. 30 kr., m. en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom »e računa 10 kr. za mosoc, -TO kr. tx ćetri leta. — Za ?.uje deSele toliko -;ee, kolikor poJtnina isnaSa. — Za gospode uči t olje na ljudskih šolah ar« /.a 'dijake velja znižana •'i.a in sicer. Z* Ljubljano aa ćetrt let& 2 gld. 50 kr., po poŠti prejemati za četrt leta 3 gld. — Za oznanila »■■ plačuje odi četiristopne poiit-vrsto 6 kr.. če *<» oznanilo enkrat tiskaj 5 kr., 6e io dvakrat in 4 kr. če ne tri- ali večkrat tiskn. Dopisi naj ho ■• vo\e crarikua-ri. — Koko&iri m t>q vračajo. — Uredmst/o jo v Ljubljani v Franc KolnJnnovoj hisi Ć*. 3 „gleduliSka stolna". O p r •<■ v n i s t v o, na katero 'ial «1* *»hi|W>v*ii(!*> ;.v«:itii'iat* •>s/-,r.An<,,a <"*te1nniac*}«. <»«n»nita» *» \. adnmiiat'-ativne -oči. je v „Narodni tiHkarni" v Kol m mio vej hiši. Telegrami ^Slovenskemu Narodu". Dunaj 22. februarja. V državnem zboru so izrekli Poljaki, (Jroliolski in tovariši, da so zadovoljni z vladno politiko, pa intcrpelirajo, ali vlada kaj ve o tem, da so ruski vojni poveljniki Poljake v Turčiji usmrtiti dajali in ali jc vlada evoj glas proti temu povzdignila. Dalje vprašajo, ali bode kongres tudi o položaji poljskih podložnikov v Rusiji fcaj preudarjal. Peterburg" 22. februarja. Turki so začeli Erzerum zapuščati 17. febr. in je imelo biti to mesto do 21. febr. iz-prazneno. Rusi so 20. februarja vmarširali v Buš čuk. Agence Russe pravi, da nij resnica, da bi Rusija zahtevala, da morajo vsi muselmani Bolgarijo zapustiti ali celo izgnani biti. Atene 22. februarja. Narodna skupščina na Kreti je pretrgala vse dogovore 8 porto in izvolila provizorično vlado čestih udov, mej katerimi sta dva mohainedanca. London 22. februarja. V zgorenjej zbornici je bila „kreditna bili" v drugem branji sprejeta. London 21. februarja. „Times" poročajo iz Pere 20. t. m.: Namyk-paša gre v Peterburg, da bi izprosil premem be trdih mirovnih pogojev, po katerih fie namerava izgnati vse muselmane iz nove kneževine Bolgarije, katere meja sega do malo milj blizu Carigrada. (To vest o izgnanji muselmanov uže zgornji novejši telegram iz Peterburga na laž stavlja. Ur.) Angleška kanalska flota je od Gibraltarja plula v orijent. V angleškej zgorenjej zbornici je izjavil I)erby, da so odstranjene težave zarad kraja, kje bode konferenca; izbrano je mesto Baden-Baden. On misli, da ve-čjidel vse vlasti bodo poslale svoje poročnike. V zdolenjej zbornici je izjavil North-cote, da so nasledki dogovorov z Rusijo ti—le: Rusija se zavezuje, da ona nobenega dela poluotoka Galipoljskega, niti ne Črt Boulairskih ne zasede, niti ne pošlje vojske na azijsko stran Dardanel. Anglija se zavezuje, da ne bode nič svojih vojakov na Galipoljskem otoku izbarkala, niti ne azijske strani Dardanel obsedla. Bukarešt20. februarja. Turki so Ruš ćuk izpraznili, zato je več tujih konzulov, mej temi tudi avstrijski Montlong. tjakaj vrnilo se. Ruska posadka je vmnrširahi. Carigrad 20. februarja. Sulejmnn paša je bil prijet, v Boular v Dardaneluh priveden ter zaprt in bode zarad nepokorščine pred vojaško sodišče dejan. — Natnyk-paša pojde v Peterburg v posebnoj misiji. Javno mnenje mej Rusi izrazuje članek v „St. P. V.u takole: „Ko bi laik umetnik hotel v sedanjih za nas veleva-žnih trenotkih splošno mišljenje in moralne lastnosti čuvstev celega ruskega naroda v sliki predstavljati, moral bi lepo in veličanstveno žensko podobo, v katerej se navadno Rusija predstavlja, tako narisati, da bi bilo n i prvi mah v njenem lici moči čitati, da so ona obrača do kronanega voditelja ruskega naroda, do carja osvoboditelja, govoreča mu: Vladar! Zaupaj v svoj narod in opiraj se nanj. Kakor en mož je pripravljenih 80 milijonov tvojih podložnikov, tebi vse prinesti, kar zahtevati bo ti potrebno zdi. Tvoj narod je močan sam posebi. Ne oziraj se in ne pazi na nikogar in vodi sveto delo do konca. Lažje in ceneje je začeto delo dovršiti, nego na polovici pota obstati in črez 20 let z novega začeti. Mogočnejša in svetejša nego vsi materijalni interesi je — narodna čast in dostojanstvo narodovo. Ta sta v nevarnosti. Tvoja dolžooat je, vladar, da ju braniš. Brani ju, tvoj narod pojde za toboj v svetem boji !u Za naše ustavoverce. Dunajski poslanec dr. Kronavvetter je rekel v državnem zboru pri debati o podraženji kave: „Mi poznamo, kako se za postave večina dobo, m ive m o, kako se parlamentae Teči ne delajo. Pri našem volilnem zakonu ima žalibog vlada tako velik vplivna sestavo in držanje parla-m e n ta, da jej je posebno s pritiskom resignacij in demisij mogoče take reči preriniti, ki so za ljudstvo zelo škodljive. . . In tako sem do tega prišel, da moram obžalovati t da v tej zbornici morda 9 0 pere en -tov avstrijskega prebivalstva tu kaj nema nobenega zastopništva." Govornik je končal s terjatvo, naj se „dajo vsem onim politične pravice, katerim država naklada dolžnost vojaštva in davkoplačevalstva.** Mstek* Bolgarija in Bolgari. (Spisal Franjo Potočnik.) (Daljo.) A ne san.o v gajih atoSkega poluotoka, nego tudi drugodi so so, kakor Grigorovie pripoveduje, jednako reči godile. V samostanu svetega Nauma jo igouien Dijoniz, anatolsk Grk, vse bolgarske knjige požgal; v drugem samostanu so Grigorovieu grško bibhjoteko kazali, ko pa je vprašal po slavjanskih knjigah in rokopisih, so mu odgovorili, da je to vse uže požgano. Leta 1823 je metropolit Joakim izvedel, da so v vasi Orvoni, blizu Berkovee, staiobolgaiski rokopisi in Btarobol-garske slike svetnikov — in takoj je kmetom zapovedal, vse te reči ali požgati ali zakopati, ter jim je zažugal, da bode, ako tega nehte storiti, celo vas zaklel. In res se je vsa ta interesantna Btarina uničila; po Jirečku sicer Gajda 1. 18G4 poroča, da bo se pri tej priliki po nekem popu vendar trije rokopisi rešili. Kje so ti trije rokopisi? Tega no vemo, kajti naša licealna bibiijoteka samo nemško „\Vissenschaft" kultivira; kajti, kar se v Kijevu, Peterburgu ali celo v strašanskej Moskvi tiska, a j j za avstrijske biblioteke. Naša bibiijoteka nema ni Kanitza, ni Gajde ni Grigorovića ni drugih del slavnih slovanskih pisateljev. Pred 30 leti je Šumeuski škof blagoslovil uovo cerkev v „Pticu" ter je pri tej priložnosti vse staro knjige na pokopališči zakopati dal. litega leta so fanarijoti v Kski Zagori cele kupe knjig požgali in /.ukopali. Naj glasovitejši mit odalo je bilo požgauje stare patrijarhove biblijoteke v Trnovem. Me tropolit llarijou je namreč 1. 1825 v svojej cerkvi dal vrata pre/.idati in je v steni vzidano našel veliko staro biblijoteko trnovskih patrijarhov in mnogo relikvij. Relikvije, mej njimi glavo svetega Mihajla iz Potuka, je ta BpoboŽni" škof Valahom — prodal; a vse starobolgarske knjige, rokopise, pergamente in patente je neke nedelje opoludne z veliko slavnostjo na grmadi požgal. Taka ko je revnim Bolgarom godila. Drla jih je vlada, drli so jih vsi paše raznih vrst, drl jih je patrijarh, drli so jih metropoliti in vsi grški škofje, drli so jih spahi, kateri so jim pod imenom „desetine" včasih pol, a včasih celo vse poljske pridelke in živino pobrali; huda se je Bolgaru godila, če jo s kakim Turkom v pravilo zapleten bil; priseči postavno nij smel, in je bil zatorej primoran najeti si za take prisege privilegiranega namestnika Turka, katerega je pa zopet drago plačati moral. Ali se je tedaj čuditi, re je tak popolnem podjarmljen Bolgar zaželel svobodo in končno v Balkan, — kakor se je re-kalo — šel sprehajat se V Da, bujduti Stare planine so bili jedini maščevalci na duši in telesu, na premoženji in časti uničenega Bolgara. Opravičeno jo na tem mestu vprašanje, zakaj se ta tako strašno zatirani in tlačeni narod uže dolgo prej nij vzdignil proti tiranskoj svojej vladi, katera je vsem zatiralcem Mi bi bili konfiscirani, ko bi kaj podobnega pisali, kar je Kronawetter govoril. A ker se poročila iz deželnih zborov in državnega zbora ne Bmcjo po postavi konfiscirati, zato smo ta izrek nemškega ustavoverca priobčili in ga priporočamo našim nemSkutarjem v globo k premislek vselej, kadar se bodo s svojimi volilnimi zmagami bahali in naše „propade" seštevali. 0 volit vi novega papeža. Iz Uma ae telegrafira v „N. fr. Pr." 20 februarja o polu Šestih zvečer: „Poročilo o volitvi Peccija za papeža se je bliskom razširilo po mestu. Ob treh je bil ves Kini blizu sv. Petra cerkve, tudi mnogo dubovenskih in plemenitaških tujcev, zlasti Nemcev in Angležev. Nihče nij vedel, ali bode papež znotraj ali zunaj cerkve blagoslov delil. Ob 3. so se vsa vrata stolne cerkve odprla. Velikansk prostor je bil natlačen ljudij, ali tudi trg pred cerkvijo je ostal pola prihajajoče množice. Ljudstvo se je gnetilo kmalu v cerkev, a vračalo se zopet na trg nazaj, ker se do zadnjega lupa nij vedelo, kje se bode blagoslov delil. Nazadnje ob 5. uri in 15 minut se je na notranjem balkonu nad glavnimi vrati rodeča preproga ali tapeta in blazinica prinesla. Neizmerna razburjenost je bila v množici. Ob 5. uri 30 minut se prikaže papež na balkonu v ornatu in z belo kapico na glavi in blagoslavlja. Precej se vzdignejo gromoviti klici veselja in napolnjujejo prestolno cerkev, tisoče belih rutic se maha. Papež vzdigne svoje suhe roke proti uebesoui in s slabim glasom blagoslavlja v latinskem jeziku v imenu O&eta in Bitni in svetega duha. Ljudstvo ga zopet burno pozdravlja. Papež blagoslavlja še dvakrat s prostim križem. Njegove besede in gibanja se vidijo prav dostojenstvene. Dunajski „Vaterland", kateri je rodeče obiobljen svojim bralcem naznanil volitev novega papeža, piše: „Luon XIII., ki jo bil dne 2U. febr. izvoljen za papeža, imenoval se je kot kardinal Joahim Pece i in je bil rojen v Karpinetu na Rimskem dne 2. marcija 1810. Za kardinala ga je proglasil papež Pij IX. v konsistorijt dne 113. decembra 1853, in sicer je naposled opravljal visoko službo papeževega kaniornikii, katero čast je nedavno tega prejel. On je po rodovini iz stare patricijsko fa- milije, velik in suh, ima odre in fine črte v lici ter jasen glas. V domačem življenji je priprost, prijazen, ljubeznjiv in duhovit. Kadar opravlja kardinalski ali Škofovski posel je ozbiljen, strog, veličasten ter ves poln visokosti svojega dostojanstva. Dovršivši svoje nauke v rimskem kolegiji, stopil je v akademijo plemenitih klerikov in se je učil prava ter bogoslovja. Gregor XVI. ga je imenoval dne IG. mnrcija 1H37 za svojega domačega prelata in referendarja signature Kmalu za tem ga je poslal kot delegata v Benevent. pozneje v Spoleto in naposled v Perutjo. V vseh teh mestih je msgr. Pecci kazal izvanredno nadarjenost in sposobnost ter si pridobil splošno občudovanje. Ob jednem je bil zares ljubeznjiv in milostijiv duhovnik, ki se je odlikoval po svojej nopodkupljivej pravičnosti in po neuklonljive) stanovitnosti. Za časa, ko je v Ileneventu bil za delegata, je z največjo eueržijo deloval na to, da se iztrebijo iz onih pokrajin mnoge razbojniške zadruge, kar se mu je tudi dobro in popolnem posrečilo. V Porugiji, glavnem mestu provincije, katero ima okolo 20.000 prebivalcev, se je za časa njegovega upravljanja (ko jo papež bil še tudi posvetni vladar) često zgodilo, da ro bile vse uleče prazne. Leta 1843 je bil imenovan za Častnega nadškofa v Dami juti ter nuncija v lir (i siju. V konsistoriji dne 19. janunrja 184G ga je imenoval papež Gregor XVI. za nadškofa v Perugiji. Dne 19. decembra 1853 ga je Pij IX. povzdignil za kardinala. Novi vladarji so mu v Terugiji vzeli semenišče. On pak je vse bogoslovco poklical v svojo palačo ter tam z njimi živel, se z njimi veselil in z njimi obedoval. Za duhovnike svoje škofije je ustanovil akademijo sv. Tomaža. Nikdar nij smel nobeden uradnik sedanje vlado stopiti preko praga njegovega škofovskega poslopju ter priti predenj; ali vendar je nasproti po-svetnej oblasti vedno kazal spoštovanje ter nekako ve ozire, katero vedenje ga je potem najbrž razglasilo za »zmernega" kardinala." Sloveči italijanski učenjak Bon g h i pravi pa v svojoj knjigi, ki jo je o papeškej volitvi bil izdal pred nedavnim, o Pecciju sledeče, prodno je mogel vedeti, da bodo izvoljen: („Kardinal Pecci jo bil ondnn za komoruika izvoljen ; on je gotovo jeden najbolj izvoljenih duhov v kardinalskem zboru, prav zmerne nature in prav zdrav. On je mnogo štu- diral in dobro vladal; on je bil izvrsten škof* Vendar si ne dela o zdanjem stanji cerkve in človeške družbe nič prijaznejšo in lažje slike, kakor kateri drugi njegovih kole-gov". Totem Bonghi citira pastirsko pismo* Peccijevo iz leta 187G, ki je tako kakor— katerega druzega škofa. I/, vsega tega je menda vidno, da v pa-peškem vladanji prav za prav ne bode nobena izpremembe. Status quo. Pol i licu i razgtecL IVotmii Je* €l<»£<»le. V Ljubljani 22. februarja. Grof . imlvoi.t »•*/ je bil 'JU. t. m. sklical vodjo ustavoverne stranke k sebi in jim pred sklicanjem delegaeij razložil vnanje stanj© pa željo izrekel, naj se v delegacijah ne govori o vnanjej politiki avstrijskej, ker se itak konferenca bliža. V tt»'£o»*## se je 20. t. m, nadaljevala debata o colih in sicer tarifne pozicije na čaj, cuker, tabak, rajž, žito, 80-čivje, moko, ribe, divjačino, kože, meso, sir, med in druge produkte. Več nasvetov se je stavilo, da bi se na tako potrebne živežne stvari, kakor je rajž, no stavil visok col. Ali zastonj. Vsi taki predlogi so padli. To /• bilo uže po prvem glasovanji videti. Glej na§ včerojšnii članek iz državnega zbora. ttttim f*k** sicer silno malobesedna uradna „\Vicner Abondpost" pravi o Bisinar-kovem govoru: „Jasnost in odkritost, s katero je. nemški državni kancelar položeni* Nemčije nasproti obstoječim vprašanjem razkazal, ne potrebuje pojasnjevanja" — Drugemu listu, „N. Fr. Pr.,u se pa Bismarko* govor ne zdi povsem jasen. To pa je vsem listom v Bismarkovem Rovom jasno dovoli, da je z druzimi besedami rekel, ka ostane Nemčija prijateljica Rusije, tudi Če to nekaterim drugim (t. j. Magjaroni itd.) nij ljubo. Iz l*4>*te so poroča, da bo M nKJari vsled Bismarkovega odgovora, da Nomčija ostane na strani Kusije, močno potrti In Žalostni. zgornja zbornica je imela na vrsti posvetovanja vprašanje, ali odpraviti smrtno kazen, ali ne. Naposled je bila smrtna kazen potrjena z vsemi proti 4 glasom. V m« n i <> «lr£ttv4». Kakor rusk oficijalen list poroča, se je tur t Hi pooblaščenec Namyk paša HI. januarja jokati začel, ko so mu v ruskem glavnem stanu dali pero, naj podpiše mirovne podloge. Ruski veliki knez mu je segel v roko in mu rekel: „V prihodnjosti bosta Rusija in Turčija prijateljici." Ruski list pristavlja : „Pri- dala toliko svobodo. Tu nam najbolje odgovarja Ciprian ltobert. Ou pravi: n Kakor strašui bo Bolgari ob začetku srednjega veka bili po svojih junaških delih, po svojej bogatiji, po svojej trgoviuskej marljivosti, tako so dones najinirnejši narod vse Kvrope. Vsak, kateri denašnje Bolgare pozna, hvali njih miroljubnost. Oni so uljudni, postrožni, delavni, izredno trezni in previdni; za kar se enkrat odločijo, izviAijo tudi z neizmerno stanovitnostjo, hladnokrvnostjo in brez širokoustenja, — a kar nič se ne brigajo za nevarnost. Če so bili ravno najstrašnejše tlačeni narod balkanskega poluotoka, jih vendar vso bede nijso ponižale; še denes, kakor v starih časih, je blisek njih očij ponosen, njih rast je visoka in lepa, njih poštenost brez madeža. Dolže jih, da so pred Turkom tresejo; a Bolgar se nikdar ne trese in nij strahopeten. Toda, kadar izpozna, da bi vsak upor brez vsega zaželenega vspeha bil, se, kakor vsuk pameten človek, tiho podvrže jiresili. Kos je, da ima Dolgar pri vseh dobrih lastnostih tudi nekatere napake; on je preveč trezen in previden ter se ne vnema rad za ideale; neka okornost, nokov flegma ga nekako različujeta od sosednjega Srba. Kakor krasi Srba junaštvo, tako so odlikuje Bolgar s potrpežljivostjo in delavnostjo. Bolgar obdeluje, koplje in kultivira zemljo, kamor pride; on ne oskrbi j uje samo Carigradu, nego vsa mosta na balkanskem poluotoku z vsem potrebnim živežem, kajti Turek je silno len in se dela ne loti po nohednoj ceni ter bi moral stradati ali poginiti, da bi ga bolgarski S lova nje no hranili. Kadar so v jednem kraji iz siromakov vs.' tako popolnem izvili, da uže nijso mogli ni vhule, ni paše, ni parijarha, ni metropolita, ni Škofa, ni spaha, ni mola, ni zapriseženega moža itd. plačevati; kadar so uboge Bolgare popolnem izmolzli, in eelo končno se posestev prognali: so ti miroljubni ljudje — čeravno v srci polni Žalosti, v drugih krajih zopet začenjali še pusto zemljo trebiti in celino orati. Človek bi res skoraj mislil, da jo narod takih lastnosti j izgubljen na vse veke. In vendar — pri vsej toj strašnoj sili, pri vsem grškem renegatstvu — so tudi to deblo slavjanskega drevesa nij posušilo. Da, bolgarski narod živi in je ponosen na svojo minulost ter navdušen za svojo ne več dvomljivo prihodnjo^.. Kako jo dones tam vso drugače, vse lepše, vko boljšo, kakor prod 100, da, kakor pred 50 leti ! Vse so gibljo na duševnem in na narodnem jtolji; vse grško reuegatstvo je užo dolgo propalo; fanarijoti so brez vsega vpliva, in — zdaj naposled leži tudi prvi in temeljni uzrok vseh strašnih bed, ljuti trinog turški, na čast in hvalo Rusije na tleh, onemogel kakor še nikdar prej ne. Kako jo vse to prišlo? Ob kratkem naj omenim, da jo veliko dušeno gibanje, katero |e v L8em stoletji vso Evropo na novo oživelo tudi slovanske narode vzbudilo. Povsod, pri Čehih, Slovencih, Hrvatih, Srbih iti Bolgarih je broj navdušenih mož Blabo tlečo iskro narodnega zavedanja užgnl. Kar je nam Slovencem Vodnik, to je Bolgarom menih Pajzij. (Koimhs prihodnjič.) fiodnjost bode dokazala, da uresničenje tega upanja godi interesom Turčije isto tako kakor Rusije." Da ntifflrfki Usti z Rismarkovim govorom nijso zadovoljni, to bo razumeje. „Ti-mosu mu očita, da je njegova politika samo • pridna (kakor da bi bila angleška kakova dru gačna!) „Standardu" se zdi Bisniarkov govor tak, da so lebko različno tolmači. „IUily Te-legrapb" pa pravi, da je Bismarkov govor zmešnjavo povekšal. Iz W*itri*it se javlja, da tudi rVnneozje nijso z Rismarkovim govorom zadovoljni. Ven dar se misli v Parizu, da bode mir obranjen. 4V Londonu baje nasprotno mislijo. TcfiiiVi časniki v Prusiji so zadovoljni z Rismarkovim govorom in ga osvetljujejo kot preiskavanje: ali mir ali vojska V Bisniurk je našel, da bode mir. Domače Stvari. — ( P r iiu sc ho r j e v muzej.) V tu Itajšnjej reduti je te dni videti do polu dne dn po polu dno nnatomični muzej, jeden naj bogatejših v svojej stroki. Gledalec tu vidi v ličnih, naturi enacih voščendi podobah ves razvoj in sestavo človeškega telesa, kakor tudi razne bolezenske prikazni. Tudi zbirka glav raznih človeških plemen je zanimiva. — (Razznanje papeževe volitve.) V dunajskih listih beromo, da je koresp. biro na Dunaji šele ob šestih popoludne i/dal novinom naznanilo o volitvi novega papeža. Nam v provincije ga jo isti k. b. prej poslal, ker m i smo uže ob štirih telegram v rokah imeli. Po slovenskih deželah je tudi to vest „Slovenski Narod" mej vsemi novinanii pivi raznesel. — (Izprod porotnega sodišča.) 'Pred ljubljanskimi porotniki sta se imela Janez Župan, 10 let star, in Janez Šilovec, 24 Tet star, zagovarjati zarad uboja, ker sta na zadnjega Btarega leta dan v nekem tepeži ubila Franoa Porento. Porotniki so ju kriva izpoznali in sodišče je obsodilo Župana na osem, Šilovca pa na šest let teške ječe s postom poostrene. — (L j ubi j a n s k a čitalnica) jo udom razposlala tiskan svoj letopis začetkom leta 1878 in zapisnik udov svojih. Udov ima čitalnica 23G. Lani je imela čitalnica dohodkov 4142 gld. 23 kr., stroškov pak 3900 gld. G 2 kr. Časnikov je imela sračetkom 1877 leta liOt mej temi so bili Blovenski: „Slovenski Narod", „Novico", »Slovenec", „Soča", „Slovenski Gospodar", „Danica", „Kmetovalec", (nehal), „Učiteljski Tovariš", ,.Zvon", „Vr tec", „Zora". — (Plesni vence k) ljubljanske čitul niče zadnji četrtok je bil prav dobro obiskan in prav animiran. Prihodnji plesni venček je drug teden v četrtek. — (V Krškem), kjer imajo prekrasno šolsko poslopje — za poneničevanje slovensko dece, tožijo, kakor se bore po nemških časopisih, da jo v ta namen dosta premalo dece; hoteli so namreč napraviti tudi ponavljevalno šolo — a dobili zato samo S dečka in 1 deklico. — (Celovško) društvo za konsum mesa hočo likvidirati. Nasvetovalee je ta svoj pred* log motiviral s tem izrekom, da mora vsak odbor nasititi se nehvaležnega dela, če vidi, da čas in trud zastonj žrtvuje in urinu v ob« činstui niti ne pri lastnih udih podpore in priznanja. Taka je tudi še pri marsikaterem koristnem društvu. — (Resnično, čeravuo v p red pustu.) Piše se nam: V B. je nekdo ujel mlado srno in odgojil jo, da je povsod za njim hodila, kakor domač pes. Pripelje jo v oddaljeni P., kajti zvedel je, da tu prebiva gospod, koji ima posebno veselje s tacimi Živalicnmi. a mu nij mar za nekoliko onih podobic, katerim se navadno največja čast daje. Ali — bodi, da so bile terjatve prodajalčevo veudar pretirane, ali da se omenjenemu gospodu srnica nij dopala — od^el je tujec zopet in srnica za njim, spremljana od vaškdi otrok. Rrez vse bojazni srečevala je razne pse i lovske, kojim se je menda tudi čudno zdelo, da živaliea no beži pred njimi. Konea vnsi pak zagleda nek pri-tepen pes — tedaj nič prida — srn'1, in hajd proti njej. Ona, videča, ka s tem nij šale, upotrebi Hvoje tanke nožice in zbeži v qozd, prav kakor — srna, Pes za njo in tujec je moral naposled bre/. priljudne srne domov —. H. — lilkemu županu je sin pripovedoval v Hitro istega dneva čudne sanje, da je delal v gozdu, ko nenadoma k njemu hudič pride, kojcjia jo pa srčno i srečno na tla pobil. O^e zmaje z glavo in odpravita so v gozd sekat. Bilo je popoludne, Rin je delal oddaljen od svojega očeta, ko prvi začuje šum v bližnjem grmovji. „Botra si tu" reče, misleč, ka jo lisica. A komaj izgovori, bliža se mu srna brez vse bojazni. Sedaj se spomni svojih sanj! O eroza! Sam hudič je. misli, kajti srna ne bi bila tako predrzna. Skoči na bližnjo skalo in vidi trepetaje, kako pOJlait naravnost k njemu sili. Ves obupan vendar hrabro zamahne se sekiro in UBmrti hudiča. — Bila j a ona mala srnica. Vajena ljudem, šla je naravnost k ba-bjevercu, čuvši njegov glas. Revica jo izgubila življenje vsled svoje — priljudnosti. A naš junak si še ne upa raz skale. Očeta kliče na pomoč, koji pride in, vesel dobrega plena, pregovori sina, da otideta proti domu. — (O ■ amo u (p ore U), o katerem smo v dopisu iz Nabrežine v včerajšnjem listu poročali, dobiva 21. t. in. „Triostor Ztg.w Rle deta natančnejša izvestja: „Ko jo predvče-ranjem dunajski poštni brzovlak v ftradci ustavil se, stopil jo k meni v kupe postaren prijazen gospod, katerega edina popotna prtljaga jo bila plaid. Ko sem mej potem od (Jradca naprej po navadi iz svoje steklenice pil neko liko požirkov vina, jel je stari gospod biti razgovornejši ter mi je potožil, da je baš pozabil tudi kupiti si steklenico okrepi j njo če pijače. Jaz mu ponudim svojo steklenico in praznila sva jo zdaj jedon zdaj drugi. Pripovedoval mi je, da je štirideset let služil v avstrijskej armadi in da zdaj Živi v Gradoi kot ritmajster v pokoji ter da mu jo ondi življenje prav po všeči. Pred nedavnim pak, pravi nadalje, da jo zaželel videti svoje rojstveno mesto Trst, kjer uže 20 let nij bil. Tako smo prispeli do Maribora, kjer jo stari gospod šel v restavracijo ter orinesel veliko ste klenico vina, da bi mi ga ,,vrnil", kakor so je izrazil. Ali vino nam nij prijalo in dobil je j« kondukter. Tudi v Ljubljani nijsva dobila nič kaj dobrega vina in sva je tudi raj še darovala kondukterju nego bi si bila sama kvarila Selodec. V Na brc/, i ni mi je tožil, da vso noč ni) mogel zat'sniti očesa in kaj radosten jo bil videti lepo jadransko morje, kar je uže [(oliko h t želel, llitmajater je bil ves pot prav vesel :n na me je napravil vtis moža, ki je ; srečen ter sani se soboj zadovoljen". — (Učiteljske službe) so razpisane: i Nadučiteljska služba na dvorazrednej Soli pri j Mali nedelji (pošta in okraj Ljutomer) b — Akcije narodne banke . , . 797 — • 231 25 London ....... . , 118 85 n C. ar. cekini , , , , . „ BO Vi i« B _ «4 n K.7 — Drž a v ii. < marke..... 58 fifS r r Dobrega semenja in gotovih oljnatih barv je dobiti pri X*<>i>i><»"ićVii V /s« U it" 1» U . Cenik so pošilja traneo. (43—3) I mr 25 glcL I plesna ali salon-obleka pri I JVI, Neumannu, J v Ljubljani, v Lukmanovej hiši. ♦ 8,^ » -i (•tj« 2 ~ *v »i P M s s 0 ra — aSi ge 1 (p * na I H * 8 t e 33 S -i o 2. © r § i* Č9 m, B) b £5e !. £ iT B !^ ' M. 00 S'N P 1 r'B cr • nr S-1 ft< HO 4 £ 5 c s° s: c t= ©1.3 1 » „. »I« c § ■ |3 o I cr c £< O i! rt> b pa (8 I cro 1 n> ■ s--i h m as Svilorejcc prodaje 4 O lolo v zrirnvcgu svilnega semena a!i jnjčic, domače (mi'nncske f«lo industrijalnegn nečoličnega de a) rumeno• pomarančne barve po '2 gobi. Več o tem pri Jožefu l*oliliiiu, (59—1) v Metliki. Za pošiljanji) jo ta mesec najugodnejši. II Prvikrat v Ljubljani! , Prauscher-jev po vsem svetu znani RTiRtnminni iduzrj uiiuiuiuium liiUuUj v 5*3 deželne redute dvorani. Vsak dan imajo vanj pristop odraččeni, od 9. ure z jutra počensi do 9, ure z večera. V Izubijani jo videti ta muzej satno uolco-'lilio tliiij, dokler ne odrine proti Dunaji. V petek jo ves dan izključljivo odločen damaiit. V ml o p »O kr. (55-2) Uljudna opozoritev! Gospodarji J. Bittnerjeve lekarno v Clognici se trudijo, da bi p. t. občinstvo se Bvojiuii naznanili prevarili 11a toliko, da bi so mislilo, ka je fabrikat, ki sluje pod luimoui „Juiij Bittnerjevega BUtŠolskega zeliščnega alopa," pravi ter oni snežniški zeliščni alop, ki jo uže z dcBetiCtji izpoznan sta izvrstnega. Ne morem zatorej tiho trpeti, da so izvrstni vspebi, katero je moj snežniški zeliščni alop pokazal pri prsnih in pljučnih boleznih, na tako čudno drzovit način p r e v a r l j i v o upotrebljavaj o, tedaj si smatram za dolžnost, da, sklica vajoo bo na obznanilo občinskega zastopstva glognibkega od dne ki, januarja lbTG, izričito povdarun, ka sem ja^, od leta J*.i.i poćenši, Jedini gn-ii-cj4'nait'f pravega snežniškega zeliščnega alopa, in da je ta moj Izdelek — da ne oi p. 1. občinstvo so premotili dalo — od 1. januarja 187t> samo pod naslovom Wilhelmov snežniški zeliščni čaj dobiti po lekarna)), tur da Bi moro #*!•«• <',«#« vsak kupiti jedino pri meni ali mojih gospodih jemalcih, ki bo spodaj navoUeui. Nadalje si tisojauu p. t. občinstvo še jeUenkrat na 10 opozoriti, da, kdor žoli to zdravilo kupni, imričmu Wilheluiov snežniški zeliščni čaj zahteva. (ba;i—°) Originalna steklenica velja M //#«#. S,» uv. v. ter jo dobiti pri jedinom prirejovalcu Franji Wilhelmu, lekarnarju v Neunkirchuu, v Nižjej Avstriji, ter pri teb firmah: LJubljana: liU*»iiiK; Beljak: Feid. Scholz, lekarnar; B o 1 e a n : F. ualdiiiiiller, lekarnar; B o r g o t Jus. Uetlaiiiai, lekarnar; Brun 00 k t J. ti. Mahi; li r 1 k s e D : beoidiaial Sluub, nkarnar ; (J e 1 j u : BuUJUbacllUVa leJtarni* m F. hauseber; K a se k: J. (J. v. Bienes, lekarnar, 1 rohnim-ten: Vincenc Bluuiauer; Friesauki Anton Aiolunger, lekarnar; F e 1 d b a c h : Jos. Ktlulg, lekarnar; lirailuc: neuU. l'rukoczy, Je-karnar; ti o r 1 c a : A. t raiizoiii, lekarnar; (J o s p 1 c : Valviilni \ ouck, lekarnar; Glina; Anton liani ih, lukaruai ; Hali ^Tirolskoj 1 Leop. V. Aiebinger, lekarnar] Inomost: Franc W)Ukler, lekarnar; i 11-ri i c b o n : J. 8tapf| nekaj nar ; l v a n 1 c : hd. lolloVIC, lekarnar ; Jaška: Aleks. iieržic, ukurnai; U o 1 o v e c 1 Karel Meiueiieic ; Karlovce,: A. b, KatkiČ, lekarnar ; Koprivnica: 5lax. NN erh, lekarnar; Kranj: KoTCJ 8u> liik, lekarnar ; k 11 i 11 u 11 o 1 d : \\iih. Mschiar; Kinuborg:J. ti. Karnuiej Line; Franc v. Krluch, lekarnar ; Maribor; Alojzij hiniidrsi; M ur a 11: \\Uhelm \. 1'ern->v«iih, lekarnar; Jklalb : hu«. loli, lekarnar; M ura u : Jan. i le^rer; Kov o mesto : boni. iiizzuli, lenarnar ; 1 tuj : t. hirotl, lekarnar; 1'OHiojna: J. A. kiijplciM'luiudl, lekarnar) 1' e t e r \v a r U o 1 n : B. l)eotlatu\i dediči; Kanjona: laebur K. Audrieu, lekarnar; Bo« veren n: Bieliaiu 'iliah'h, lekarnar ; b i o v. biuuuu; h. KoiUik, lekarnar) 'J. r b 1 ž; Kogeii Eberlln, tekamar) T r »t j t. Zuiieiii, lekarnar ) \ nkovai; A. Kiii.thOVUM, lekarnar; V i u k o v c o : Fiiederuh Berzig, lekuriiur; V araldiut JUr. A. lialier, lekarnar; Zagreb: Mg. ihtilliuih, Lekarnar) Zadan N. aniiro\ić, luiuuuar, X A A A A O O o a 8 o o o o o o a o o a o o a a o o o a o a o u o o u o a a o o u u u u KJ U U U c# u u IU) u u Hj u u u u u Avstro-Ofjerskcj iu Nemčiji velecenjeni Willielmov kri antiartritičui antirevniatični čistilni ea| za (380-ti) zimsko zdravljenje, jedino kri čistilno sredstvo z dobrim vspehom, katero so preiskali, uporabili in za zdravilno prUnalh c. kr. vladni svetTiik in v. av. vseučiližčni profesor dr. E. Fenzl, vodja bota-ničnomu vrtu na Dunaji itd. itd., proi. Oppolzer, Ti prireja FrLiEJO Wilhelm, lekarnar v Neunkirchenu. 2E»vitck, r»a«lt;ljeu v H vaciukov* prirejen po zdravnika znpovedi, z navodom Uporabi v raznih jezikih 1 gld., za kolek in po-vezavanjo 10 kr. Svarilo. Varovati so jo nakupa ponarejanj tor naj zatorej vsak zahteva vedno le „Wilhc!inov aiitiartritičen antirevuiatteeu kri čistilen čaj, ker so priredki, ki elujo samo pod imenom antiartritičuih antirevmatieiiib kri čistilnih čajev, jedino ponarejeni terja/, vedno svarim pred nakiipavanjein tacih. Da ugodim p. t. občinstvu, poslal sem in imajo pravi Willi«N ■nov itutiitrli-iliccii nullru« uialičcu kri t-i^iilt'ii čuj tudi Ijjubljana: l*etor l^asiniiili; Beljak: Mat. Filmt ; li o r g o : Joaip Ikttaniiu', lekarnar; Bruck na Muri: Albert Langer, lekarnar; Bol ca 11: Franjo \\