Štev. 15.	V Mariboru 9. aprila 1885.	Tečaj XIX.
List ljudstvi "V" poduIt.
itliajs Tsali četrtek in velja s pcatr.ino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld., za pol leta 1 g!d. 60 kr., zs četrt leta 80 kr. — Naročnina sc pošilja opraraiatTn v dijankem flGineni&ča (Knabensomin&r). — Deležniki tiskovnega drnitva dobivajo li3t brej. posebne naročnina.
Possmesno lista prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
Rokopisi se na vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo; Za oinsnila se plačaja od n.-.vadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat 12 kr., trikrat 16 kr.
Mir!
Boljšega in lepšega pač ni nič v človeškem življenju, nego je ljubi mir. Mir srcaj' J>ri posameznih ljudeh, mir v družini in mir v Sav-nem državljanskem življenji je glavni pogoY>za naravno in vstrajno pospeševanje duševnegsftjn gmotnega blagra tako posameznih ljudi kakor vsega ljudstva.
če to pomislimo, tedaj se ne bomo čudili, zakaj da so angelji pri rojstvu Zveličarjevem peli: „Slava Bogu na višini in mir ljudem na zemlji"^in zakaj da je po svojem vstajenji Jezus svoje učence pozdravil z besedami: „Mir z vami!"
Namen njegovega včlovečenja, učenja in trpljenja je namreč bil, zavrženemu ljudstvu pripraviti mir, kakoršnega mu svet ne more dati: mir z Bogom, mir z bližnjimi in mir s samim seboj.
Sredstvo v dosego tega mira pa je Kristusov nauk, njegova sv. vera, ktero hrani in uči katoliška cerkev. Čim bolj se ljudje držijo sv. katoliške vere, tim lepši mir vlada med njimi, čim manj pa za sv. vero marajo, tim več je med njimi nemira in prepira. Te resnice mi pač ni treba z drugimi dokazi potrjevati, nego da opozorim blagovoljne čitatelje na družinske in državne razmere sedanjega časa. Med državami, med narodi, med družinami in posameznimi ljudmi je veliko nemira in prepira, in kdor hoče temu vzroke iskati, ne bode našel drugega prvotnega vzroka, nego pomanjkanje krščanskega mišljenja in življenja, pomanjkanje žive vere.
Zakaj se tedaj vzdiguje država zoper državo, zakaj vstaja narod zoper narod, zakaj je toliko prepira med družinami in posameznimi ljudmi? Zato, ker ljudem manjka žive vere ter se nečejo držati glavnega krščanskega načela: „Kar ti nečeš, da bi drugi tebi storili, tega tudi ti drugim ne stori".
oznanja, to torej tudi mi svojim čitateljem prav iz srca želimo: „Mir z vami 1" Mir in zadovolj-nost želimo posameznim, mir in edinost družinam, mir in medsebojno spoštovanje narodom in — kar bo nasledek tega — zadovoljnost in srečo vsem.
Vem sicer, da bo ta želja ostala — želja, ker premalo ljudi goji to željo po ljubem miru, in sicer zato, ker jih je premalo, zlasti v odločujočih krogih, ki bi bili prešinjeni s pravim krščanskim duhom.
Vendar ko to pišem, imam to tolažbo, da naše verno, nepokvarjeno ljudstvo v obče ljubi in želi krščanski mir, in le nektere popačene osebe in večinoma med naše ljudstvo naseljeni tujci motijo ta ljubi krščanski mir, — tujci, ki so s tujim denarjem prinesli tuje šege in tuje nazore, in s tem nemir in prepir med naše mirno ljudstvo. In ako se ti ljudje še vsilijo ljudstvu za njihove zastopnike, potem zanesejo oni prepir v ljudska zastopništva in od ondot med različne narode po celi državi.
Ako hočemo tedaj ljubi mir in ž njim zadovoljnost in srečo, moramo se prepirljivih in nevernih ljudi izogibati in zlasti za svoje zastopnike takih ljudi nikoli ne voliti.
Volitve za državni zbor se nam spet bližajo. Sklenite torej že danes v svojem srcu, da hočete svoj glas pri teh volitvah dati le miroljubnim krščanskim možem; zlasti vi, štajerski Slovenci! odločite se že zdaj zato, da bote le tiste može volili, ktere bodo vam vaši resnični prijatelji v „Slov. Gospodarji" priporočali ; kajti tisti gospodje bodo zanesljivo delali vedno za mir in srečo svojih volilcev in za srečo in blagor naše mile domovine — Avstrije.
0 brateriii Matere Božje 7 žalostij v Celji.
„Bolečin svoje matere ne pozabi". (Sir. 7, 29.) — po teh besedah sv. Duha so se gotovo ravnali prebivalci Čgjjskega mesta in so-
sednih krajev, da so že v starodavnih časili slavno braterno M. B. 7 žalostij vpeljali. Družbeniki te bratovščine se namreč vsaki dan z 1 Oče našem in 1 Ceščeno Marijo žalostni M. B. priporočajo, in njo za pomoč o smrtni uri prosijo. Po vsi Štajerski deželi, zlasti pa v La-vantinski škofiji, šteje braterna mnogo družbenikov. Radi prihajajo v prijazno, farni cerkvi Celjski prizidano kapelico žalostne Matere Božje, in tam po besedah sv. Duha „V svoje srce me zakrij" (Vis. p. 8, 6.) v tužnih urah hladnega tolažila v ranjenem Marijinem srcu iščejo. — Posebno pa je vsaki cvetni petek kapelica od ranega jutra skoraj skoz celi dan z družbeniki in drugimi častilci M. B. prenapolnjena. Ta cvetni petek je namreč glavni praznik bratovščine, in se kolikor mogoče, slovesno obhaja. V posebnem govoru se družbenikom, kojih je večina navzočih, o stanju braterne poroča. Tako je imela bratovščina tudi na letošni cvetni petek — to je 27. sušca — slovesno sv. opravilo s primernim govorom. P. n. družbenikom, ki niso navzoči bili, se sledeče naznanja:
V	preteklem braternskem letu, namreč od lanskega cvetnega petka do letošnjega, je, kolikor se je zvedeti dalo, 12 udov odmrlo; izmed teh jih je 7 v Celjski župniji, 5 pa zvunaj stanovalo. Za vsakim posebej se je iz leče oznanilo in služilo mrtvaško sv. opravilo. Razun tega eo se skoz celo leto o petkih v žal. kapeli vsled braternskih pravil za vse med letom odmrle družbenike sv. meše opravljale.
Dne 4. novembra je bilo mrtvaško sv. opravilo za vse rajne družbenike. — Imetje braterne znaša 1Q51 fl. 10 kr., in je v Celjski hranilnici vloženo. Ta svota se je v primeri z drugimi leti zato zdatno pomnožila, ker je neki (neimenovan) družbenik 100 fl. daroval. Naj se še tukaj omeni posebna dobrota ali milost, koja se je bratovščini v preteklem letu podelila. Sv. Oče Leo XIII. so namreč dne 15. majnika odločiti blagovolili, da je altar žal. kapele v Celju za vselej privilegiran, in da je vsaka duša v vicah, za ktero se pri tem altarju sv. meša služi, popolnega odpustka deležna. Gotovo neprecenljiva dobrota!
P. n. udje, ki še lanske ali še dalje zaostale letnine niso odrajtali, se uljudno prosijo, da njo ali osebno prinesejo, ali pa po poštni nakaznici pošljejo. Od vmrlih družbenikov pa naj sorodniki braternsko knjižico izročijo, da se za nje mrtvaško sv. opravilo služiti in na njih mesto novi udje vpisati zamorejo. — Ce je kdo znabiti o kaki braternski zadevi v dvomu, naj se oglasi, in hitro se mu bo s pojasnilom postreglo.
V	Celju meseca sušca 1885.
Anton Slander, vikar in voditelj braterne.
Gospodarske stvari.
Kako treba krompir saditi in pridelovati.
II. Tudi obdelovanje zemljišča je včasih pomanjkljivo, in ne redkokrat se primeri, da se struišča še le spomladi preorjejo ali prekopljejo iu tako krompir v na novo prebrneno zemljo posadi. To je na vsak način krivo. Krompir zahteva globoko, dobro pripravljeno, rahlo zemljo in zato se mora že v jesen polje za krompir globoko preorati ali prekopati in spomladi najmanj še enkrat prst preobrniti.
Sadi se krompir v nekterih krajih prezgodaj. Prezgodnje sadenje nima ne le nobene koristi, marveč v mnogih slučajih še škode. Le po suhih, toplih in mrazov dobro zavarovanih legah se more svetovati krompir rano saditi. V težki, mokrotni in mrzli zemlji gre krompir še le v drugi polovici aprila ali v začetku maja, ko je zemlja že dosti pregreta, saditi. Še le, ko je zemlja že na 10° Celsija razgreta, krompir začne poganjati, zato je brez koristi krompir prej v zemljo polagati. Tudi se ne sme v nemar puščati, da krompirjeve mladike že pri mrazu od 1° Celsija pozebejo; zato je v krajih, kjer so še pozne slane in mrazovi na dnevnem redu, rano posajanje krompirja zelo nevarno, in bi se ne smelo goditi.
Mnogo se greši pri izbiranji in ravnanji s semenom. Za seme bi se morali le popolnoma izraščeni, zdravi gomolji jemati. Žal, da se v mnogih slučajih ravno nasprotno godi. Posebno pa se pogosto primeri, da se krompir, ki je že močno razcimljen in kteremu so se cime potrgale, za seme vzame. Taki gomolji so že velik del svoje redivne moči izgubili in dajejo potem navadno tudi slabejše obrodke. Drugače je stvar, ako se slabo razcimljen krompir v že dobro razgreto zemljo polaga. Tu se rast in tudi zrelost krompirja pospešuje in tudi obil-nost obrodka se pomnoži.
Celi gomolji so za posajanje boljši od razrezanih. Kdor jih pa reže, naj tako narezano seme nekoliko dni na suhem pusti, da se na-rezi nekoliko posuše in zacelijo. Naj se razrezan krompir z pepelom ali malcem potrosi; to mnogo pomaga v zacelitev narezkov.
Velika hiba je dalje tudi ta. da se seme ne menjava Brž ko krompirjev obrodek začne pojemati in brž ko njihova dobrota ponehava, zlasti pa če začno krompir bolezni napadati, se mora seme premenjati. Kaj takega pa mali kmetovalec prav redkokdaj stori. Semenski gomolji se v mnogih gospodarstvih celo ne pre-menjajo in na navedene okolnosti se celo nič ne porajta.
So gospodarstva, v kterih se skozi 20 in več let seme vedno le iz domačega pridelka jemlje in kjer se na premenjavo semena še po-
misli ne. In vendar je premenjava semena pri krompirju ravno tako potrebna, kakor pri drugih rastlinah.
Mnogokrat se greši tudi pri izbiranju sorte. Mnogo je gospodarstev, v kterih se le pozue sorte sadijo. To pa zarad tega, ker jih imajo za bolj rodovitne, bolj močnate in tudi za bolj trpežne od ranih krompirjevih sort. Bes imajo pozne sorte večidel vse te lastnosti, vendar pa se na drugi strani ne sme v nemar puščati, da je tudi mnogo ranih sort, ki ne le da obilno rodijo, marveč se tudi dolgo hraniti puste, če so le dozorele in se na pravem mestu shranjujejo.
(Konec prihodnjič )
Gruške povrtnice.
III. 22. Gr ušk a redkvica. (Rettig-birne.) Sad je drobičken, okrogel, zelenkasto-žolt, zrel, svitložolt, brez rudečice, izvrsten, dišaven, z bergamašianskim okusom. Zori proti koncu avgusta in se ne meca. Drevo je zdravo in daje obilne obrodke.
23.	Gruška poletna dekanovka. (Sommer Dechantsbirne.) Sad je srednje debelosti, debelotrebušnat, bledo, svitlozelen, zrel, žoltozelen, brez rudečice, nježnega, zakislega. muškatnega okusa. Je izvrsten namizni sad, ki proti koncu avgusta zori in 14 dni trpi. Drevo srednje veliko, rodovitno.
24.	Gruška kraljeva muškatelka. (Königliche Muskatellerbirne.) Sad je droben, topo okrogel, žoltastozelen , zrel , svitložolt, solni-no lice nekoliko mrklo rudeče zapravo. Okus je nježen malo kisel, vrezaven. Je gruška namiznica prve vrste, zori v začetku septembra in trpi tri tedne. Drevo je veliko, in se daje najlepše v visoka debla vzrediti.
26. Gruška poletna jambreta. (Som-merambrette.) Sad je srednje-debel, topokro-gličast zelen in dozorjen le pegama žolt, skozi in skozi je bergamaščanskega okusa, je izvrsten namizen sad, zori konec septembra in se drži tri tedue. Drevo je srednje velikosti, in tudi v slabeji zemlji dobro prospeva.
27.	Gruška lovčanka. (Jagdbirne.) Sad nekoliko droben, jajast, lepo svitlozelen, zrel. svitložolt. Je izvrstna pozimna gruška povdarjeuega, muškatnega okusa, kakor sladkor sladkega. Zori meseca novembra, trpi do januarja, sme se pa še le pozno z drevesa trgati. Drevo je malo, zahteva krepko hladno zemljo.
28.	Gruška dolgabela dekanovka. (Lauge, weisse Dechantsbirne.) Sad je srednje debelosti, podolgovat, zelenožolt, zrel bledožolt kakor limona. Je žlahtna namizna gruška. dišečega, muškatnega okusa. Zori meseca oktobra in trpi štiri tedne. Drevo je malo, daje obilen obrodek tudi kot pritlikovec na divjak vcepljena.
29.	Gruška maronka tudi gruška kolmarka. (Mannabirne.) Sadje debel, svit-
lozelen, zrel žoltastozelen in svitložolt. Jejedna najboljših zimskih namiznic. Zori meseca decembra in se drži do marca. Drevo rodi pozno pa obilno. Zahteva dobro zemljo in zavetno, toplo lego. Ob špalire najbolje kaže.
30. Gruška rujava rudečka. (Braun-rothe Sommerbirne.) Sad droben ,' otopljen, krogličast, svitlozelen, zrel žoltastozelen. Solnč-no lice je temnorudeče zaprano. Cenjena gruška namiznica, dišečega sladkorjevega okusa. Zori konec avgusta. Drevo srednje veliko, rodovitno.
31. Gruška j a j a č a. (Eierbirne). Sad je droben, žoltastozelen, zrel svitložolt, močno pikast. Izvrsten za na mizo in v gospodarstvo, zori sred avgusta in se drži več dni. Drevo je precej veliko, rodovitno in zasluži priporočbe.
Razun naštetih in opisanih sort pa bi v nobeni veei nasadbi ne smela manjkati: Die-lova maslenka, Hardenpontova zimska maslenka holandeška smokvičanka, kolomova jesenska maslenka, gruška Vladarica, gruška postručanka, nemška Bergamaščanka, Grumkova zimka, Kolomova žlahtna zimka, lesnobarvasta maslenka, Napoleonova maslenka, Žlahtna šarnevka, Bos-kova čepana, prikasta poletna trnovka; za gospodarstvo: drobna palatinka, cimotna maslenka, gruška glivinka itd. itd.	0
Sejmi. 11. aprila v Dobju, 13. aprila v Vojniku, sv. Lenartu v Slov. gor. pri Mariji Snežnici, Središču, Rogatcu, Cirkovcali, 14. apr. v Zdolah, 15. apr. na Vranskem, na Malih Rod-nah pri Mariji Snežnici in v Spielfeldu.
Sv. Marjeta na Pesnici, dne 30. sušca. (Nesrečen tat.) Že mnogokrat in na več let v zapor kaznovani porednež Donko iz Jakobovega dola. fare sv. Marjete, hotel si je nekaj mesenine za prihodnje Velikonočne praznike priskrbeti. Odpravi se tedaj v to svrho v noči od 26—27. t. m. z nepoznanimi tovariši na pot po slanino. Pri vdovici Mariji Valentan v Dra-gučovi pritrdi zunanja vežna vrata z močnim kolom, po lestvici pa se poda ponočna drhal na streho, kjer je toliko raznese, da so zamogli tatinski lopovi na nadhišje. Tukaj pograbijo in si naložijo od več svinj mesa, zabele in predobrih klobas in ko še nekaj obleke in skrinj pregledajo in premečejo, jo odrinejo po nenavadni poti domov. Pa ni sreče brez nesreče in tako je tudi tukaj bilo. Vesela ponočna drhal s težko pa mastno butaro na hrbtu pride komaj kakih 5 minut hoda, kar poglavarju moči opešajo, Kaj da se je zdaj godilo, ali zakaj je Donko obnemogel, to je skrivnost, mi samo to znamo, da so ga drugo jutro mrtvega na torišču našli. Imel je v obrnenej suknji po žepih
polno klobas, a vse drugo je v bližini v vrečah in tunji ležalo. Nesramni pomagači so se vidne božje pravice tako prestrašili, da so vse pokradeno popustili, ter jo brez vsakega sledu popihali, a njih tovariša žalostnej osodi prepustili. Ko so ga drugo jutro potem našli, ponujal mu je eden klobaso pod nos držeč, češ: „Žerivr.., žeri!" Kakoršno življenje, takošna smrt!
Iz Dobrne. (Pogreb.) Dne 26. marcija je pri Novicerkvi množina ljudstva do hladnega groba spremljala truplo nekdanjega župana tukajšnega. Bil je to gosp. Janez Resnik vitez Resingen. Po svojem v letu 1834 umrlem očetu, ki je zavoljo svojih zaslug bil odlikovan z vitežkim naslovom in stanom, podedoval je grada Tabor in Frankolovo, oboje blizo Vojnika. Prodavši ju, kupil je Sotesko, pozneje sosednjo Dobrnico, naposled Novigrad. Kakor lastnik zadnjih dvoje posestev je bil občinski predstojnik na Dobrni. Tudi od tod se je poslovil leta 1864 ter se podal v Celje, kjer je kot zasebnik čakal na smrt. Ta nepreprosljivka ga je našla letos in mu prestrigla precej dolgo nit življenja. Želel je pa, naj bi mu telesni ostanki počivali poleg očeta pri Novicerkvi, zatoraj so ga prepeljali semkaj. Brez dvombe se še marsikteri sedanji gospodar spominja, kako ga je še mladeniča pokojni gospod učil obdelovati polje, plemeniti vinograde, skratka, kako je vsakemu po mogočnosti pomagal z besedo in z dejanjeip. Reveže je vselej rad podpiral in še v zadnji volji svoji znatne zneske tistim določil, med ostalim 2000 fl, za siromake pri Novicerkvi 500 fl. pa za ubožni zavod na Dobrni. Ko se je pred četrtstoletjem začelo takozvano „ustavno življenje", je g. Resnik bil izvoljen za deželnega poslanca, ali razmere so nanesle, da je to častno službo le malo časa opravljal. Sedanji pokojnik bil je prijazen z vsakim človekom, rad je zahajal imenito v družbo duhovnikov, bil je čislan od vseh strani, a ljubi Bog mu je njegova dobra dela poplačal gotovo s srečno večnostjo.
Iz Možganjec. (Ogenj) 13. marcija t. 1. pogorelo je v Možganjcih na ptujskem polji šestim gospodarjem nad 20 poslopij. Pri tej priložnosti bodi omenjeno, da zavarovalno društvo „Slavija" svojim zavarovancem ni samo zavarovalnine potrdila, temuč jim s tem jako pomogla in koristila, da jim je odmah 3/4 zavarovalnine izplačala. Bodi zategadelj vsem, kteri hočejo svoja poslopja zavarovati, banka „Slavija" uajtopljeje priporočena!
Iz Brežic. (Neprevidno.) Pri nas je še zmiraj nemarna navada, da krompir že pred Jožefovim sadijo. Letos ste dve ženski iz Kapeljske župnije v tem času krompir sadili kraj graščinskega lesa. Kerjeojster veter bril, si delalki naberete listja in suhljadi ter si zanetite ogenj. Ko opravite svoj posel, pre-
pustite ognjišče vetru, da si na njem požge svoje peruti. Toda silni vihar tako močno za-pihne, da je žrjavico zanesel v bližnji gaj. V kratkih urah pogori 100 oralov najlepšega lesa. Naša fara je svoje mlade in stare moči napela, da je zabranila še večo škodo. Skoda se še ne more na tenko oceniti, da je pa velika, je že res.
Iz Kaple. (Dvojna mera.) Letos so čč. očetje lacaristi v Remšniku že tretjokrat in v Kapli drugokrat vodili duhovne vaje vernega ljudstva. Okrajna v gosposka pa je v Remšniku vaje prepovedala. Žandar je prinesel g. župniku pismo, da se zavoljo osepnic pobožnost prepove še le 21. sušca, ko so očetje lacaristi že na Remšniku bili. G. župnik je gosposki pismeno poročal, da v celi fari nikdo ni za kozami bolen, in potem se je pobožnost dovolila. — 23. sušca pa se sejem v Marenbergu ni prepovedal.
Iz Ljutomera. (Med razbojnike je padel). Poštena krščanska hiša Vargazo-nova v Pristavi poleg Ljutomera je letos doživela res žalostne velikonočne praznike. Velikega tjedna se je najstarši sin te hiše v Lendavo na Madjarsko po vino vozil. Na potu domu ga sreča voz poln kopačev, ki so se peljali v kop. Kopači napadejo fanta in ga tolčejo tako dolgo po glavi, dokler zavesti ne zgubi. Slednjič še najhujši razbojnik med njimi pohodi po njem. K sreči je pripeljal za njim vino nek znanec, ki je ranjenega naložil na svoj voz, a razbojnike je ovadil sodniji, ki zdaj ima že pet tičev pod ključem. Dva dni še je revež živel, a že na veliki petek so mu zvonili — ali prav za prav mu niso zvonili. Pogreb na veliko noč dopoludne je bil res velikansk; cela okolica in vsi stanovi so se ga udeležili. S tem so res najbolj pokazali svoj gnjus nad tolikim hudodelstvom. Rajni še le 25 let star, bil je ponos ljutomerskega okraja, je bil lepega kršč. obnašanja, olikan in učen kmetovalec in zvest sin slovenskega naroda. — Kdo ve zdravilo zoper taka in enaka zločinstva? — Strah božji je edino zdravilo, ki bi na vsak način pomagalo. Nekaj pa bi tudi hasnila — klop in pa palica; na den tedaj ž njima! —
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Cesarica se je 2. aprila podala na šest tjednov v Heidelberg, kjer je visoko gospo že pričakovala cesaričina Valerija. O velikinoči so vseučeliščniki v Brnu počitnice porabil v ta namen, da so v nekem zboru močno napeljavali vso vodo na Bismarkov mlin. Da bi vsled tega v Avstriji ne nastala suša, se je vladni nastopnik moral oglasiti in zajezo zadelati, in zborovanje pretrgati. — Pri neki veselici v Dalmaciji je baron Jovanovič pil na srečo avstrijskih in črnogorskih pušk. Nadvoj-
voda Ivan Salvator je odzdravljal vojvodi Vu kotiču, kot dobremu prijatelju avstrijskemu; a a Vukotič je kupico izpraznil na zdravje avstrijskega cesarja. — Madjarski naučni minister tirja, da se morajo vsi profesorji, kteri hočejo na viši gimnaziji v Reki kruh jesti, jako strogi preskušnji iz laščine podvreči. Zakaj pa se ravno taka preskušnja ne zahteva iz hrvaščine ? To sam Bog ve in pa — Madjari! — Ljudje pravijo, da bi za Avstrijo dobro bilo, še bi Lloydu v Trstu nekaj bolj na prste gledali. Mladi uradniki Lloydovi neki delajo take škatljice, ki se sprožijo. To bi bilo bolj nevarno kakor pa če se grablje sprožijo! Slovanski državni poslanci so prinesli Kranjski za pisanko Kamniško železnico, slovenski državni Štajerski pa so namenili prinesti v Mariboru ^slovensko pripravnico. — Nemški liberalci na Češkem se že za prihodnje volitve pripravljajo. Toda, kdor se zlo zaletava, ta navadno visoko ne skoči.
Vnanje države. Ker so Kitajci francoz-kega Negniera natepli, so Francozi svojega prvega ministra Ferryja nagnali. Francozi pač pravijo, da je škoda strelnega prahu, kterega na Kitajskem porabijo, ker bi ga kedaj krvavo trebali zoper Nemčijo. Francozi so pozabili, da je Kitajcev, kakor listja-trave. Ferry je francosko republiko nekoliko utrdil; ker se je pa sedaj moral pobrati, je to menda širok korak bliže revolucije na Francoskem. — Na Španskem se kralj niti v cerkev iti ne upa. Osem sumljivih oseb je zaprtih, ki so ga menili med službo božjo napasti. —- Letos je osem sto let, kar je umrl sv. papež Gregorij VII. Rimski časniki javijo, da se ondi duhovniki družijo, da bi dostojno obhajali 8. stoletnico velikega papeža ; Nemci bi mu smeli postaviti zlati steber, šestdeset komolcev visoki in šestdeset komolcev široki, kakor nekdaj Nabuhodonozor, da nekoliko popravijo obrekovanja, s kterimi so oblatili jihovi zgodovinarji jegovo svetlo ime. — Solno-graškemu nadškofu dr. Eder-ju so sv. oče pisali list, v katerim hvalijo večnega Boga, ki je katoliške može v Avstriji ohrabril, da mislijo ustanoviti katoliško vseučilišče. — Anglež in Rus se pisano gledata; Bismark pa pravi, da se še zdaj ne smeta prijeti.
Za poduk in kratek čas.
Nekaj o nadlogah kinetskega stanu.
(Govoril slovenski poslanec g dr. J. Vošnjak v državnem zboru 17. marcija 1885.)
Ker je po novem katastru zemljiščni davek neznansko velik, h kteremu se še 110% doklade pridruži, kmet teh davkov že v resnici ne more več plačevati. Prepričal sem se namreč pri
neki davkariji, kolikor se ravno zasobnik prepričati zamore — ter sem našel, da je skoraj tretjina predpisanega davka edino le v poslednjem letu zaostala. Tisti okraj, ki je poprej menda 100.000 fl. direktnega davka plačeval, plačati mora sedaj 150.000 fl.; 100.000 fl. so ljudje še spravili skupaj, 50.000 fl. so pa dolžni ostali, ter imajo po vrh tega na iztirjalnini in obrestih od zaostalih davkov več nego 2000 fl. plačati. Ako bode to trajalo še nekaj časa, bode državni erar vse te kmete, ki davka ne morejo več odrajtovati in to ne po lastni krivdi, temveč zarad njegove velikosti, — na kant de-jati moral in si bo hipoteke prilastil, vsaj drugače mu ne bo kazalo, kar pa ni prav nič na njegovo korist.
Prav nič se toraj ne čudim, če izvrsten ekonom Robert Jagetzov na Nemškem zemljiščni davek naravnost ropanje zemljišča imenuje. Davek bi se moral pobirati edino le od zem-ljiščne rente. Tukaj se pa zemljiščni davek tudi tedaj še tirja, kjer o kaki renti še sledu ni; in tudi tedaj, keder ljudje nimajo že nobenega dohodka. Od kod le naj bi vzeli denar za davke ? Jim pač drugega ne kaže, kakor dolg na dolg delati, dokler je to sploh še mogoče.
Pomagati bi se dalo tu vsaj v tem oziru, da bi se naklade na zemljiščne davke ne poviševale sistematično, temveč naj bi se rajši naložile na žganje, kakor se je že zgodilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem, le škoda, da še v premajhni meri, kajti šnops bi še mnogo večji davek prinašal. Ako na Angleškem 200 frank., reci dvesto frankov od hektolitra plačujejo, bi se mu pri nas pač vsaj nekoliko goldinarjev naložilo. Sedaj znaša davek od žganja na Štajerskem po 21/, fl., na Kranjskem po 3 fl. Na-djati se je, da, če bi se še večji davek na žganje naložil, bi se vlada sama ne pomišlje-vala dolgo, temveč bi 20—30% priklade na porabo žganja dovolila, ker bi se na ta način deželne in občinske priklade lahko znižale. Obžalovanje vredno je, da so se posamične dežele tega vira dohodkov še tako malo poslužile.
Mi, kar nas je na jugu, smo s tem pričeli in smo na Kranjskem vspeh dosčgli, da so se pri 3°/0 nakladi na žganje deželne naklade za 2% znižati zamogle. Ako bi se dovolil 10 do 12% davek na žganje, bi se vsled tega zemljiščni davek s prikladami vred še zdatno znižati dal.
Le pomislimo, da se žganje toči po 24 kr. liter, in tudi vina ni mogoče ceneje točiti, ako vinogradnik še živeti hoče. Spodobilo bi se toraj po vsi pravici, da bi se na žganje večji davek naložil in če bi bil tudi po 40 kr. liter, je še vedno prepoceni.
Saj je znano, da se je žganje že preveč med narod zajedlo, ter ga nam gmotno in nravno vničuje (Prav dobro!) V tem smislu bi že sedaj

slavno vlado prosil, da ob svojem času ne bo delala sitnosti, ako bi se, recimo posamične dežele s takimi predlogi o povišanji davka na žganje oglasile, temveč jih kar od kraja potrdi. Na ta način ubile bi se dve muhi h krati, kajti po eni strani znižal bi se direktni davek, na drugi bi se pa razširjevanje šnopsarske kuge kolikor toliko zdatneje oviralo.
(Konec prihodnjič.)
Zagrebška stolna cerkev.
Kakor se iz Zagreba poroča, se je zdaj v stolni cerkvi Zagrebški število delavcev zopet pomnožilo, da se nadaljujejo dela, ktera so se morala o zimi veči del pretrgati. V sanktua-riju, kakor tudi v bližnjih dveh kapelah, dovršena so slikarska dela. Krasno slikana stekla starih oken postavljena so bila v okna svetišča že tečajem pretečene zime. V sredi svetišča se vidi že povzdignena mensa velikega altarja. Sedeži za korarje, prebendarje in mlajšo duhovščino, kakor čujemo, naročeni so pri jednem domačih mizarjev. V Saktuariju dela se sedaj na mozajičkem tlaku. V stranskih ladjah imajo okna že tudi rebra za bodoča barvana stekla, ki čakajo darežljivosti hrvaškega plemstva, kakor tudi onih, ktere je Bog z imetkom obilnejše nadaril. Tukaj je prilika za dobro delo in večni spominek. Pod orgijami zrušen je še obok ter se zdaj zvršujejo loki za ob-okanje. Zunaj cerkve postavljeni so zdaj odri tudi na južni strani za obnovljeuje tega oboka. Popravljanje cerkve, ki je po nesrečnem potresu veliko trpela, bo trajalo več let, ali cerkev bo po novem načrtu res krasna.
Smešnica 15. Matjaš se čudi svojemu sosedu Martinu, kako da se s svojo ženo tako lepo razume, da nikdar nobenega prepira ni med njima. Martin mu odgovori: „Veš, ljubi sosed, moja žena je perica, in je po dnevu ni doma, a jaz sem ponočni čuvaj, in mene po noči ni doma, in tako se zmiraj dobro razumeva "
Vabilo k občnemu zboru družbe duhovnikov Lavantiuske škofije.
K občnemu zboru, ki se bode 14. t. m. to je, bodoči v torek vršil v kn. šk. pisarni in začel točno ob 11. uri predpoldnem, in pri kterem se bo volil novi društveni odbor in se posvetovalo o premenbi nekterih društvenih pravil, vse če. gg. družbenike vljudno vabi	predstojuištvo.
Bazne stvari.
(Volitve) Na štajerskem so se liberalci že začeli za volitve pripravljati, in sicer s tem,
da so razposlali povabila, naj se osuuje veliki centralni odbor za volitve. Nam Slovencem liberalska luč ni nikoli dobro svetila, ne bo nam je torej še tokrat treba.
(Veliki vol.) Ljubljanski „Slovenec" nam brž ni prav verjel, da je v Bolsanu vol, ki tehta 32 centov. Mi še pa več vemo. Tistega vola je kupila bolsansko društvo mesarjev in ga je odločila za darilo strelcem na tarčo, ki se bode letos iz cele Avstrije v Inomostu zbrali in streljali. Strelcu, kateremu bode vol kot darilo pripal, plača društvo 1000 fl., če ga hoče prodati.
(V b o 1 niš nico) je prišel močen fant iz Pekerja, ki je za veliko noč streljal ter si dva prsta odstrelil, da je bilo bolj — lušno! Lani so ob velikonočnih praznikih v bolnišnici peterim fantom nastreljene prste na cevkah porezali. Fantje, da bi vas vendar že pamet srečala!
(Iz Ruš) se nam piše, da tam nekje delajo osi, okoli kterih se strašno — nemšku-tarstvo vrti.
(Narodni posestniki) Slov. Bistr. okraja se č. g. dr. Lavos. Gregorecu, bivšemu glavnemu uradniku našega lista, toplo zahvaljujejo, da jih je tako ustrajno budil in hrabril. Sitnosti dolgih 10 let bi gospod naj pozabil!
(V spomin tisočletnice Metodove) služila se bode na belo nedeljo v slov. cerkvi v Ptuji ob 11. dopoldue slovesna meša, pri katerej bodejo čitalnični pevci Foersterjevo meso op. 15 in kot vlogo dr. F. Liszt-ovo himno „U slavu sv. Cirila in Metoda" peli. — Na večer istega dne priredi Ptujska čitalnica gledališčno predstavo. Igralo se bode : 1. Kje je meja? Spisal J. Ogrinec in 2. Tičnik. Spevoigra od dr. B. Ipavca. Mej obema igrama pel se bode veliki mešani zbor: „Križaci na mori".
(„Kres.") Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof. v Celovci. Obseg 4. številke : Ara-bela." Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.)
—	„Pesni mladeniške ljubezni". A. Pin. — „Na višavi." Povest. Spisal Anton Koder. — „Pevec.u Mirko. — „1'onočna ježa." Balada. Mirko. — „Narodne pripovedke." Priobčxije Mat. Valjavec. — „Rjavost žita." Spisal M. Cilenšek.
—	„O narodnih pesnih koroških Slovencev." Spisal J. Scheinigg. (Dalje.) — „Dahovina." Spisal M. Sila. — „Solva." Davorin Trstenjak.
—	„Drobnosti.)
Izhaja v mesečnih zvezkih na 3 — 5 polali začetkom vsakega meseca; velja 4 fl. na leto, 2 fl. na pol leta in se tudi lahko po snopičih a 40 kr. v knjigarnah kupuje.
Tudi letnik 1882, 1883 in 1884 se še dobi in sicer po 3 fl., prvi letnik nam je pa pošel.
(Žavski pevci in diletantje) priredijo dne 12v aprila t. 1. v gostilni „pri zlati kroni" v Žavci veselico v korist uboge šolske mladine. Igrali bodo veselo igro: „Blaznica v prvem nadstropji-'. Svirala bode Smarij-ska godba.
(Tudi narodnjaki šaleške lepe doline) hvaležno pripoznavajo, da je č. g. dr. Lavos. Gregorec jih vzbudil k narodni zavesti, ter mu gorko želijo, da ga Bog naj živi in ohrani še mnogo let.
(Ravnatelj) prve državne gimnazije v Gradcu je postal dr. Ferd. Maurer, dozdaj ravnatelj na drugi državni gimnaziji, kamor je prišel za ravnatelja Heinrik Noe, dozdaj ravnatelj na državni realki.
(f Dr. Luka R a m o r) odvetnik v Gradcu brat g. župnika Ramor-ja pri Smikelju nad Mozirjem. je umrl v Gradcu.
(„Hranilno in posojilno društvo") v Ptuji imelo je mesca marca 11.108 • 92 fl. dohodkov in 7928-18 fl. izdatkov, tedaj frometa 19.132-10 fl. Iz dohodkov je razvidno, da je prvi račun tega društva napravil na občinstvo prhv dober utis. Treba je, da se^to društvo podpira.
(Spremembe v lavant. škofiji.) C.g. kaplan Jožef Kostanjevec je premeščen od Kapele pri Radgoni k sv. Mariji na Velki in č. gosp. Janez Tomanič iz Velke k sv. Martinu na Paki.
Loterijne številke:
V Gradci 4. aprila 1885: 26, 67, 16, 17, 65 Na Dunaji „ „	75, 63, 9, 48, 43
Prihodnje sreekanje 18. aprila 1885.
Hii^giSMa
Občno se naznanja, da se bo v nedeljo dne 19. aprila 1885 popoldne ob 1. uri v sobani podpisanega, zarad razširjanja tukajšnega mi-rodvora potrebno delo po zmanjševalni dražbi oddalo in sicer:
1)	Zemeljsko delo . . . fl. 100-20
2)	Zavažanje...... 425 "75
3)	Obzidje.......,1280 34
Skupaj fl. 18U6-29 Ta dela se lahko posamezno, pa tudi skupaj prevzamejo.
Dražbeni pogoji leže pri podpisanem na ogled.
Vsak dražbenik ima 10% 0<1 izklicne cene kot varščino vložiti.
Cerkveni konkurenčni odbor
Rečica dne 2. aprila 1885.
Načelnik:
1-2	Ivan Tostoveršnik.
» 1
Zahvala.
Za muogobrojne dokaze iskrenega sočutja, skazanega nam ob smrti ponesrečenega nepozabljivega komaj 25 let starega sina oziroma brata
Janeza Vargazona,
in za mnogobrojno udeležitev mrtvaškega sprevoda, podarjene vence, posebno pa pevcem ljutomerske čitalnice, kakor tudi godcem izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
V Pristavi pri Ljutomeru dne 5. aprila 1885.
Žalujoča rodbina.
1—2
Veliki živinski in letni sejem bo dne 22. malega travna (aprila) pri sv. Jurji v slovenskih goricah okraja sv. Lenarta, h kteremu se kupci in prodajalci živine s tem vabijo, da se ne bo za prignano živino nobena plača terjala.
Občinski urad sv. Jurij, dne 7. aprila 1885.
Občinski predstojnik :
fiSesarec.
travno, tleteljno, runkelj ali pesino, potem sadeže za hmelj ponuja podpisani.
Deteljno seme je čisto brez predenice, kar s pričevalom zagotavlja
2-2
Ernest Sirca,
trgovec v Žavci.
ram v najem
da mesar in gostilničar Josip Ahman pri sv. Barbari, poleg Vurmberga; ako bi pa najemnik tudi kaj posestva hotel imeti, se mu tudi lahko ustreže; ker je to poslopje na jako primernem, za mesarijo in krčmo prav ugodnem prostoru. Pogoji za plačilo so celo lahki. Več o tem se izvč pri lastniku posestva pri sv. Barbari.	2—3
lOO lcilo za gld. se dobi pri
M. Berdajs-u 2-2	v Mariboru.
Velik živinski sejem
bode dne 13. aprila, to je v pondeljek po beli nedelji, v Cirkovcah na dravskem polji, li
kteremu se kupci in prodajalci živine obilno vabijo.
Martin Medved
2—2	obč. predstojnik.
V Jan. Leon-oyi tiskarni
je izišla:
„Ljudska knjižnica".
VII. snopič, ki obsega 4 tiskane pole; prinesel je : Zgodovinsko povest „Salvijan" in pripovedko
„Za očin dom". „Ljudska knjižnica" velja za četrt leta 48 kr., za pol leta 90 kr., za celo leto 1 fl. 70 kr. Pojedini snopiči veljajo 6 kr. s poštnino vred 8 kr.
VIII. snopič izide v prvi polovici tega meseca.
Cvet zoper trganje
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živ-1 cih, oteklino, otrple ude in kite
—___ 'itd., malo časa, če se rabi, pa mine
•Srtjitfjmiuff.popolnem trganje, kar dokazuje obilo zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliči" z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osve-dočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljali a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 fl. 5 kr. — Razpošilja se le jeden zavoj.
Planinski zeliščni sirop kranjski
a ¿50 kr.,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in plučne bolečine. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Razpošilja se vsak (lan po poštnem povzetji
¡3^* v lekarni „pri samorogu" "^C
Julij pl. Tmkoczy-ja
Dag£~ ua Mestnem trgn v IJiililjniti.
ista m meznarja
s prostovoljno pšenično, vinsko, zmesno bernjo, ter od fare najetim stanovanjem je pri sv. Ru-pertu nad Laškim do 1. majnika 1885 razpisana. — Prošnjiki zmožni orgljati po notah, in znajoči še poleg kako pošteno rokodelstvo, se naj oglasijo osebno pri cerkvenem predstoj-ništvu.
V Šent-Rupertu nad Laškem 80. marca 1885.
2-2	Certao pdstojništfo.
Izvrsten med
(garantii-an pitanec), v plehastik škatljali po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr.,
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
2 Orosiavu Dolencu,
svečarji v Ljubljani.
HH«

XX @
fi

Harmonična zvonila
jarmi vred proti poroštvu, da so dobro vglasbena in iz najfiniše robe.
Zvončke za na steno, zvončke za službo v cerkvi, za 3, 4, 5 glasov po 6, 8, 10 fl. eden. Dalje:
Cerkvene svetilnike
lustre, svetilnice, svetilnike za na steno, kanontablice, masivne iz zmesi zlatu podobne po izvrstno okusnih modelih lite, ki se krasno svetijo, kakor bi zlate bile, in so trpežne za več, kakor 100 let, solidno delane n jih po nizkej ceni pri-poročuje
Albert Samassa
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja
v Ijjubjlani.
Podrobne cenilnilce do pošilja brezplačno in C^S" franka.
I
'Mm