St. 1.
Y (jiork'i, due  i. julijii lSiii),
I.rtnik I.
I/liHJu VHak prwi, tlrugi, tretji
in četrti petek v incscni <>l> II mi
|i rt- ii ]»<> lint lie   /it   niesn»   ter   oli   3.   mi
l«'poiill!l'   Zll   ll('/cl(l.
Shine   |nt   pošii   in'tji'iiiaiia   ali   v
(illlici    liil   ill > Ml      |>(i.si|j;lll;l    ltd    k I' 1 i *' I ¦    <ll'-
«¦(¦nihia I jjl. 20 kr.
l'n>i|:ij:t se y (ioric.i v tüimkurtiiili
S c li \v a i /. v Sol.sl.ili iilic.iih in .1 c I-
1 c ! s i I z v Nunskili iilii ah pi. 5 kr.
uOBICA
Urcdništvo in upravnifttvo se
ii.ili.: |.i!,i ^ ,N >i r i> «I n i I i * k a r n i",
nil..i M'.ivlli, 1,. š». T2.
|ii>|ii.-t\ niflase in iiari'Tnino sjire-
jciiiii ..\aroilna ti^karna".
t'^'lrtsi -c ratunijii \\-> pctit-viMrth
in >i'i-r uk=. M- li^kajti 1-kiat ju» 7 kr.,
ak" M- ti>k;'ju i'-kr.it ]i<> ti kr., ako »e
ti-ki»i<> :{-kiat |ui "> kr. Ak<> si1 vetkrat
li>k;ij.>. i.niiiiiJM M' |tu iiugdillii.
(Y<ktVriio  \/a\i\\\'\v)
I 2 d a j a t eIj in udgovorni urednik J o s i p Marušie
i<i(rtlA|A > -*
Tibkd  ..Narodn!) tiskarna"  A   M.  Obizzi  ^«mI^ov. .1. Maruaič).
Rojukom!
1'retJ seboj iinate nov list. Ako sino
sklenili izJajati pol eg dosodanjili v (io-
I'ic.i izbajajonh casnikov „Sočeu in „I'ri-
uinrske^a lista" nov todnik, prisilili so
lias  v   to  toll to v iti  lazlogi.
Kakor je oboe, znano, veljala je
„Socaft do zadnjili časov /a oficijalno
gludilo «trank«1, ki vodi naše politicno
/ivljenje in clelovanje. Kar jo v politir-
nom oziru pisala " , .r .''!<u; siuatralo se jo
pisaniin v iinenu to 7'- '^ike in njeneua
prizuancga vod.stva. Oi^ istvo je splosno
sodilo, da jo „Sočin" glas glas narod-
nega vod.stva In tako je tudi veeinoina
res bilo. „Soca" je sicer vže nokaj let,
v zasebni lasti sedanjega njenega glav-
nega urednika in narodno vodstvo ali
pa stranka aama nista imela z njenim
lastnikom nikako pogodbe glede „Sot'ine"
buiori in pisave, toda li.stov lastnik je
riizumei n.'irodiie voditelje v.-,led pogo-
stega obcevanja ž njimi ter jo pisal v
iijihovein  dubu.
Saj pa to tudi ni moglo biti drugac'o.
V trdoni boju, ki ga bije lias na-
rod za svoje pravice pod gesdoin „Bog-
in narod"1 zbrali so se v skupno narodno
delo skoro vwi rodoljubi, posvetn: in du-
hovni. Vh8 je presinjala ena misel, kori-
stiti zatiranemu uarodu, vsi so bili edini
v načelih iu smotrih, vsi ^o zanpali na-
. rodiieniu vodstvu in ljucistvo je bre/pc»-
gojno verovalo v ziiučajnost, de]avr.;;sfc
in požrtovalnost svojih izbranih vodite-
ljov. Y takih odnosajih tudi „Soča" ni
mogla zavzemati staližča, ki bi bilo na-
sprotovalo stranki ali rjenemu vodstvu
Sogläsje s strar.ko-voditeljico je bil j»o-
goj njenega otatanka.
Na obuiem zboru politicnega dru-
štva rSlogsi" 1. 1898. so sveeano izjavili
oni lodoljubi, ki so svoj čas ustanovili
„Primorski list/ da zaupajo narod-
nemu vodstvu in ga priznajo. Od tednj
ho bili vsi rodoljubi na Goriskem edini,
imeli smo v dczeli eno saino veliko
stranko, imeli smo vodstvo od vseh
priznano. Vsak je bil tega edinstva ve-
,^el in naHe časopisje je raoralo raouniti
s ten» dojstvom. Le naravno je torej;
da „Soča" ni mogla kreniti na druga
pota; ter da je s svojo pisavo podpirala
zedinjeno in vtrjeno stranko in njeno
vodstvo. Da-si je lastnik „Soče" tn pa
tarn v listu razvijal svoje osebue nazore,
ki se cesto niso popolnoina ujemali z
onimi navodnega vodstva, vendar ni to
segalo tako dalec\ da bi se bila pokazala
potreba, mu kaj očitovati, zlasti ker se
je ob strani voditeljev živalino udeleže-
val politicnega življenja. Ali v poslednjeni
času je „Socaft svoje stalisre bistveno
izpremenila. Vsak razsodni čitatelj je
moral opaziti, da je zacela hoditi svojo
posebno pot, ki ne peljo v tabor zodi-
njene narodne stranke in njenib voditeljev,
ampak iz njega. Ni je skoro številke,
v kateri ne bi „Soea" povdarjala, da
ima proste roke in da je na vse strani
neodvisna. A to prostost in neodvisnost
razumeva Jako, da sme slobodno podirati
edinost stranke, ki se je z velikim tru-
dom dosegla; da sme po svoji volji iz-
podkopati zaupanje v voditelje in kreiti
njili ugled. „Soča^ kaže očitno, da jej
sedanje narodno vodstvo ni več po godu,
prikrito pa daje naäeinu ljudstvu razu-
mevati, da lioče to vodstvo svojo stranko
izdati — klerikalizmu. „Soča" ni sedaj
nisi druzega; nego osebno glasilo njenega
lastnika, kateri v svoji strasti odliene in
delavne rodoljube javuo psuje za naro-
due trote.
„Soča44 je (oH'j j»rencliala l'iti •_• 1 -1-
silo edine jMihliriio stranke v df/j-Ii in
njegovr^a vodstva ; lie s:uno to, / n'.|a
jo pisati naravnost pi'dfi t«'j stranki in
ii|eiiiin voditoljem, kor so jo udala vjdi-
vom oseb, ki borojo seilanjo razmere
prekucm'ti.
Kslj iwtin je jireostali» drir/f'H'a, netto
ustanoviti nov list Y Ali snio hoteli *<>¦
litljo inirno gledati, kako lotijo jiolena
na voditelje, kako se oopi oilino.sf stranko
in soje some nezaupnosti Y Mi smo bili
primorani storiti ta korak v obrambo
voditeljev proti nnpadoin. Nikjor na svetu
ni veliko politirne kamor-li vodeče stranke
brez lastnega glasilfi, samo na Goriskom
živeli Hino inesece in mesoce v /ares ne-
vorjetnih razmerah, da jo javno mnonjo
delal „Sočin" lastnik na svojo post ter
da je od njega biln odvisna, rekli bi,
osoda nase domače politike.
^Primorski list,^ ki je lastnina ;>o-
sebnega konsorcija, jo sicjr zlasti od
obonoga zbora „Sloge" 1. 1898. pisal
popolnoma v zmislu zedinjonc stranke
in narodnega vodstva, ipak imenovani
list in nikdar veljal za glasilo odlocti-
joeib voditoljev in stranke samo in tudi
dandanes ne veijn, kakor tudi ne toži
po tern; za to je naša trditov opra vi-
ce na, da je v deželi ena sama strnnka
in ta brez glasila. Tern razmeram odpo-
rnoči je naša narodna  dolžnost.
..(Goriest" ne stopi picl JuvucksL .s
kakim novim programom ; iinä list nima
namena razsirjovati nove politične nauke.
Mi hoeemo podajati ljudstvu v svo-
join listu pvavo sliko naisega politionega
življenja iu vtrditi mod njim zaupanje
v nase delovanjo ter tako ojaciti edi-
nost v narodu. Odlocno bomo odbijnli
vsak poskus, nisiti  edinost na Goribkem.
V GORIOI. Ü4. jnnija 1899.
Alfred gmf Coronini fronb^pg, državni
in deželiii pnshuiHc. odbornik drustvu "Slo-
ga". — Dr. Am. flregorfi?, dižavni in
deželni poslanec, predsednik dništva ,.Slo-
ga". - Iran Rerlmč, Janez Lnpnnja, de-
želna |)oslanra — RIaziJ Wrfa, Anton Klan-
?if, Pr. Aieksf] Kojlf, deželni poslam-i in
odboniiki tlrtifitva „Sloga". — Anton IHiilia,
dezelni poslanec in naniestnik v odboiu
diuštva „Slooa" ¦) — Jane/ DiM'inaslia.
Dr. Alojzij Franko, Josip Ala^ora, odborniki
dmStva „Sloga". — Lovpo JuranHf, JosEp
Klanjš^ck Anton Mozelic nanic^uiki v od-
boiu drustva „Sloga".
*) Pež. pojilanec dr. A bra in nima navailo jnul-
pisovati takih izjav; ah opetoyauo je izjavil in ile-
janski pukazal, tta se dvži veduo večine sluvenskih
deželnih po.slaucev.. — (lTr.)
Deželni zbor goriški.
i.
Ta ib'zelni zbor je bil sklii'an v red no
zasedanjfi due 28 derembra 1898. V prvi
aeji, ki je bila ta dan, katere so se udole-
žili vsi člani deželnega zbora, naznanil je
dezelni glavai- Franc grot (1oioniiii vladin
predlog raiii podpiranja okrajnili šolskih za-
logov s prispevki deželnega zalo^a. Sloven
ski poslaiici so zahtovali. nnj bi se razpiav
Ijalo o teni preillogu potom niijiiosti, pa niso
prodrli. Vladin predl(»g so porabili ladikalni
Italijaiii v niestu, da so jHi pritiskati na
ileželneo-ji g-lavarja, dokler ni odstopil, ter
da so uprizorili poulicno deinonstrafije. prori
knezu in liadškofu, o katereni so sodili, da
bi glasoval za dezelni Solski zalo». Hue 7.
in 14. jamiaija 1899 je bila napovedana
seja deželnoga zbora, ki se ni niogla obdr-
žavatj, ker so dosli v dvorano samo sloven-
ski poslaiici. Italijanski poslaiici so izjavili
v pismu do nanie&t.nika deželnega »lavarja
dr. Gre^nrftisia, da ne pridejo k seji, dokler
bo na dnevnem redu rladin preillnjf o de-
želnem Šolskem zalogu, in da, če tudi tega
ii^ bo. in- prideju k scji, ak» lio navzn.- kin/,
in n.ulski.r. d«<kl-r so v iiiaiijšini v<U-d <>d-
sii.pa   zastopnika   nievta   fforiškt-^a  Vr<ma
''ni:!   ( 'nl'Oliilii j:l,     l'p''     II      jitllllarj.t     j''   li:t
.':i;illil    ll'/'llll      |"iilf(|;|V;i|'    |nl< 1 ;t 11 <' • * 1 i I    pisilie
i:ilil   potnlii.   da   dfžcllii   /li'il jiJ pH   X;tjvi>ji'lii
|.f.V>ljll   uillnŽHI.
II.
()il 14 j;iiinaij;l dn 15. ;ipi il;t je d>-
/i-liii zbor p'Miv.il, „\[fil [*'\u i'-;t-.'iin se je
v-dil iiii>le'inik Fratii-u grofn (*«»r<»11i11 ij11 v
tleželiiein pi)>lanstvii v osebi dr. Kami la vi-
t.e/,;t K^^cija. nečak-t italii;m>k--^a voilitelja
dr. PfiJHJn S t.i k.'iinliilaluro ii; T'/.VMlirv'jn
so bill zail'tvoijni vsi italij.-.n>ki ladiknlni in
vladni krii^i. tieli „La Sentineila del Fiiu-
li." MnnL'i so prisi.ikitvali, da izvoljen,-.- I...
nasKtdnik ft'iotu Francu (.orMiiiiijn tu.li na
pi eihediiisk-ii) Stola v il*-ž*-ln^in zbui u. V>a
.i.olia <!.¦! U jiiiiiaij;t d<> Iu. iipiila j^ \ •-
Ij-iln v pivi vi>ii vpias.iiijit : k'lu I»1 ii'ivi
df/.^lni jjlavar   giiii«.ki.   Sluvein-i   >u z;ihtt-
V.'tli tu lliesto ZH se / nzilniu ll.i I1'. (l;i Y.<\-
.vtupHJD (hi-; tieljini pivliiv;t.!.-tv«i V dt/eli,
da Jill je. v deželneni zlmru >a 11j') /a «-lieg;t
pDslanca niaiij od llalijali"V. in <<-iu eiiak'i
s t^nii. ako se jiin pristi-va kii<-'/ in ii;nl>kut.
ii-; do zdaj so liili vedno pi c/irani v tt-ni
pogledu, da <>ni   zag'»vaijajo  vl.nliii    I'l'-'dl"^
O   dt'Z-.llHMll   Snlskelll   Zal'i^ll.   Illsil   telil   ko    1-
laüjani mil iiaspiotiijrj.i in prirrjajo deinnn-
stracij" pinti nj'eniu. Vlada >o y pa naj-
bržfi sptiiiiiiila, da Siownci niinajo navade,
delati JHj [Misebmli težav. da Iralijani so v
teni liulj spretni. knkor so pokazali o raznih
;<rilikah, ter se je diviila starega vladnega
nHčela, da Livba najprej us tret-i neporednim
• ¦tiokom, za inirue in pukojue pa tisto pii-
.'¦aniti, kar prvini ostano.
Ali tako laliko   \ e.ndar ni šlo z   inie-
( novanjein   dr.   Paj(i|j;l   dt-zwlnim  glavarjeni.
j Moral se je zavezati. da njjS'uvi pri>taši ne
bodo nasprotovali vladneiiiu pivdlogu. niar-
več da se izrečejo zanj. re tudi v pieine-
lijeni in juecejeiii oldiki. Visoke osebe so
morale nastopiti in i/.javiti, da f.dim» lJa-
jerju je niogočH vsled vpliva. ki ga ima na
svoje. zveste, spraviti dezelni zbor goriški
v tok, Ko je bilo na tak narin število
Ugodnih J'lic dovoljuo in je, kainlidat dal
potrt'biu- izjave, sle.dilo je njegnvo inie-
novaiije deže.lnini glavarjem. Sloveiu-i so
bili prepiiraui, da niii s ponim'jo Pajerja
dezelni zlior ne pride do resiiega delovanja,
ker HalijdiMin ni do raviiopra\'iiosti obeli
narodov v de/.t'li ; zato so tdiko odloi'nejse
zahievali, naj se j»o\eri njim nn-sto dc/.el-
nei>-a giavarja ; a  zanian.
Ill
Za dan 15. aprila je bil dezelni zbor
zopet skliran, da bi nadaljeval svoje pre-
trgaiio delo. >Slovencev ni bilo k seji, ker
niso niogli vstopiti na negotovo, ue da t»i
vedeli, pri w\\\ so in nri čvin b-»«l«> eh vladi
novega glavarja ; a spoiwili so. da so pri-
pravljeni sodelovaii v /beni. ako sine jo ra-
i'iinali na to. da bodo Italijaiii in vlada po-
števali opravitVne zahteve slovensk^ga na-
im.Im in njegovili zasiopnikuv. Xa to je sle-
dilo zalji'vo pisino de/eliiega glavarja na
ii.j»-goveü"a naiiieslnika, eb eiiem naroinika
s'luveii.skega kluba. OvOja narav sloveiiskili
poslanrcv je požrla ii"dostojiiost glavarjeve
pisave ter je sestavila seziiani oiiih teženj
slovenskega naroda, katerim naj bi se naj
piej ustreglo, da bi s<> nugli njegovi za-
stopniki delt-ziti pailanieiitariit'^a dela 0 1-
oover. ki ga je na to dal dezelni glavar,
je juetr^al zacasno vsaktero daljno po^a-
janje. 1 )t--ž«jlui giavar je govoril k"i naöel-
nik italijanske radikal no si ranke, kot inoz.
ki je svoje sivari gotov. ki si je v svesti,
da'sloveiiskili poslanrt'V ne potr. buje. ki
ve, da opravi tudi brez njilt. ki niisli, da si
sine dovoliti nasproti njim tak ton. kakerši-n
so no sine rabiti s liredseduiškili nii/. Ali
ko jo napovedal sejo za dan ü7. in a ja., je
spoznal, da so je varal. llalijani so brez
ozira na .Slovenes, preiesetali vse «jradivo,
ki je Oakalo lfšilve v dezelnem /born, ter
so doloeili, v katereni sniislu je Inu^ejo re-
šiti, kar hi se bilo inielo zg'odili vii -4se-
jali Due '27. inaja so prišli vsi ltalijani v
sejo — le njega ni, njega ni bilo, od kate-
rega so pricakovali, da se bo dal vprcči v
ii j ill voz ter ponia^al pokoriti trmo^lave
Slovonee, da bo s svojo naV/.i>eiio.sljo daial
Italijanoni nn»i> sklepati o vseh niogočili
stvareh brez ozira na zaslopnike sluvenske
Iv.tiMJisi-k-- vet'-ine v deželi  in brez dogo-
V'»ra '/. njiiui.
Kndinala ni but», da bi podpiral nji-
li-iv iialijan-ki priniat, ker je spo/.nal, da
ue kaze odlorevati niti v gusjiodars'kih Jn
»niotnili z -devah. ko je dana prilika, da se
pivpirajori stranki med seboj pogovorili in
l'iisfoditi. To jo vzbudilo gnjev proti kardi-
nalii. ki so p(»ja"lja še dandanes v židov-
>kHin iila-iin iLrtliJHiiske radikalne stranke,
v ..Cut i i.tu di •ioiizia," ki je zopet v to-
i-k jniiie-i-1 stiiipeii L'lauek zoper kardinnla.
IV.
odlii'ui krogi si no morejo misliti. da
bi hili Italijaiii že. nai»rej in brezpoq-ojno
na>prutiii slownskiin zalitevain. Takim kro-
i(Miii treba dati oeividen dokaz. da v našein
il./.-Miie.m zbi.ru se za Slovence le to doseže,
ktr se i z s i 1 i, da z razlogi in äe tako
l-ravieiiiin utenieljevanjeni se ne pride dalje.
1m bi M na vse strani in jasno dokazali,
požrli so >Iovetiski poslaiici znpet vso pre-
drzno-t in zaljivost Pajerje\>»a zadnjega
pi^nia 11- r so ponovili svoje korake, da bi
se začela potrajanja mod zastopniki obeh
si rank. V prilog jim je prišla okoliärina,
da po 27. main ni bilo računati tako kmalu
na sudflovaiij^ kardinnlovo v deželnptn xboru,
da Jtalijanoni samim ni preostajalo ilrugegH
ne[ro po?iijanje. ako |iin je bilo res ua tern,
da bi lUzelni zbor deloval. Dejanja. ki so
sledila. so pokazala. da Italijanoni ni bilo
do tega ; vendar niso mosli poziva sloven-
skill poslancev naravnost odkloniti, ker tako
bi bilijueoritno pokazali svojo nespravlji-
vost. (V tudi .<o navajali raznih težkoč, so
slednjič vendar privolili, da se snidejo za-
stopniki obeh stiank v pogovor. Razprave
so se visile mil no in prere.j ugodno ; a ko-
nee je bil vkljui» teinu tak, kakoräen je bil
prir-ak'ivati. ltalijani so zopet odklonili slo-
venske predloo-e. Italijanski listi so prinesli
o teh pi.grtjanjih p<.roi"ilo, ki je v malone
vseh. ceb/ glavnih torkah večinom krivo.
Z'lt.n podajamo svojim čitateljeni poročuo,
ki jiain je došlo od verodostojne in konipe-
tentne strani.
V.
Zaupnika sloveiiskili deželnih poslan-
rev sta meiiila, da z usinimi pojasnili o
piiiiieiui in obsegu slovenskih zalitev, ki
si) bile prej pisnieiio izročene dežel-
neiiiu glavarju. bo inogoče doseči z ltalijani
porazumljenje. ako so presinjeni dobre volje.
A koniaj sta pojasnila prvo torko, ki zah-
teva. da naj se v deželiiein zboru goriskem
.lelajo sklepi le v so^lasju iu po dogovoru
obeh strank, oziroma naj dezelni glavar ne
niaji.rizira (preglasuje) Slovencev s svojiin
glasoin. ker brez njihove (in kardinalove)
navzoiiiosti dežflni zbor sploh ue moi" de-
lovati, že sta italijanska zastopnika pre.tr-
o-ala razgovor. rekoc, da imata od svojega
kluba navo.l, po kat.erem niorata deliti slo-
venske zahteve v tri vrste: v take, ki so
ustavne naravi. o katerih se ne moreta
spnščati v razgoviT. v take, ki ne spadajo
v podrorje de/.elnega. zbora, in V take, o
katerih gre razpravljati lieželuemu zboru.
Le o teh sta pooblaščeiia dogovarjati se s
slovenskima zasto|»nikonia.
Kot točk« to tretje vrste sta navedla
ilalijanska zaupnika predlog o deželnem
šiilskem zalogii, podpoio vinogradnikom za
pokonravanje trtne u.si in prenovljenje vi-
uo^radov, posojilo ža Vipavsko železnico in
deželno podp.u-o cestam ter za iirejevanje
rek in liudournikov. Slovenska zaupnika sta
trdila. da v to vrsto spada tudi poviäanje
uciteljskih plaö, let ni prispevek dežele za
vzdrževaiije slovenske dekližke obrtne sole
v (ioriei in odprava mestnih mitnic goris-
kih, v kolikor se ¦'.ahteva pritrjenje dežel-
neg-a odbora, da so niitnie.e dovolijo, in v
kolikor ima dezelni zbor pvavieo, dajati de-
želnemii odboru navode, kako mil je posto-
pati v posanieznih slu^ajih. Italijanska za-
stopnika sta bila siljena teimi pritrditi.
Vsle.l te. razmlbe slovenskih zahtev
po italijan-kili zau[>nikili in vsled dane jima
naloge od italijanske^a kluba, bi bili morali
razifovori koj preneliati, ako bi bila slo-
veiiska zaupnika zahtevala, da naj se raz-
pravljajo z imva vsi slovenski predlo^i, ki
so bili prej pisineno stuvljeni. To uvidevša-
sta izjavila, da, ostaneta pri vseh objavlje,
nih piedl<ili, da pa /.a zdaj odstavita od
razpiave predloge, katere so stavili Ftalijani
v prvo in drugo vrsto,   ter da sta priprav-
llalija. Tudi v itnlijanskein držav-
nem zboru je skrnjna levica začela /.
obstrukeijo proti vladi in proti vočiiii,
s.'imo «In so izvaja tain obstrukeija, ka-
kor pri vroeokrvnili rtalijanih, drugaro
ni mogočo; bolj živabno. Povod obslruk-
ciji jo dala kraljeva naredbn, po kator:
naj l»i so v Italiji vze s 1. jiilijem t. I.
uvolo strozjo odrodbo <»'l»'de javiiih /.!><>-
rovanj, društev in rasopisja. tor glodo
kaznovanja želozniškega, hrzojavnoga in
poštnega osobja, kakor tudi osohja, ki
jo nastavljeno pri javnili napravah za
razsvotlj.ivo, ako hi to zapocelo sfcrnj-
kovati. Ministorski prodsodnik jo hotol,
da hi zbornica odobrila to kraljevo na-
rodbo in si jo bil tudi zvost, da bo za
njo glasovnla voeina ; a skrajna levica
jo provzroeila pri tej priliki tak Skandal,
kakoršnih ni videl še nobon parlament,
kajti poslanei so so znöeii mod seboj
tako slrnsno pestiti, lasati, trgati drug-
drugemii oldoko, znganjati so drug v
drngnga tor ruvati hi brado, juaskstti so
z nohti, da jo pnstalo iz zbornice krvavo
bojno polje tor da so »lave, usesa in
ustii tako krvavola, da so morali pozvnti
zdravnike v zbornico.
Se vo, da so jo inorala zakjiuoiti
soja in zakljnoilo se jo v.slcd toga tudi
drzaynozborsko zasedanje.
Bohjija. V Brusolju, v gfcmiein mo-
atu Bclgijo, so so due 28. in 20. ju-
nija t. 1. godilc take reoi, da so na so
vlekle po/.ornost vsega političnega sveta.
Videlo so jo tarn, kakor da bi imela
začeti prava lvvolucija. Nastali so nain-
reo liiidi poulični boji mod policijo in
vojaki tor mod Ijudstvom. Povod toni
izgredoin so dala razpravljanja v držav-
nem zboru. V ßelgiji jo zdaj na krmilu
konservativna vlada, ki ima za soboj
konservativno vocino. Ta veoina hočo
uvesti novo volilno reformo. Kor so pa
soeijalisti in ž njiini združeni liboralei
odločno proti toj volilni preosnovi, sklo-
nili so, da porabijo vsako sredstvo, ki
bi zaprecilo nameraviino volüno roformo.
Yslod  pOlllivnih   lU'Mri'.H)»     •:        .        ;         '    v
zborniei   .-m  jo   protrguio   za } ••!•'<«.] .inij
di/.avuozbwrsko poswiGvunj«--.    Minister-'
"¦ ¦-   t-\\ }i::A--t'}>Avii& U^JiV/im   *t   *>';:
':¦¦': Mi:', rni n.ij  h\  -..-   ^rwilt.   Üiürij.-!
.LM/dočiioM,   ii...   j.H/.iii»"i  <•    luiii, ali so jo
niorala   vlada udati    tororizinii   socijali-
sticiiih kolovodij,  ali  pa  jo  iniola  toliko
poguina in moči, da je izvola svoj nanion.
svojini zasjuzkom, naj si je se tako pridna
in delavna ; nied tern ko iziujf.na šivilja ia
taka, ki iniiö izdelovati različne okraske,
|»rav il.i!j|-o  i/.liaja.
(ioiioica due 2. julija. — Zi dan 25.
jniiiji w\\\nw ¦ lani in na dan 2. julija prelo-
ŽPiii javni <\vA sp je (lanes srerno vr.šil.
Fiali -in.» M- .l,t iiaiii (Ipž vso pokvari ; voii-
dar "tldšlo ji' poslusalcev tidiko, da se \*i
volik.i flV'iMiia ,.pri liebkn" popoliimna iih-
polnii.i
SImiIu j^ pi-cd-Piloval il»-ž"li)i pnslaiifc
('•. g. Ml. (i r <• a, ki jo ivkel. kt-i politiku
pm'iva. je u^inlen cas za ^»»spodarsko orga-
liizaoij.i, [i'v j.' dal lx'.scilo dr. Jus. Pav-
I i o, i. (iovainik j ' jakii zanimi\o in p-ilju Inu
govorii nail ono uro. liazlagal je nanion
kr.št-aiiske sncijtlne organizarije in 2"<»voril
o skodljiV'isti kajiitalizina. Xasteval j<" mi-
lijniio, kaleio slu/ij.» kapilalisfi pri i»lue,-
stili. ilolnicali. na deiiHrni bursi in pri ba-
l'aiitaiijn z ldagniii in pridelki. (-invuril je n
pidiobi Mtannv.sko z.iVosti, u posujilnioali,
vzajnniiili zavaruvalnicali in gosp«>darskili
zadrug.di, da se naiml it-si tnjih kaj»iialisfi»v
in so {fiiiolno postavi  na lastiit- nuge.
Na tu )h ilijl)il bpseilo gospml vudiit-lj
Jfr ova tin, ki je priporočal krojaško za-
ilrugo v (jorici. Za to kori.stno napravo jn
poslušalce toll vjjel, da jo Lakoj itjpo števiI• >
mo/, pri.slopilo k za.lrugi.
Tretji govornik d r. O b 1 a k jo klii-tl
„svoji k >vojim,u in vzlujal k zdriiževaiijn,
da si ojioniorenio ginotno lev tim laže, do-
sežemo narodne pravice ii poliliško vt-ljavo.
Doma^i znpnik i. g. J. Ko.sec je go-
voiil o potrebi in kori.sti doinaOe vzajemne
zavaiovalnice proti požaru. Razlagal je razue
načine takih zavarovalnic in predlagal iista-
novitev ixlbora, ki bi pripravljal gradivo za
bodočo vz.ijeiniio zavarovalniro. Razgovora
o tein in'eilinetii so se vdele/.ili pretl>eilnik
slioda in nekateri  iloniači ninžje.
Kiincčno se je še govoiilo o vipav>ki
/.eleznici, o trtnicali. o streljanju pioli tuči
in o inilniv'ali. Zbor je Irajal nad dvo uri.
Po javneni .shoilu so goriški gospoilje in do-
uiaci možje ustaii še nokaj časa pri koZ'iri'ii
•}»\)v. • vipavca in se pogovaijali u krojaški
/iir               '  '^ih prednietih, ki so se obiav-
1) o p i s i,
Iz tioi'iee. Ob koucu sidski'^a lei a so
moral» zahvaliti vrlenni drii.štvu „Šolski
dorn", kateid iiani je pie^krbelo potrebni
strokovni šoli za odrasle .leklic.e.
,T;iz vsaj sem popolnonia zadovoljen z
napredkoin svoje lu'ere, ki lio.'.i v luknjšnjo
obrtiio solo za »metno vezenje. in belo si-
vanje. IzuČila se je vsa ukusnejša žVnska
dola, kakor šivanja sobnih okraskov /. volno,
svilo in zlatimi nisi.
Zraven tega nadaljiijo in popolnnje,
nauke polivbne vsaki bolj izobraženi ženski
sosebno meščanki. Ker jo v domači liiši
lahko pogrešamo, nanionil sein, da bode
hüdila prihodnjega leta v drugo strokovno
solo, namrt'(y; za krojenje in šivanje vrhne
obleke. Ta sola traja 2 leti. Letos je bil
I. razreil.
Kakor pravijo, se deklice izuoe. y tej
soli pravilnega krojenja — ne nzlanja, ka-
kor navadno delajo naše sanioukinje šivilje.
Učenke te sole režejo in šivajo po obrazeih,
katere si po navodu iuY:iteljice same nari-
šejo, različno vrhno obleko za male deklice,
kakor tudi za odrasle ženske in te pripro
stega in bolj ukusuega kroja.
Hčerka mi je pravila, da se prihodnjo
nedeljo razstavijo izdelki iičenk obeli obrt-
nih šol v „Šolskeni tlonui". Prav bi bilo,
da bi ostali izdelki razstavljeni več dnij,
da bi si jih lahko ogledale skrbne lnatere
z dežele. A ve meščanke, ki ste naklonjene
„Šolskemn donui", ne zaniudite lepe prilike
ogledati si razstavo, pa sodite!
Ker dan'anasnji vse napreduje v vseh
strokali, prepotrebno je, da se tudi naše
ženstvo izuri v vsakovrstnem delu, pa bolje
omika, da se lahko preživi z delom svojih
iok, ako bi bilo potrebno. Delo pa se pla-
i^nje različno. Predica, pletarica prostih no-
govic   ali prosta divilja   borno životari se
Domače in razne vesti-
„fioHftl." I>anašiijo številko ..t-iorice'"
sino ra/.puslali ro(loljuboin na oü-led. Kdor
no. nii.-li lista plačati, naj vine koj pi'vo šte-
vilko, da ne bo daljnili zmot in brezpotreb-
nega dela. -¦ Rodol'ubi, ki niso ilobili prve
številko, naj oprostijo ; pri najlndjši volji
ni nam bilo mogoöo prirediti vseh poti-fb-
nib napisov. — Pripororamo se donioljubnm
po širni ze.mlji sloveiiski, posebno goriski.
naj bi lias blagovoljno podpirali z dopisi in
/. naroC'ili pri rodoljubnoin podjetjn.
DrilSlvo ^Sloga1* bo inieio tekom nie-
sera julija izreden olu'ni zbor, da so dopolni
V*»litov v društven odboV Rojaki društveniki
naj bodo na to  pripravljeni.
\jo-ova Eininonca kardinni .Missia, nas
prevzvišeni knez in nadškot, se. je, vrnil v
sre.do due 5. t. in. ob 10. uri predpoUne 7,
Dunaja in iz Prage. Na Danaji inn je bil
nainrof položen na ^lavo kai dinalski biret;
v Prago pa je št-1 vodit pogreb mnrlega kar-
dinala grufa Sebönboina. Iže na potu in
sioer v Nabrežini, v Tržiču in v Zagradii ga
je duhoYsrina in ljudstvo slovesuo po/diav-
Ijalo. Posobno slovesen vsprejem se inn je
priredil v Gorici. Na goiiskem kolodvoru so
se zbrali predstojniki ceikvenili, eivilnih in
vojaških oblastnij, goriska dnliovščina in
ninog-t) druzega oilličnega obtMustva n.oskt ga
in žonskega spola. Po pozdravu na peioiui
se je podal kardinal knez in nadskof v
svojo koi'ijo. Na prostoiu pred kolodvorom
je čakalo še vse polno druzih koi'ij. ki so
imele voziti one, ki so ga pricakovali. V
mesto se je peljal v prvi kooiji dvoini
svetnik in voditelj c. kr. okr. glavarstva
gospod vitez Bosizio z drugimi politicnimi
uradniki. Toj kočiji je sledila koi-ija, v ka-
teri se je peljal kardinal knez in nadškof
s svojini tajnikom. Za njo pa je sledilo se
«>koli 50 kočij, v katerih so sodeli razni
cerkveni, civilni in vojas/.i doslojanstveniki
in drugi odlični gospodje, gospe in gospo-
dične. V drevoredih, stojecih na straneh
ill ice, ki vodi s kolodvora v mesto, je stalo
vse polno obsiin.stva; spošlljivoje pozdrav-
Ijalo svojega nadpasiirja, ki mil je delil svoj
blagoslov.
To isto se je godilo po druzih ulicah
v mestu, koder se je preinikal sprevod do
knezonadškofove palace. Hiše ob straneh
ulic, po katerih je šel sprevod. so bile praz-
nično okrašone z zastavanii in s preprogami
na oknih. Po vseh cerkvah se je zvonilo.
— Prihodnjo uedeljo bode prisoštoval  kar-
dinal knoz in nadškcf v kardinalski  opravf
siovp-'iii  sv.  niaši, katf-ro bo  \m-\ pin'  guv-p.
stolni pi-n.;t  v .-I'Jni ct-i ix v i.
liiienovnnjo profosnrjer na ^w\sV\ %\\\\-
naziji Stalnirna pH'tr.-ui jenia sia iin»']io\;iiia
G i u o S a r a v a I, ilo sedaj pruviz-irii-Kii
uritelj na tein zavodii in dr. Uihard
vitez S o li u b H i-1 pi. Solderu, <j.. .s^daj
suplent na inaiibo]>ki gininaziji; provi/.o-
rirninia iiöiteljema sta p,i imenovan t Fran
Z n i d e r š i ö, do.šlej >uplent iih tern zaw.du.
in dr. «4 u s t a v if e ni in *¦ t s b e i ^ e r,
doslej suplent  na JMinaji.
I'ozop udoin   Krojasko ziiilriigc u  X.-i
celni.štvo „KroJHŠko, zadi uge4* iiaznanja. *!.--•
je psistavilo za poslovodja g. A v r *• 1 i j h
Bisaila, kateri bo ilajal udoin poja-nil,-
in bo sjirejenial vplai-ila v.-aki d..n nd ]>> \-j
d.ij»o]diit' in od 2—4 p.>p v >nl»i kat. d.'
lavskega dru>tva Via S'-i/iinario '.> 1. ii.t.l-
stropje.
Vsa jtisina in p"ši!jatve naj I1- n- "ilje
|:<'>il;;iji, ediiin le: »Krojaska z.nli'mr.i" v
Gorici.                                               X.irtlui>t\u.
Slrola jo uliila liogo<]ovi-a prvoh-tinkM
Rafaela Plt-sniöarja iz GoriVt«. k<> x- ji« -i
noči vraeal s svojiini tovarisi s spifb.i.la |.o
cestj. ki vodi od pokopali.šra jmd l\o-t;iiijf-
vioo (pri mosüi čfz Koienj) (i-tal j^ takoj
nirtev.   Tovariša   mil   Vine.    Vudopivca   j.-
stiela osniödila ter i'azj»ara!a Hill olia n-V-
Ija. a po nekoliknn t'asii je priš-l k zavesti
in je zdaj iz vse lu-vai nosti. Pogrelt ji->ne
srecenra bo v soboto.
Kowe Solskc1^ 'fJst- TiikMJšiij.i .-•. kr
višja jriinii.-izija skleiie sol>ko leto v .-->¦ 1 >¦ >t• •
8 t in. ])rugi ti'den višili se bodo na t>iii
zavodu zre.lostni izpiti. Z-n-ko ncitcljisiV
in ž lijiin zdriiž--na v.i.lui<;i >ia kon-'-ali v
sredo 5. t. in
Konec solskoga Ida na iiikajšnji c. kr.
realki. Tnkaj.šnja realka je z^kljnula svoje
leti šiije šol>ko leto due 3. jnlija. Lt-tno |io
ročilo tega zavüd.i prinaša na pi Vein nit<-in
nadaljevanje iu^e:ie razprave o j-/.ikii \
Wenzelovem sveteni pi<mu. katero jt-spi>;;l
dr. Fr. Jelinek. Iz istcga p..r-c'ila j^ p«i-
sneti. da je vstopilo o začiuki! in t-koin
šolskega leta 3G2 ucciicov in sioer. 53 Xeni-
cev. 197 Italijanov, 80 SlovenceV ill 2 dni^e
narodnosti Mod letom je izstopüo 3<"t n.'-n
cev, t'>rej jih je ostalo köiicem lefa š« ?,'.)'>..
Po vt-roizpovedi je bilo 312 k.Uolir.i-
nov. 10 izraelitov. 8 protestantov. 1 pra-
vosloven in 1 brez veroizpovedi. J'rvi red
z odliko je dobilo 10. prvi red 252. driK'i
red 30, tretji "•> in 32 jih ima poiiavljavui
izj-it iz jednega prednieta p" p.tritnicali, dva
nista bila izprasana radi b-dezni.
Opomniti je. il.t se miio/.i število slo-
venskih ucencev na tukajšni realki od leta
do leta, kar svedi.ci, da se niimzi tudi ste-
vilo nasih trgovc« v in (»brtnikov, kateii po-
siljajo svoje siiiove najrajsi v ta zavo.l. Tn.li
verji poststniki. kateri izšolajo svoje siin.Vf
za dom. so zaceli pu^ilj.-tti om.ke na realko
niosto na gimnazijo, kar je hvalo viodno.
Zrelostni izpiti so l.ili 4. in .">. t, in.
Oglasilo se je 22 sedmosuK-ev ; od teh je
delalo iz[)\t so.laj 15; 3 so piistali izpit z
odliko. in z dobiini vsprhoni, 1 jo bil za-
vrnjen za 2 meseca, 1 za 1 leto. Mod temi,
ki so izj>it dobro opiavili, sta 2 Slovene;!,
Janez Preselj in  Milia Zoga.
Doklisk-*) obrina in nadaljovalna sola v
C-iorici koiira šolsko lct.i v iVtrtek din1 I'l
t. in. V nedeljo v». t. in. priivdi cazstavn
rocuili del in drugih izilolkov, ki bide tra-
jala od rodelje do c.'trtka tor bode odprla
od 9. — 12. prodpoludne in od 3. do 5, lire
popoldne. Stariši in prijatelji na.se inladine
so uljiidno vabljeiii, da si ogledajo to r;r/.-
stavo, v kateri so bode zrcal napredek iine-
noviUiega zavoda.
Ob jednoni razstavi tudi slov. lju.lska
sola svoj a roriia dela v istib prostorib ..Sol-
skega doniau.
Vojaško vosli. Tukajsuji c. in kr. piš
polk štev. 47, ki pripada 2S. diviziji. se
udeleži s pespolki St. 27. ^7 in 97 vojaškili
vaj pri Kranju, ki bodo tiajalood 1 do M
septembra. Od tod se bodo ponnkah vse to
vojasivo cez Tr/.ic in Ljubolj'>ki pichoil v
Bisf.ico in Rožek proti Beljaku. Od II. do
19 soptembra bode uze ves 3. armadni kor
na Koroškeni, kjer se bodo visile v cesarjevi
prisotnosti velike vojasko vajo. — Tnkaj
garnizujoče deželnobransko vcjažtvo je za-
pustilo v nedeljo zjutraj Gorico ter se je
podalo peš do Logatca.
Jarno tombolo v Š{ IVlni \n iredi „Slo
venska zvoza" dne 30 julija. Hobiiki bodo:
20«) krön cinkvina, 400 kroll tombola. Čisti
doblček je lianieiijen „Solskenm Doniu" in
slov. „Alojzijšču." Opozarjamo nanjovžese-
daj nase rodoljube v niestu in po deželi,
Prepričani sino. da se je radi lepega naineiia
v prav obilnem število ndoležo. Listki se pro
dajajo po 20 kr. v Uorici pri gff. Likarju,
Jeretiču, Pucelju in v tobakarni v Solski
ulici. Na deželi bodo jih razprodajali dn:gi
rodoljubi. Pri tomboli bo svirala vojaška
godba in po tomboli bo prosta zabava s
petjeni.
Oddajn glavnc lubačnc trafiko v Toliniiiii
Tukajšiiji c. kr. tinančni inspektorat vabi
one, ki mislijo provzeti veliko tobaeuo tra-
fiko yTolminu, da mil doposljYjo dotiene po-
nudbe do 19. t. in., do lo. ure predpoldne,
Pri tej Lraiiki bo odjemalo 57 manjših tra-
fikantov tobak. V preteklem letu se je od-
(lalo   toliaka  za 2S..">n7  gl. 34 kr.   TobiUca
so  ).•   }»roilab) naiiuPi'1   1<>.900   kg.
Okrajna  uHloljskn  konforenra bo   v
(ioi-j.-i »Ine :;ii. avgusta. Ze več let ni bilo
jrdiiake- koutVreiici'- nieiida radi znane suäe
• ¦kr. š'l>k'-ga zaloga. da se je prihranilo
le'nili par st<>takov. Pri letošnji konferenci
se bust.a volila lu.li dva   zast.npnika v okr.
Š.-I     SV-t.
Obrina Ajilovšmia j- izro^ila vileraj po
p..«ei.,n •Ir-piiiai-iji, kateiv rlani so bili zu«
pan A. !jo|<mj- in ilva sturisini. AltVedu grofu
< "i'Oiiiiiiu  dij.l.tnio ra«-tnes»a  oböanstv«.
Zvo/.o /iipanslcr ajilin k<\ü;a okraja suu-
j-jo l?± ziip.iin in pol/apatii. V ta nanien
«o M' posvetnvali )>i*i l{-bku dne 29. jnnijft.
Xaiii'-n zvt-zi bi liil j-iiotno postopanjt» vseh
žiipMH>tev v va/iifj-ili zadevah ter potego-
v.iüj1' /¦«• i'OM-biie kori>ii občin istega okraja.
Javui j»l<» i se iniio/.e po deželi kljiibu
\.'>\ »lobri Volji nniogili gcr. župauov, ki bi
radi oioojovali na wo strani škodljive raz-
\ai|e Z.-ipravljivo.it, z^uba ča-a, najbolj de.-
l.tMiib luori iid. vse t'.' ne more preprečiti
ra/.v.ul»-, ki je prKlala železna srajea. Le
-kupuo postopanje vst.li žnpaiistev bi za-
mogln   iiarediü k«• ii*-*'- tfj pognbi.
<io<! sv. Cirila iu Mctoila je prelozen
\ ^oiiski nadsk'iliji od 5. julija na dan 23.
oktoiii-.-t. Zaio iz'jst.aiie. sv. Miaša ,.S|ov. bral-
in-^a in poilpoint't(a ilni.štva v Uorici," ki
.-•• je navadno brala v nedeljo po 5. juliju
v oikvi >v. Alitalia pod  Kostanjevico.
l'rttlüore  za ohnoiiioglo   dolaFco. Dve
taki p-.iijn.n po lu gld na niesec razpisuje
nas dfžflnl oilbur iz ustanove bivš^ga dež.
giav.iija prevz grofa Franca Coroninija. Za
iij^ >e suiej.-) ogla<i(i doinaci delavci in de-
iavk". ki .-.) postali Lrajno nesposobni >.a
d«.-lo. Pi-"šnje j- p.hlati do 15. avgusta t. 1.
v dežf-lin-in iii'adu in priloziti jim potrebna
dokazila
\ova lir/ojavna postaja z omejeno
•liievii.» siu/Jio se je odprla 28. junija V
Maria im. v političnein okraju  gradiškem.
Tiskovna pravtla Pred dunajskimi po-
ri-iniki se !>¦ ¦ višil.i 31. julija obravnava
proti ,T«.sipu Canduttiju kot odgovor-
in-mu ureiliiikii in proti Josipu P a t e r ii o !•
liju kot li-karju goriskega lista nCorriere
di Goiizia"' r.tdi razžaljenja časti. Tožitelj
jf- odbnniik kormiiiske^a društva "Austria",
•Ttirij  C «> 11 e r i z.
DroSlro   -Šolski  dorn'. — (VI. izkaz
o>l 1. do 3K. junija). Kot ustauovniki so se
ogla^ili z doneskoni 100 gld. : Sl. županstvo
v X a 1» r e ž i n i in gospod AI. Progelj pro-
fesor iia nautičiii soli, sedaj pri Sv. Luciji
na Mostn.
Vplarali so:                             gld. kr.
Prof. B.'zek Viktor za niesec junij 2.—
sl. žnpanstvo  v Ajdovscini   nsta-
novniiio..............1001 —
llaiisiit-r Ivan. trffovec v (üorici, na
rarini   usianoviiine še......     25"—
Sivic   l^rano, c. kr. vadn.  m'itelj,
letnino za 1890..........      5* —
Zorzut Ant. nadiičitelj v Medani,
pro..sLanok naročnine flE«linostiw 050
Sanlol Ant , c. kr. prof, v Gorici 5*—
oblak .laiifz, ztipnik v (-ira.lti  pri
r.le.lu...............      i —
<i..lja I'll ih. posestnik v Dornbergti      0 50
Vitov.M- .los., krojaö v Vel. Zabljah      O-2o
K'oii n   A. v (lOiifi za april in inaj       2'—
l>la/on  Fiaii.     M              .,      v    „         2'—
Kavci,-  .los,      ,      „     „      , _ „         2'—
I»olko  Leopob.l, za maj in jnnij    .       2"—
l'rnigoj Jos., knjigovez v Dobravljah      1.—
Po upraviiištvn ..Soče"  št.  38   . .    22'84
,,                        „   40   . .     2766
,               „       •„   42   . .       6*40
,             „               „        ,   4H   . .   136-75
,.   48   . .     12'6L
Ihagotin Troo, odvotnik v Postojni 1.20
Pavlina Pajkova na iMinaju . . . 5' —
Lob.m Fj1. nadiu'ilelj na Trnovem,
naln'al v pi<ani družbi pri Peršiču 1 20
I>r. Antun (-Jivgoieic, pokrovitelj-
niuo  se..............300'—
Pa\lioa Jos., župan v Riheinbergu 050
Lie eil Maks, posestnik v          „             0'50
Keja   Tvan,   krčmar   v Gorici. na
raiiiii   ustanovnine . . . . .  .  . .    25'—
P. llij.i'.Miit Salaimin v Vel. Zabljah
nabral   z  geshmi: „Poinagajmo
svojini  rojakom".........       2'—
Kranilnioa in jiosojilnica v Tolnünu 45'—
Županstvo v Kanalu podpore - . .    10.—
1 >r. A    K"jie v (lOiiti....., .      0 20
liostje zbrani v Škrbini na zenito-
vanju  g. Leop. Abrama dne 22.
maja................      6'—
Po iijn.tx ništvii „Sosie" št. 50 . , 18*10
,.                             „       „   52   . .       670
Skupaj  77486
Vsle.d  pit'jsnili izkazov.....4357.93Va
I»o :3o. junija toivj došlo  . .  .  .   513279Va
Odbor drnšiva „8 o 1 s k i   do m*.
Razgled po svetu.
IiiKMiovanj'i iiu Ki'aujskeiu. Doslej smo
govoiili o Primorski kot o „de/eli neverjet-
nosti". V to vrsto pripade kiualn Kranjska.
Raz na iiueiiovanja v državui službi ua Kranj-
Ijena udeležiti se razprave o predlogih tretje
vrste. Po uspehu te prve razprave naj se
pozneje določi o nadaljnih korakih. Italijana
sta tenui pritrdila.
VI.
Glede na ileželni šolski zalog sta Ita-
lijana izjavila, naj bi dežela j>t i^p^vala
znesek 104 <>00 gld na leto okrajnini sol-
skim zalogom. Slovenska zaupnika sta zah-
tevala, naj se doloci prispevek dr/.ele okiaj
niin Solskim zalogom v odstotkih nciielj-kih
ptač, ali pa naj se zviša prispevrk o>i
104 000 na 150 000 gld., in to z ozirom na
povišanje učiteljskih plač, katere sta zah-
tevala. Italijana sta priznala potrebo po
višanja plač in-iteljein in sta l/javila, da
sta za to, nista pa hotela, ne da bi se iz-
razil deželni prispevek okrajiiim šolskim
zalogom v odstotkih. ne da bi se letni pri-
spevek povisal od 104.000 na löO.OOO gld.
Deželni glavar je posegel vnirs ter inenil.
da povišek bo potreben in opravii'en, a s>
If potem, ko bodo učiteljske plaiv že res
povisane Zmpniki nasprotiiili si strank s.»
vzeli to razlii'iii» stalisče na znanje, da bodo
poroeali o njein svojima kluboma.
0 podpori vinogradnikom radi trtne
uši in o posojihi za Vipavsko žele/.nico ni
bilo uavskiižnosti ined italijanskima in slo-
veuskima zaupnikoina ; le onieniti if, da
eden italijanskih zaunnikov je opisoval,
kako silno je razsirjena trtua us po Furla-
niji, ee tiidi ni priznana od pristojne obla-
sti; a drugi je povdarjal. da ob enem s
pooblastil.nn za posojilo v korist Yipavski
železnici ieba skleniti pooblastilo dežel-
iiemu odboi-u za posojilo 50 000 gld. v ko
rist bodočeinn furlanskcimi tranivaju, čeinur
slovenska zaupnika nista ugovarjala.
Ko je prišel govor na deželno podporo
za uravnavo ivk in lnidournikov, je eden
italijanskih znupnikov zahteval, naj doticne
stroske prevzame država, ter naj zacne
uravnavati Sočo od zdolej, od inorskih bre-
gov navzgor. Deželni glavar je pojaiujeval
opravičenost slovenske zahteve ; a ob enem
se je poka/alo, da večinom manjka pred-
priprav za Uka ilela. Italijauski oponent
(nasprotuik) je obmolknil in ni ilalje ugo-
varjal.
Z ozirom ua deželno podporo, ki naj
bi se dala cestam, ni bilo načelnega uo-o-
vora od nobeue strani. Slovenska zaupnika
sta uaštevala, katere ceste potrebujejo v
prvi vrsti podpore od dežVle, ker je vlada
stavila deželnu (ali interesentov) podporo
kot pogoj za dižavno podporo, ter sta iz-
javila, da so slovenski poslanci piipravljeni
glasovati za euake podpure JKViiim deioui
v Fuilaniji.
Glede letne podpore slovenski drkliski
obrtni in nadaljevalni šoli v Gorki iz de-
želnega zaloga se je leklo od italijanske
strani, da to se bo dalo dosexi, ako se.
sploh slranki porazuineti Od sloveuske
strani se je zatidilo, da Slovenei so pii-
pravljeni glasovati za enako podporo kate-
remn italijanskeinu zavudu, ako se bo to
zahtevalo.
0 niituicah gorišk«'ga me.-In se je tr-
dilo od italijanske strani, da to je pravica,
katero je mesto dobilo od picjšiijili vlad ;
le glede na mitnico ob jiižiiein kolodvoru
se je priznalo, da je dovoljena xaino na pet
let in da deželni odbor je bil za to pov-
prasan, ko se je dovolila. Slovenska zaup
nika sta zahtevala, naj se deželneniu odboru
naroči, da ne piivoli več te raitnice, v ko-
likor je od njega odvisna.
VII.
Na to sta italijanska zaupnika nava-
jala nekateie stvari, ki so bile postavljene
na dnevni red nameravane seje due 27.
m&ia. 0 pravilniku za ognjegasce sta slo-
venska zaupnika izrekla, da ga ne poznata
in da si pridržujeta kone^no sodbo za ča«,
ko jima bo predložen — 0 odstotneni
davku od najemžčine v mestu goiiškem sta
izrekla, da mil načeloma ne nasprotujeta,
da pa zahtevata nekatere prenifinbe v na-
črtn in da se raora prej ugodno rešiti zadeya
sloyenske Ijndske sole v Gorici. Priznavata,
da uresnisienje zadnjega pogoja ne spada v
področje deželnega zbora, a ce mesto gori-
äko zahteya od slovenskih poslancev deželni
zakon, ki je le njeiuu v korist, naj bo naj-
prej pravicno slovenskim prebivalcem v rne-
stu. Navzoči zastopnik goriškega mesta je
bil pozvan, naj sporoči to na pristojnem
mestu. Slovenska zastopnika sta ob enem
podrobno razložila, kako bi se dala ta za-
deva rešiti. — V pietresovanje nacrta o
zakouu radi obcinskih pristojbin se sloven-
ska zastopnika nista spustila, ker sta me-
nila,rda v kratkem času, ki je bil zboru š>
na razpolago, ni lahko temeljito pretresti
zakona, ki daje deželnemu odboru nenavadno
moč v roke in ki obseg-a stvari, katerim se
Sloveuci že zdaj odločno protivijo n. pr. ob-
činske mitnice.
Potem sta italijanska zaupnika nava-
jala razne peticije, ki so bile vložene na
deželni zbor od italijanske strani. Pri tej
priliki se je raztegnil govor na peticije
sploh; slovenska zaupnika sta nienila, da
bo težko zmagati vse to obširno giadivo v
kratkem času, ki je"še pieostajal. Deželni
glavar je poudarjal potrebo, da bi se reši-
tev ne odkladala. Slovenska zaupnika sta se
udala, samo sta zahtevala, da treba o vseh
stvureli, tudi o posameznili peticijah, dogo-
vonff se, preduo bi bila prva javna seja.
Italijanopi to sicer ni posebno dopadalo; a
deželni glavai je izr«Kv-il slovenskinia zastop-
nikama seznaiu vseh dcšlih petioij, da bodo
mogli slovenski poslanoi o njih sklepati.
predno pojdejo v zbornico.
0 dežflui blaznii'i nista italijanska za-
stopnika öihnila besedioe; zato sta to za-
devo spro/.ila slovenska zaupnika. Mcnila
sta. da do nove blaznice, ki bi stala pol
miliji'iia goldinaijev, uboga dežela gorisk:i
ne pride tako knialu. Tega ninenja je bil
tudi deželni glavar; ;\ italijanska zaupnika
ni-ita ugovarjala. Vsi so bili preprii\uii, da
nekaj se nwua storiti za blazne. in so to
pivpriranje tudi i/.rekli. l/.rei'no so se ome-
ni.fli preillogi dezflno^a odbora v tern oziru
in viilelo se y\ .la na obeli straneh jt1 bila
resna volj;». da se kateri teh predlogov
sprejnie in izviši.
VIII.
Ko je vse kazalu. da bi utegnili priti
do porazuniljenja. brenknila sta italijanska
zaupnika na drugo struno, kaleri slovenska
zastopnika nista inngla pritegniti Izrekla
sta „željn1* italijan>kega kluba, da naj bi
se SloveiiiM posluževali italijanskega jc/.ika
v I'dsfkih. ter svoje ninenje, d.t dcželni gla-
var uaj bi v zborniiM pojasuil v italijanskeni
jeziku. kar je kdo govmil slovenski, (Vš da
drugai-e Italijani ne vedo, kaj se govori, in
ne nioivjo odgovarjati Slovenska zaupnika
sta izrazila svoje zaC-ndenje, da se sprav-
lj.ijo z italijanske si rani stvari v razgovor,
ki so se prej označile kot spadajoce v prvo
vrsto, t. j. med ustavna vprašania (jezik,
glasovanje, govor v zV-ornici), o katerih naj
bi se ne razpravljalo, Slovenska zaupnika
sta opustila razgovor o „ustavnih vpraša
njih" vsled znane iziave italijanskih zastop-
nikov; a ta spravljata zdaj taka vprašauja
na dan. Kar je enemii dovoljeno, niora biti
drugeinu dopuščeno. O stvari saini pa sta
rekla, da glede goyorov v odsekih ne kaže
postavljati posebnih pravil, da razmere v
tern oziru se same po sebi vblažijo in najde
se modus vivendi, ako pride do spornzum-
ljenja med strankama.
Glede na to, da bi deželnt glavar pre-
vajal slovenske govore italijanskim poslan-
cem ali dajal jiin posnetek iz tell govorov,
sta odloöno izrekla. da temu le pritrdita,
ker to bi znaeilo vmešavanje deželnega gla-
varja v razpravo. ki po deželni ustavi inn
ni dovoljena, dokler sedi na piedsedniskem
stolu. Äko hočejo iineti Italijani prevod
slovenshih govorov, naj jim ga priskrbi
tolmaf ; a potem fe morajo prevajati tudi
italijnnski govori im slovenski jezik.
Pri zadnjt'in pogovoru jf bil navz<:č
tudi vladin zastopnik, ker pri reševanju
raznih točk je prizadeta tudi vlada.
Dogovorjeno je bilo, da italijanska
zanpnika bnta poiorala italijanskeinu klubu
o teh razgovorih. ter da klubov odgovor se
predloži slovenskim poslancem v pretres.
Xamesto tega si a dnbila slovenska zau|mika
od deželnega glava.rja kratko obvestilo, da
italijanski poslanci so soo-lasiif) (torej tudi
z glasom deželnega glavarja ?) sklenili, ,.da
se ne upognejo slovenskim zahtevain*.
Na to so ohjavili italijanski listi po-
roeilo, ki vali vso krivdo, da ni prišlo do
sporazuinljenja, na Slovenee, katere didžijo,
da niso imeli resiie volje. za spravo. držeč
se. lakovnjaškega pravila-: Reci ti njeinu,
da ne porei'e on tebi.
Due 30. junija je bilo zakljnčeno za-
sedanje (?) deželnega zbora goriškega.
ItalijäEsli primat sa Goriei
Zdaj nain je vse jasno, zakaj <.ii piišlo,
zakaj ni ninglo priti do zaželjene sprave in
do nujno potrebnega delovanja v našem
deželnem zboru. Starosta italijanskih dežel-
nih poslancev vitez Dottori je v pismu, ki
je nasloyljeno na deželnega glavarja, a od-
menjeno javnosti, obširno razložil, zakaj se
je razbilo pogajanje med pooblašsienci itali-
janskega in slovenskega kluba, končavsi
svojo izjavo tako-le : „Slovenski poslanci
so hoteli izkoristiti našo popustljivost, da
se povzdignejo za stopinjo viäe na veliki
lestvi svojega osvojevalnega programa v
äkodo naäemu p r v e n s t v u, katero pa mi
branimo in je bodemo vselej in povsodi bra-
nili do zadnje krvi".
Ali je pac trebalo dolzega pisma in
podrobnega razlaganja, ko je v koncu pisma
z edno samo besedo povedano vse, kaj
hočejo imeti in trajno ohraniti pohlevni in
miroljubni zastopniki naših sodeželanov, da
bo mir med nami v deželi in deželnem za-
stopu ? P r i m a t, p r v e n s t v o zahtevajo
za se ti lazvajeni Benjan.inčki vseh doseda-
njih tržaških vlad ; to hole ohraniti in bra-
niti do zadnje krvi. Naiavno, da nasini po-
slancem kot zakonitim poverjenikom zaved-
nega naroda ni ostalo nič druzega, nego
upreti se na vse kriplje tej ošabni zahtevi
in upirati se jej tudi za naprej do zadnje
krvi.
A v s t r i j s k a u s t a v a n e p o z n a
n o b e n e g a p r i in a t a, in a rive č z a-
g o t a v 1 j a v * e in n a r o d n o s t i in p o-
p t) 1 n o e n a k o p r a v n o s t. Prednosti in
predpraviee, ki si j ill od nekdaj prisvajajo
Italijani na (ioriskeni v deželnem /.born in
v dnisjih javnih zastopih in katere so u/,i-
vali in j:h delnnia še nživajo po posebni
naklonjenosli nierodajnih kvogoy v solali in
javnih uradih. so nam bile in so nam Slo-
venreni so vedno obc'titljive krivici-, katerih
se inoramo r» šili, naj staue, kar höre; v to
hnivino z vso odloi'iiosijo uporabljati vsa
zakonito dopustljiva sredstva ; drugače lii-
smo vredni nastopati kot svoboden, napre-
den narod. Naše Ijudstvo ne pozna in m-
mam poznati drugarne sprave. nego take,
ki se sklene na tenielju p o p r> 1 n e en a-
k o p r a v n o s t i. Zato so naši poslanoi
kot zvesto glasilo ljudstva, katero zasto-
jv.ajo. prav ravnali. da so, prevzeniši od-
govoniost za /le nasledke, ki jib prizadeva
abstineiica. pogninno /.a^ovarjali svoje po-
šttMie postulate ter so niso udali italijan-
skeinu j»riinatu.
V (-em bi bilo tudi uteineljtiio itaii-
jansko prvenstvo na Goriskem ? Kot pripo-
sestovana last — ne ; kajt.i, kar so naši
Tta'iijani priposestovali po krivi'ji, ostane
vedno krivinio in krivice ne maraino dalje
prenasati. Alorda bi bila utenieljena v kill -
turi italijanskega narod a ? Tudi ne ! Mi jo
sicer poznamo in spostujemo to staroslavno
kulturo ter po vrednosti ocenjanio italijanske
veleume, slavne pe.snike, giasbenike, slikarje,
kiparje i. dr. Oni so zapustili svojemu na-
rtxlu dragoceno iinetje, na katero so po
pravici ponosui Italijani. A to imetje. nika*
kor ne povzdignje ve'ijave na.ših doinasiih
Itstlijanoy, ker se oni sami ne morejo po-
našati z italijansko kulturo, saj je n i-
m aj o. Od kod bi )o bili tudi vzeli? To,
k-ir je italijanskt'ga razumništva na Gnris-
kern, šolalo se je enako slovenskeinu raz-
umništvu po inodri previdnosti vseh dose-
dan j ih avstrijxkih vlad ua n e m s k i h sred-
njih in visokih s dah in ce so tudi posamezni
j mist i delali svojo izpite na graški univerzi
v italijanskeni jeziku, uiniajo prav nobenega
vzroka, ponasati se s tnni italijanskimi iz-
i»ili. Saj venio, kako se delajo in koliko
navadno tehtajo tisti, ki so jib prestali 1
Če pa piiineijamo naäe slovensko raz-
timnislvo z italijanskim, vidimo, da je na
naši strani očitna veriua akademii'no izo-
bružeiiih oseb in da so naši iz sol prinesli
ziKUije najnunije tieh živih jezikov, dočim
ini.'i redko kateii goriški Italijan svnj lastni
jt'/ik v popolni oblasti, da ne govorimo o
duigib., katere loini, ali jih sploh ne zna.
Dl u gi d e ž e1ni jezik pa h o č e j o
n a š i Italijani p o s i 1 i z n a t i, k a-
d a r s H p o g a n j a jo n 1 j u b i k r u-
h e k, a pozabijo ga takoj, kakor hitro se
jim je ngodilo.
In preudarjajmo še nekaj, kar je po-
sebno znadilno za naše razmere! Na vseh
srednjih šolah ne samo na Goriskem, am-
pak na eel em Priniorskem imamo Slovenci
svoje za sloveiiščin» izpitane profesorje.
Koliko za italijanščino v.sposobljenih prose-
sorjey pa imajo naši Italijani ? Menda no-
benega. Koliko let snuje že naš mestni ma-
gistrat katedro za italijanščino v Gorici,
pa je še ne more ustanoviti, ker ne more,
dobiti iJiocij za to, če. jih ne vzauie s Ti-
rolskega ali iz blaženega kraljestva. Kaj
poinenja to? Da je ponašanje našili sodeže
lanov 7. italijansko kulturo — puhla ba-
harija,
O. pa primerjamo se. le naše priprosto
Ijudstvo, na.še kmečko prebivalstvo z ljud-
sko maso v naši Furhtniji -¦ kolik razlo-
če.k ! Tu prosti posestuiki, tarn malo da ne
sužnji koloni; pri nas živo zaniinanje za
napredek v kmetijstvu in obrtih, na rava-
ni če izvzamemo nekoliko vecjih posestnikov,
mešsianov in tržanov — s]»lošna apatija in
neka omrtvelost v vsem, kar se tiče jav-
neg'a živenja, ki se nikakor ne strinja z
duhom sedanjega časa ; pri nas rokodelska
in kmečka bralna društva, kmetijske za-
druge vsake vrste, posojilnice, zavaroval-
nice, javni shodi itd.; med kmečkim prebi-
valstvom naše Furlanije niti pojma o dru-
štvenem živenji, kakor bi zanje ne veljali
zakoni o snovanji društev in javnih shodov.
Vse to kaže pasi osiitno Ijudsko nezavednost,
nasledek kolonskega sistenia. Kje je tedaj
v italijanskem prebivalstvu naše dežele ona
hvalisana kultura, katera bi mu dajala pra-
vico do prvenstva? Je ni j niti Dijogen
bi je. ne našel   se svojo   svetilko   o   belem
dnevu.
Mi se le rndinio nio/.em, kakorsen je
T'astitljevi starosta Dottori in še bolj oneinu,
okoli katerega se vse slice, ali prav za
prav. kateri zna okoli sebe vse sukati, kar
je italijanskega življa na Gorišktun, da so
o pivva/nem trenutku tako okorno zagnali
glas o italijanskeni prvenstvu ter s tern
naše poslanc.e opozorili na svoje prave tež-
iije. Vitli se pat\ da so se niožje zelö po-
starali in da jih zapušra vsa politicun nio-
drust  in  previdnost.
Y.
Politični razgled.
Dr.zarni začasni proravun. Pivtekli
tcdon jo izšlii oi^sarska naredlm, ki do-
voljujo na podlao-i ^. 14. dr/.avne ustavo
zanisno puUiranjc davkov in pristojbin
tor pokrivanjo potrebscin do 1. jamivarija
1900. Ob jodneni so poohlašnijo ž njo
linanciii niinistor, da si i/.po.sodi d(> 20
niilijonov goldinarjov za razno inyosticijo,
/.cloziiice in  drugst  podjelja.
Skiipni sees minisfrov. V sredi pro-
teklog-a tedna je liil pod ' predsedni-
rttvom cesarjovim sV' :( svot ininistrov,
katerooa, so se udeiezili ministri obojih
ilr/avnili polovie in sicer: oba minister-
ska predsednika, obit financiui ininibtra,
avstrij-ki in ogrski d.želnobrauski mini-
ster, minister zunanjih zadov ter skupni
finaneni minister.
1'osvetovali so se baje; s ciin naj
bi se bavile delegacijo. Listi porocajo,
da se snide kasneje v jeneni še enkrat
skupni svet ininistrov, v katerein se stalno
i'loloci skupni proracun, ki naj se pred-
l(»ži delegacijam. Ako ho sine verjeti
easnikarskim poročilom, hode znaš:ila
skupna potrebščina za leto 190i) samo
4   milijone gbJ. vec od letosnje.
Govori so, da pri tern posvetovanju
so so porazumeli obojestranski ministri
tudi gledš povisanja plac častnikora ter
da so odobrili načrt, katerega inisli pred-
ložiti v tern pogledu vojüi ir-in'^f ¦ -
legacijaro. Po tern naörtu ttaf'%i sö i>r
sale place Casrnilcom uže a. t1. jnnuvari-
jei-n   1900.
$}-¦¦•'!nj'i $*>'(¦]:.,, v urzavnem zboru.
Ker so po «ionium nagodbi mod avstrij-
sko in ogrsko vlado opozicijske držav-
nozltor.ske stranke zgubile nado, da bi
se- sedanja državnozborska večina tako
hitro razdrla^ začeli so snovati druge
naklepe proti njej. Najbolj se pa cedä
si inn po vladanju liberalnim neraskim
veloposestnikom. In prav iz njihove srede
so so začuli klici po neki srednji stran-
ki, ki naj bi se napravila v drzavnem
zboru. Ta stranka naj bi obstajala iz
liberalnih nomških veleposestnikov, iz
nemske ljudske katoliške stranke in pa
iz nekaterih Poljakov po kroju Rutow-
ska, ki yze od nedkaj deluje v poljskein
klubu na to, da bi se Poljaki odtrgali
od sedanjih svojih zaveznikov ter se zo-
pet združili z Nemci.
No taka stranka je ostala za sedaj
le v glavah nekaternikov.
Ljudska nemška stranka in opozi-
cijonalci. Da je vsaki stranki, ki za
Avstrijo dobro inisli, mnogo na tem
da bi skoro zopet zfičelo redno in
uspešno parlaraentarno dolovanje v dr-
zavnom zboru, je samo ob sebi umevno.
Zato pa ni zameriti nemski ljudski ka-
toliški stranki, v katere sredi se iiaha-
jajo vrli in za drzavo vneti raozje, ako
tudi ona vse poskuša, da hi se ta želja
uresiiičila. „Linzer Volksblatt," glasilo
prvaka nemško liudske katoliške stranke,
dr. Ebenhoclia, meni, naj bi se raed
opozicijskimi nemškimi strankarai pa med
večino zacela pognjanja in naj bi tem
pogajanjern služil kofc podlaga program
nemških opozicijskih strank, katerega so
izdale o binkosfcnih praznikih. Ako pa po-
mislimo, da zahtevajo stranke vecine po-
polno narodno ravnopravnost, a da tako
ravnopravnost nemški program kar na-
ravnost zaraetuje, tedaj ne morenao uraeti,
kako naj bi mogel biti tak program pod-
laga recenim pogajanjem.
Ogersko. Kakor se obeno sodi, do-
/ene ogrski državni zbor v teku tega
tedna vse še ostale nagodbene predloge
ter se potem njegoyo zasedanje odloži
do jeseni.
vsiljuje Nemce. Ua/.pisaiir' mestu zdravnika
v c. kr. tobačni tovarni je dubil NVinee dr.
Högler   Mnž ne zna slovenski. In vendar je
V  tvornioi nail 'MWO delavk, kujih nobena  ne
lime neinški      - Notaijein v Louatru jt- imo-
novan  nolarski kandidat (lalle, slim;   iuni
I»    Ski ua^ijoiialer, ki je dooela   ln'/inn/en s!o-
vensk.ga jezika.
Tako nastopa \ladana Kiaiij-krin. kj«• i
je le, 5° „ Nennvv. Aki) se to d"gaja n.i /r-
ienem leMi, kaj <e moia f>• >*liIi >«'• If na su-
liem lesii obinejnili pi-kiajin?
\>miri 11:1 Š|iniiJHkom.    1 Hü "< Sp.-ui-
skfin se je kalil /adnji1 dni niir na \« 0
krajih. Posebno v Baiceloni no imeli ne-
lninieži prerej nimM Metali *.• kainnje v
«tkna neke cerkve in v je/uitsk.-ga ui'ilisi-a.
(~4lasoni došlih lir/ujuvov je n:i>tal vt-lik
pretep, tako da je nioialu iedai»tv.> in v.»-
jaätvo srri vmes. Hiin je ranjenili viv oseb.
ined njinii trije red.uji. Zidnje vt«sti pur.»
čajo, C\ii se je nie>to  puuiiriln,  ier da  vlada
11UI'   |m)   VSeii!   (»tnkll.
Duhovne vajc na gimmi/ijali. stari go-
spodje se s|">ininjaji». da *o iineli, predno so
prišli v veljavo sedanji s.dski /akoni, vsako
leto velikonoiMii teden duliovne vaje, j»o ka-
terih so sprejeinali sv. zakramente. — Zad-
ii 1 i eas je naučuo niinisterstvo vodstvuni dr-
žavnih gimnazij razposlalo odlok.s katerini
se /opet dovidjnjej.» tridnevne. duliovne v;ije,
ki naj se vise, kakor nekdaj, velikuiionii
teden.
Dru&lvo „Itaole Allighieii" v I »Mum je
darovalo 4o»it> lir /.a narodne potrebe i/.veu
Italije.
Hrvafski iziimitelj v Auierikl. V Buenos
Ayres so poskušali nedavno nov stroj, ka-
terega je izumel Hrvat iz Like Antun Ivii-
kavina za električne tramvaje in žt*le/.nice.
Pred stroj em je neka naprava, ki vzdigne
in vrže nepoškodovano v^ako osj'bo v po-
sebno miežo. ako jo je, vlak <1<»hitel na progi.
Cvelliee v poliliki. Tudi razne cvt-tlioe
imajo v p^litiln svuj poinen ; tako inuMiujt-j.»
na Fraiu'ozkem l>eli kliiuVk kraljioino cvt-t-
lico, ker ga j* nusila ne>iečna kialjii-a Ma-
rija Antonit'ta, k»> so j.i peljali na niuiisi-»*.
Nekdo ji je za rasa, ku je bila v ttjinnii'.i,
vsak dan prinese) bel k!inct-k; a kadar so
joj peljali pod gilji»Liuo, iniela j»1 zadnji
pripet na cini obleki v nedrih, V Avsliiji
je daudanes beii klinček ziiak antisemitizma,
rdeči pa socijalistiene stranke. Lilija je na
Francoskem znak monarhi>tov. tulipan pa
republikancev. Na An»li'škem nosijo piistaši
politike umrle^a (41adstona belo vrtnh'o.
Slovanski shod bo v Pai-izu leta 1900.
V  pariškeni pripi'avljalneni odboru sede po-
znani slavist   profesur   Louis   Le^er in pu-
slanca Dermilede in MillfVuye, na   čeln i it
skemu odboru pa general Ritih.
Lneeheui. moiilee nase cesaricn, inia
brata, ki je na Franco>kem in Lnksenburgu
Vfcč oseb uniuiil. llladi se v liladn zapuiuv
v Mecu.
Gospodarske vesti.
Vinorcjsko in sndjorejsko dnišiv • v
Sleverjaon se je po večletnem pivnalianjn
zopet pobudilo k noveniu živenjn Gosp.
France Karara, oskrbnik visukurudne j(ospe
Taccö, mil je predsednik, in upamo, da bude
društvo tiipešno delovulo pud nj ego vim sprrt-
niin vodstvoin. Pied vseni nainerava napia-
viti ainerisko trtnico in sadno drevesnico,
iz katerih bodo dobivali društveniki potrebno
giadivo za svoje nasade. Le složno in u-
strajno naprej napotu kmetijskega napredka!
Thomasovu žlindra C kr. kmetij^ko
drustvo v Goriei je ku pi lo za piihodnjo je-
sen veliko iniK.žino Tlioina^ove žlindie (žlin-
diino niokoj in razpisuje naroiibo.
Thoniasuva y.lindia ima 1 ft —18 od-
stotkov füsforove kisline, koja ima Hs) %
raztopnosti v amonijakovi citronscini in 75%
drobnosti.
Kupna cena blafft jtostavljenega v
druätveno skladišče v Goriei (v bivxi slad-
kornici) je dolotena na 2 gl. 78 kr. kvintal,
Naročila se bodo sprejemala v društ.-
venem uradu, doklei   ne poide blago.
Blago se izruči nieseoa sept.emlira ali
oktobrH.
Pri naročbi bo plačati na ime varščine
po 1 gld. od vsacega kvintala liHročenega
blaga, pri izročiivi \>a se bo moiala pumv-
nati kupna ceua. Brez varščine se ne bo
sprejemala nobena naročba.
Naročiti je najinanj po 100 kilogramov
skupaj.
A7^. Od vsakega naročnika, kateri ni
poznan kot posestnik, se bo laliko zahtevalo
uradno županstveno potrdilo, da je on zares
posestnik in da množina naročenega blaga
odgovarja njegoveinu posestvn.
Svilodni tPg. Letos so se sviloprejke
pri nas obnesle se precej dobro, tudi cena
svilodom se je vsled aineriških povpraševanj
nekoliko zvišala. Srednja cena svilodom je
za kg. 1 gl. 50. Ali glede trga sainega se
pa čujejo kolikoi od strain produoentov, to-
liko od strani kupcev liude pritožbe. Kmetje
ue morejo skoraj do pravih kupcev, kajU
uze na vse rano so vsi vhodi v mesto za-
preženi z neko vrsto prekupčevak-ev, ki se.
stoje iz najsumljivejših ekzistenc (oseb).
Tarn omamijo kniet.i tako zelo, da si ne ve
vevež kftko pomagati. PlaČujejo uiu namreč
kasnt'jo piavim kiipi't-m piudajnju /.:ito jt1
pa uinevno, dase pxt.-m kmotjf t<»ž'jo o vai>i.
Po^ndilo st1 ji\ da jt> bilo pri :'.n k»-.
:> ka". ra/.like nied tt'in, kai so Ijudji1 doma
/vaiiali in pa im'il <>:iiiu, kar si» jim ji1 V
(-ioiici zvai-'Ml'i iMe^tni mairi^trat. ie dal si
irr ptili'i'it p> nu'stnih (^lih velike oglnsi1,
v kterili jf jM't'til. da bode stro^n k:iyiM>val
vsak lU'ivd v 11-in po«;|(>du No, ><tr»>^ONt o>tala
jf I«1 na p.ipii ju, kaji i sanii U.il'janski knnci
tnlt'v d'< his.» vidt-l s.j nikjfi' na svMu takih
iii'itduv. ki si pied .M'uii nii'Slnih or^an^v
doo-;n;ij(>.  k;.ku;  V   ( i.'l'ici.
/a ?.lioH>:mj»' domaro i^ovodc uvaja
nils-' *• kr. kiiifi tjslvi» drustv<» \>alvo K'tu
j»lfint-'ii>k>" biki1 iu >m'iM' i»u viNli eno lt'to
/a tidiuiiisko stian Hvlaiwv. tliiiifo leto /.a
Ki.'.s, vipavsku dt»liii.i. ij.'i i^ko idiolii'.o, Bi.la
in kanalski «>kraj tint n \valdt'ii>ke pli'inenjak»*,
ti.-tjc leto pa Kribiii /ane /a il»/.t'lim lavan.
Ker je že il\t' leti /.apoivdunia za|»rla svi-
rar-ka lit¦ j i zh i/.v/.anji' lliJet waltlenske
/iviii.1. skleiiüo je knu'tij-ki» ilrušt.vo, upu-
stiti tu pamnu in nadonwstiti j>> s sorodnt»
tirohko iz z^urnji* inske duline, katera ima
enaku tlobre. re nt- št» boljšn laslnosii od
t>ne ter se. laliko dobiva, ne da se prtkoia
I'ijo diž.ivne nieje. ljetos sopteinbra inesei'a
posljt» drustvit Vfščaka zivincizdravuika na
Tirolsko. da nakupi prinu'i'iiiustevilo tnkili
bikov, pa tudi nekol'ko cistukrvnili brejih
junio ali mladili krav, ki se razdele nied
razmnne /ivinorejttt» zgoraj uznareiie ul.šiiiie
pokrajine v nainen, da se zaploili in ohrani
v de/.eli ('istoki vna pasina. kakoršna ug'aja
kmetij>kiin razmerani dolične stiani.
Bike bo društvo podeljevalo po znanih
navadnih pogojih. junire pa za pnlovii'o
kupne rene s pogojem. da se nhranijo skozi
pet let. da se opleinenjajo sanio z društve-
nimi biki in da se ves zarod ohrani za lastno
reju. ali |ia vsaj za rejo v dotiriiein ukolisr-n.
— Komur je kaj mar za zboljšanje domače
govede, luij se pobriga za stvar in naj pod
pira dubntliotne namene kniftijskega drustva
Yiliska trla je kazala in obelaia letos
(di cvetjii neiiavadiKi lepo, a deževje zadi'je
tedne je trti niučno škodovalo. Ru>a in ple-
snuba se nenavadno liitro siri tt r gruzi po-
kunoali bogati zarod. Skropljenje in žv<-p-
Ijanje se vrši z vso vnemo, le škoila, da
neugodno vreine ovira inepotrebno delo
Viuogradiiiki se jeze nad ['.levisukimi ce-
nami niodre galice in zvepla, pusebno pa
še zato, ker niso dobili oil knietijskega
drustva narooenega blaga po prvotno naz-
nanjeni znierni ceni. C. kr. kmetijsko dru-
štvo je siivr pojasnilo krivdo v svojeni gla-
silu. a piijasnilo je bilo presplošno, da bi je
nioglo liiiše Ijudstvo prav razmneti. l'zieka
se splušiia želja, da bi drušlvo nioralo ost.ro
in bit•zobzirno nastopiti proti krivcern, 0 pri
liki mi.nla pujasninio vso zade-vo v podro-
bnosLi.
VABIIiO
k
obenemu   zboru
Slovcnskeg-a Alojzijevišča
•lue 17. julija t. 1.   eh  10. uri predpolilnu   v zavoilu
Via Ponte Isonzo 7.
s sledeoim  dnevnim redom :
1.  Poroi':ili) duhovneva   prefekta za 1898 9.
'2.  ]Juidčilu blagajnikrt za   1898-9.
:>.  O pripravljavnici  v zavodu
4.   Aloreliitni  prediogi,
5.   V.ditev odbora.
V dories (hip  4 julijd ISM).
Dr. Jos  Pavliea,
t. č. prertaednik.
XB. Oseljiiili vabil ne bonio izdajali za takrat.
Ivan Katiuk
gostiluičar {)ii
Z Ii A T E M    K It 1 Ž IJ
Kaimcinska uliea li SI 2
Pnporoi-a so. slavncinu občinistvu v
Gui ii'.i in z dežele na innogobiojen obisk. —
Toči pristna bela in tfrna vina, ter postreže
vsak čas prav z okusno piipravljenimi jednii.
Ed. Pa-^rliaa
v  Goriei
v Xiinski nliei s(. 10
nasproti gostilne „Bßlftgst ^ajca" usoja pri-
poročiti preč. duhovščini in si. oičinstvu
svojo veliko zalogo nagrobnih vencev vsake
vrste, ro/, za cerkve, palm, šopkov za nove
nia.se in poroke, voščenih sveč, nirLvaških
oblek, raknv vsake velikosti, ziaiin- črk,
lesenih stajal za palme, zlatili loncev, svil-
natib trakov vsake širjave iu barv, 61110
rtimenili, trobojuic biseiaih vencov. papirja
(inanšete) za izdelovanje cvetlic.
Belega in 6rnega papirja in zlatih nog
za vakve, zlata za olepšanje.
Vse po iiajnižjih ecu ah.
Üpozarjam tudi da tiskain črkena de-
rilo in sprejeuian vsa v to stioko spada-
joča dela.
Ivan Doljak
Spedii'ijska    poslovnifsi
'ijišp llvali' v Goriei
v ulici MorHli VI
se Idplo priporoitjt Sloveiireni
v Uni it i in  z dt žele.
iiiki zapit \\H n prevaiaiije poliišlu.
Anton Kuštrin
v »osposki uliri   st. 23. v hisi
j»1. dr. Lisjaka.
pripcriira c\istiti diiliuvšnni in slavnemu
ub(Mii<tvu v niestti in na de/.eli svojo trgovino
raznih putrelisrin n pr.:k:ivo: Santos, Nan-
domingo, -lava, Oejlon, Portoriko in druge. -
Olja: Lucca, St. Augelo, Ivorlii, istersko in
d.ilmatinsko. - Pclrolij v zaboju. - Sladkor
ra/.ne vrste. • Moko št.evilkn 0, 1, 2, 4. 5. -
\rer vrst raj/a. - iMiljsveče, prve in druge
vrste, namief |>o  \'.2 kila in od  1  funta.
liazpDŠilja blago na vse kraje   - Cena
primerna. - Postrežba toriia.
Anton   Pečenko
Vrtiui nlica 8 — flORICA -
priporoča
Via Giardino 8
dlalmatinskih in
isterskih vino-
gradov.
pristna bela in
črna vina iz wi-
pavskih, furlan-
skih, br is kih,
Pnstavlja na ilom   in   razpnšilja po  železnici
na vse kraje avstro - ofyerske   niüiiarhije v soilih od
r>(i litinv napvej. Xa zs htevn pusilja tudi nzorce.
Cene zinerne. Postrežba poštena.
\T/ vf^ vy/ vT^ *iv» * *^ **w ^T^ ^T^ "rf "$* *^*  "V* ^T^ ^
Trgovina z jedilnim blagom
G. P. Betörn T Wei,
v Kapueinski ulici U. 11
tor podružnioi  na Kornu štev. 2
priporoua to-le blugo :
Shnlkor — l-iivo — riž — mast — popor —
$rrče — olje — Skr oh — jecmen — fatoino
pyimeso — moko — </»'/s — dröhne in dehdc
otrohe — furtico — zuh — sol — moko za
pittnije — kit   —   žveplo —   cement,  bakreni
vltrijol //</.
Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na debelo
ter pristnega činega in belega vina,
kovač iu niehaiiik
w Goriei, Gledališka ulica 17.
Ypeljava liit>i „Acetilen*4 po najuovej.ših si-
stemili kakor tudi vodovodov, puin|t itd.
l/.visiije toi'no in solidno ter jamr.i vsako
delo, kater.» i/vrši v najkrajšeni i'.asu iniü
z.'ilogi» vseh k tej stroki spadajočih po-
trebšiMn.
(Pripui'oren od vodstva „>s\dskega do-
:nail radi dela tain izvršenega).
rri|i(»r(M':i so luijloploje slnviuMiiii obflnslvu
v mostii  in »a tležcli
r.  kv. piivil.  kioji
vsiikattM'finu    ra/.nin-
Ijivi kiojti idiltikft vsi\-  '
k»> mod-1, liobivaj.» sc
^     _^^_    ^    ^^    -^^fc_ ^.^k. j^k_
v mo)i zalogi ('ing»Ii,
i liKišne knpc zavrtnice
r za čestito duhovščino.
M. POVERAJ
U'govec na Travniku ätev  Ti  I. nailstv.
Hogata zaloga vsake vrste blaga, go-
tovili oldek, perila in vseh spadajočih pri-
prav za obleke vsakega staiui.
Novo blago doälo za spomladansko in
let no sezono iz avslrijskili in angleSltih lo-
varn Dobivajo se novi patentirani lilaftniki
na pasili; ni treba več gumbov. tele hlač-
iitki so jako pripravni.
Sprejemajo se narosiiia za izdelovaiije
oldek, tudi za dame fineje vrste po vsaka-
teri zalitevajoi-i  modi.
Kdur ukupi pri moni blago mu je pro-
sto dati delati kjer iiočr, ker pri meni je
delo nekaj draže, ker se šiva vežinoina z
rokami. Blago in izdelane obleke so tako
po i'.eni da ceueje ni mogoče zahtevaii.
Obleke za dečke od 3 do 10 let stanejo
1 gld   50 kr.
Odlikovan fotografski atelier
v Goiiol - Travulk SI. 11,
prevzema vsa v totografsko stioko spada-
Joča dela. Kra.sno dovršene totografije v na-
ravni večiui 10 15 gld. po vsaki poslaui tb-
tografiji; ilruzinske in druge skupine, raz-
glede.
Manjäe fotop^rafije od 1-3 *\&. 6 lw-
matlov z neprekosljivo, umetniäko dovršeno-
stjo izdelane na vse mogoče papirje, ua
porcelan, žido, platno itd.
Razgleduiee, lepäe kakor vse dosedanje
20-25 gld. tisoč.
I                       NAZNANILO.
Podpisanee, uljudno priporoča slavnemu občinstvu, posebno častiti du-
hovščini, uradnikom, ufiiteljem, sploli gosposkenui, delavskemn in kmečkemu
stanu, posebno pa novoporočencem
«vojo bogato zalogo vsakovrstnega pohištva,
podob na platno in sipe z različnimi okvii'ji, ogledala vsake velikosti ter
preproge za okua. Različne stolice iz trsja in po nemäkem slogn, poaebno za
jedilne sob«. Rlazine na struue in afriäke trave z žimami in plalnom na izbiro
ter razne tapecarije. Sprejema naročila od priproste do najfineje jedijne, spalne
in posetne sobe od prvih iniz&r.skib mojstrov, posebno od odlikovane Crnigoveje
delavnice v Goriei.
Rei-i, katere   se  ne   nahajajo v zalogi, priskrbijo   se po izben cenikov V
najkrajsem easii.                                                                                                 r
Daje se tudi na obroko, bodisi tedenske ali   mesečne. — Pošilja se tudi
izvi-n Got'ice po železnici in parobrodih.
Nadejaje se. obilega obiska iz mesta  iu   dežele, beljnžim z odličnun spo-
štovanjem                                                                                  » ^     _^
ANTON BREŠCAK,
Gosponka ulica &tei>.  14 (Via Signori N. 14).
ÖUYÄ    ^lAMwLlAii
1.  Mošuički   za   denar  od   10 kr.  navzgor, listnice   (Brieftaschen),   tabaßnice,
žepnice za sinodke in svalčice (cigarete).
2.  Ži'\m\ nožiči od 15 kr. navzgor.
3.  Unietnih cvetlic obstojni deli in svilen papir.
4.  Pergamenten papir za zavijanje masla, pravi po 70 in 90 kr. kil.
5.  Sv. podube, tudi s slovenskim napisom v polali in  prirezane, 100 od 30 kr.
navzgor.
r,. Vpisovalne knjige raznovrstne velikosti in debelosti od 4 kr. do 12 gl. komad.
7. Molitveniki (ma.šne knjige) od  12 kr. do 4 gl. komad.
Sicer   pa   so   v  zalogi raznovrstne  pisarniške   in  šolske potrebäsiine po
tekmovalnih (konkurenčnih) cenali.
Za naročila priporoča se najuljudneje
G. Likar.
Gorica, dne izdanega lista.