Glasilo občine Slkulane Letnik 5, številka 3 December - gruden 2011 Spoštovane občanke in spoštovani občani! Miren božič in sreče polno novo leto. \ Taš župan Janez Jurgee * Občinski svet Občinska uprava efste? f, £& • o V* 3* n - , / y™ Novo leto je čas, ko v odsevu misli drsijo slike preteklega časa. Pa seje treba samo obrniti in pred nami se odpre mavričen sijaj prihodnosti. Vesel božič, v letu 2012 pa obilo zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva! NAJ V MIRU SREČA NEŽNO VAS OBJAME. UJEMITE LEPE TRENUTKE V LETU 2012. Vaš župan Janez Jurgec s sodelavci Spoštovani občanke in občani Najprej se vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste ga namenili SDS in meni. Rezultati glasovanja so bili sijajni. Največje število glasov za tretji poslanski mandat. 4225 volivk in volivcev je svoj glas zaupalo SDS oz. meni. Vašega zaupanja ne bom nikoli zlorabil. Tudi v tem mandatu bom delal za dobro vseh. Želim si dobrega sodelovanja z vami vsemi, zato bom z vami vedno, ko mi bo čas to dopuščal. Čudovito lepi so naši kraji, od ravnice na polju do gričevnatih Haloz. Skoraj ni zaselka v vaši občini, kjer še nisem bil. Vem, kaj potrebujejo kraji in čudoviti ljudje, ki v teh krajih prebivajo. V sodelovanju z vodstvom občine bom pomagal po svojih najboljših močeh in možnostih. Prihajajo prazniki. Leto 2011 se poslavlja. Želim vam lepo praznovanje božiča. V novem letu 2012 veliko poguma in sreče. Da bi bili zdravi in pripravljeni na krizo, ki sedaj prihaja tudi realno. Vse dobro vam želim! V V Branko Marinič, poslanec DZ RS Upanje ostane V časopisih dnevno beremo o problemih posameznikov in skupin, vse več je novic o državah v krizi, med njimi je žal tudi naša domovina Slovenija. Črna kronika je polna poročil o tragičnih nesrečah in dogodkih, vse pogosteje pa se srečujemo tudi z vandalizmom tistih, ki sebe zlorabljajo z uživanjem alkohola, drog ali drugih, človeku škodljivih substanc. Vse te in podobne, vse prej kot dobre, novice nas vznemirjajo in obremenjujejo naše vsakdanje življenje. Dobro novico resda radi slišimo, saj nas notranje dvigne in nam da nov zagon, toda količina slabih novic nas žal tako zasuje, da dobrih niti ne registriramo več. Obiskovalec z drugega planeta bi ob prebiranju dnevnega časopisja in gledanju televizijskih poročil najbrž pomislil, da prebivalci našega planeta poveličujejo in obožujejo tiste, ki so soudeleženi v slabih dogodkih. Medtem ko tistih, ki si prizadevajo za dobro, red in poštenost ter so resnično graditelji lepšega sveta, niti ne opazijo. Po času upanja in pričakovanja porajanja nekaj novega pa se človek vendarle vsaj bežno ustavi, odpre svoje srce in s kartico ali vizitko zaželi sočloveku nekaj dobrega, lepega. Božični in novoletni prazniki ljudi namreč še vedno zbližujejo in iskreno povezujejo. Vsem bralkam in bralcem našega občinskega glasila želim doživete božične praznike ter zdravja in sreče polno prihajajoče leto 2012! Emil Drev Foto: Mojca Zemljarič GLASILO OBČINE CIRKULANE izdaja Občina Cirkulane. Uredniški odbor: Milena Debeljak, Nina Gabrovec, Marica Zebec, Miro Lesjak, Nataša Podhostnik. Odgovorna urednica: Tatjana Mohorko. Lektoriranje: Nataša Podhostnik. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec s. p., 041 684 910. Naslov uredništva: Občina Cirkulane, Cirkulane 40 a, 2282 Cirkulane, telefon: 02/795 34 20. Elektronski naslov: tajnistvo@cirkulane.si. Natisnjeno: 900 izvodov, ki jih prejmejo gospodinjstva v občini brezplačno. Glasilo občine Cirkulane tudi na internetu: www.cirku-lane.si. Naslovnica: Simon Simonič. Slovo od izjemno razvojnega leta Župan Janez Jurgec ostaja optimističen vpogledih na prihodnost občine Cirkulane. Leto 2011, od katerega bomo kmalu vzeli slovo, je bilo za občino Cirkulane zelo razvojno naravnano. Vodstvo občine z županom Janezom Jurgecem je v dvanajstih mesecih uspelo uresničiti marsikatero zastavljeno nalogo in uspešno zaključiti investicije. Kljub težkim gospodarskim časom so v občini Cirkulane zadovoljni in jim za leto 2012 smelih načrtov ne manjka. O bolj aktualnih zadevah v občini, o pomembnih pridobitvah in mnogih zanimivih dogodkih smo se nekaj dni pred koncem leta pogovarjali z županom Janezom Jurgecem. Janez Jurgec: »Leto 2011 je bilo za občino Cirkulane pestro, izredno investicijsko naravnano, saj smo v športnem parku začeli z gradnjo tribun s slačilnicami. Naložbo smo uspešno dokončali. Za objekt imamo tudi že izdano uporabno dovoljenje. V pripravi je samo še pogodba za upravljanje s tem objektom, ki jo bomo podpisali s športnim društvom. Druga velika naložba naše občine v tem letu je izgradnja večnamenske turistič- no-prireditvene dvorane, ki sredi decembra, ob ugodnem vremenu, že dobiva ostrešje, izvajajo se krovska dela. Delo poteka po planu. Morda smo v zamudi le za kakih štirinajst dni, vse ostalo pa poteka v rokih. To sta naložbi občine v večjem obsegu. Omenil bi še, da smo letos uspešno zaključili izvedbo priključkov na kanalizacijsko omrežje na območju Cirku-lane-Medribnik-Brezovec. Uspešno smo modernizirali tudi cestni odsek v središču občine, od kapele v novi del naselja. Naložbo smo pokrili iz lastnih sredstev; čakamo le še en del sredstev iz kmetijskega ministrstva oz. države. Z optimizmom že gledamo naprej. Težko je kar koli napovedati, sicer pa nas kmalu čaka tudi selitev v nove občinske prostore čez cesto. V letu 2011 smo za to naložbo zagotovili tretjino sredstev za plačilo, ostali dve tretjini za kupnino pa še v prihodnjem letu. Morda se bomo selili že v času božič-no-novoletnih praznikov in bo to naše novoletno darilo ali pa takoj ob pričetku novega leta.« redili nek prerez ob koncu tega leta in strnili vse, kar ste uspeli narediti in že načrtovati za vnaprej, potem lahko rečeva, da ste bili s svojo ekipo v občini zelo uspešni? Janez Jurgec: »Seveda lahko rečem, da smo bili zelo uspešni. Tudi Občinski svet konstruktivno dela; tu in tam nastanejo kaki pomisleki, ki jih potem skupaj rešimo. Velikokrat ni tako, da bi se kje postrani na odborih dogovarjali, pogovarjali in kregali, kot nekateri v naši občini menijo. V našem Občinskem svetu ni kreganja, morda je bila le tista začetna »zaletavost« nekaterih občinskih svetnikov prisiljena, ampak letos vidim, da se je zadeva umirila. Delamo v dobro občine Cirkulane ter naših občank in občanov. Upam, da bo tako ostalo tudi do konca tega mandata, torej do naslednjih volitev. Vesel sem, da sem kot župan občine tudi v prvem letu novega mandata z Občinskim svetom našel skupni jezik. Želim si, da bi na taki ravni sodelovanja tudi ostalo. Prepričan sem, da vsi svetniki stremijo k temu, prav tako pa tudi vsi tisti, ki so vključeni v delo občine -tukaj mislim na odbore in komisije, tudi na nadzorni odbor, ki svoje delo opravlja v skladu z veljavno zakonodajo. Če bomo še naprej delali konstruktivno, potem verjamem, da uspeh občine tudi v prihodnjih letih ne bo izostal.« »VELIKO SMO PRIDOBILI IN VELIKO DOSEGLI Občina Cirkulane je v letih samostojnosti veliko pridobila in marsikaj dosegla v svojih dolgoletnih prizadevanjih. Veliko razmišljate o tem? Janez Jurgec: »Če samo pomislim na naše začetke, ko smo v novi občini začeli iz čiste ničle, ko smo si morali urediti občinske prostore, kjer še danes delamo. Takrat smo že imeli vizijo občinskega razvoja za prvih nekaj let. Ko smo začenjali zgodbo naše nove lokalne skupnosti, časa za počitek ni bilo in tudi danes ga nimamo. Vse do danes smo delali s polno paro, z veliko željo po napredku, kar se je tudi obrestovalo. Enostavno povedano, v tak tempo nas je prisililo dogajanje okrog Gospod župan, če bi na- Novozgrajeni športni objekt s slačilnicami v Športnem parku Cirkulane že ima uporabno dovoljenje. Tako, kot je bilo predvideno, so gradbeniki pod streho spravili novo večnamensko turistično-prireditveno dvorano pri OŠ Cirkulane. V prvi polovici decembra je novi objekt že dobival ostrešje. evropskih sredstev, ki smo jih lahko začeli črpati, hkrati pa tudi pomanjkanje, ki smo ga takrat še čutili. Veliko smo naredili, veliko dosegli in vsi skupaj moramo biti na to zelo ponosni.« Kako pa ocenjujete sodelovanje s sosednjimi občinami, tudi občinami v Spodnjem Podravju, in kakšen je odnos države do manjših, obmejnih občin? Janez Jurgec: »Želim poudariti, da je to sodelovanje med občinami še premalo izkoriščeno. V nekaterih projektih bi se med občinami dalo najti skupni jezik in skupaj kandidirati na skupne projekte in sredstva, ki bi jih na tak način lahko pridobili. Z občino Makole se sicer dogovarjamo o ustanovitvi razvojne regije, ki bi povezovala občino Makole z občinami na območju Haloz. Na tak način bi poskušali to »obdravsko« dolino peljati k boljšemu, večjemu razvoju, še posebej na področju turizma. Prepričan sem, da bi lahko kar nekaj ljudi na tem področju živelo od turizma. Sicer pa je grad Bori ena stična točka vseh teh občin in se pogovarjamo tudi o tem. V Halozah imamo pa tudi veliko produktov, s katerimi bi se dalo tržiti, vendar naši ljudje potrebujejo malenkost več poguma. Izpostavil bi odnos države in trenutne politike do občin in ljudi na podeželju, ki ne naredi kaj dosti, da bi se kraji v Sloveniji bolj enakomerno razvijali. Politiki imajo tega polna usta in končne realizacije potem žal ni. V Halozah to občutimo in lahko trdim, da so Haloze morda bolj ogrožene, kot je ogrožen ostali del Slovenije, če za primer vzamem Pomurje, ki je dobilo poseben zakon, Haloze pa tega niso deležne. Bojim se, da bo slika še slabša ob dejstvu, da tradicija počasi izumira, vedno manj je vinogradništva, ljudje odhajajo iz Haloz. Ujeti bo potrebno še zadnje trenutke, da to, kar smo dobili dobrega iz preteklosti, ne bo propadlo. Država mora imeti posluh za to in odreagirati.« OBČINA POTREBUJE PROJEKTE Z VEČ DODANE VREDNOSTI Veliko dogodkov, nekaj tradicionalnih prireditev se je zvrstilo skozi leto. Za vami je tudi občinski praznik. Predstavljam si, da ob obilici dobrih dogodkov in izjemni angažiranosti ljudi za prostovoljno delo župan rad kdaj pa kdaj pohvali tudi vse tiste ljudi, ki se trudijo vsak na svojem področju ... Janez Jurgec (smeh); »Veste, marsikdaj povem, da so naša društva lahko vzor marsikateremu društvu, ki deluje v naši državi. Glede na majhnost, v katerem naša društva delajo, lahko rečem, da so fenomenalna. Jasno je, da se vse začne in konča pri denarju. Zahteve s strani društev so vedno večje, žal pa imamo tako za investicije, kot tudi za društva vedno manj denarja. Država nam reže vedno manj kolača, primerna poraba je znižana, kar posledično pomeni tudi manj zagona v nekaterih naših društvih. Društva, ki imajo ali bodo dobila v uporabo svoje prostore, bodo lete s težavo vzdrževala, kar se je že pokazalo v naši občini na prvih sestankih. Občina bo na tem področju poskušala sodelovati v največji možni meri, vendar nas zakonodaja sili v to, da občina društvom zastonj ne sme dati ničesar, kar se mi ne zdi pov- sem v redu.« Leto 2011 se torej poslavlja. Za občino Cirkulane je bilo delovno in zelo razvojno naravnano. Kakšna so potem že vaša pričakovanja od novega leta 2012? Janez Jurgec: »Pričakovanja so vedno večja, kot so zmožnosti, vendar se je potrebno zmeraj postaviti na realna tla in videti, kaj lahko naredimo in kaj bomo uspeli narediti, kaj zagotoviti v okviru razpoložljivih financ. Upam, da bo nekoč bolje, vendar ne verjamem, da bo to tako zelo kmalu. Bojim se, da bo še slabše za majhne občine, glede na stanje v državi in našem gospodarstvu. Bojim se tudi, da nam bo ostalo za načrtovane investicije vedno manj denarja in bomo morali dobro razmisliti, kam bomo ta denar v manjšem obsegu vložili. Moramo namreč razmišljati o projektih, ki bodo dodali več dodane vrednosti kraju, vendar je tudi tukaj država tista, ki nas zavira, predvsem s prostorskimi akti. Ne moremo širiti dejavnosti v naši predvideni industrijski coni, ker še vedno nimamo sprejetega prostorskega načrta, prav tako pa se bojim, da nam bodo zaradi tega iz občine odhajali mladi, perspektivni ljudje. Smo pa po naravi Haložani optimisti in tudi na tem področju mislim, da prevladuje optimizem, da bo nekoč bolje.« Gospod župan, kadar omenjamo novo leto, katere besede vam najprej pridejo v ospredje? Janez Jurgec: »Predvsem uresničitev vseh tistih želja, ne samo nam, ki delamo v občini, ampak tudi občankam in občanom. Želim si, da prebrodimo ta krizna leta, da bomo čim manj opraskani prišli skozi to viharno obdobje. To želim vsem, ki delamo za vsakdanji kruh, za preživetje. Naj se nam uresničijo vse tiste skrite, skromne želje, ki jih imamo, vse to pa v upanju, da bodo ljudje znali ceniti tisto, kar že imamo. V sem pa želim vesel božič ter sreče, zdravja in uspehov polno v novem letu 2012.« Besedilo in foto: Tatjana Mohorko Z Občinskega sveta od oktobra do decembra 2011 V obdobju od oktobra do decembra 2011 so občinski svetniki zasedali na eni redni seji in dveh dopisnih sejah. 10.10.2011 je župan sklical 3. in 4. dopisno sejo Občinskega sveta Občine Cirkulane Tema 3. dopisne seje je bila poskusno izvajanje brezplačnih prevozov občanov v kraj Cirkulane v šolskem letu 2011/2012. Zaradi določenih dvomov in pomislekov se svetniki zaenkrat niso odločili za to storitev. Na 4. dopisni seji so svetniki s sklepom potrdili Lokalno energetski koncept Občine Cirkulane. 9. redna seja Občinskega sveta dne, 1.12. 2011 Po potrditvi dnevnega reda, ki je obsegal deset točk, so potrdili Zapisnik 8. redne seje Občinskega sveta Občine Cirkulane. Županje podal poročilo o realizaciji sklepov in povedal, da so bili vsi sklepi, ki so bili sprejeti na 8. redni seji Občinskega sveta realizirani in objavljeni v Uradnem glasilu slovenskih občin. Občinski svet Občine Cirkulane je sprejel sklep, da gre Osnutek proračuna Občine Cirkulane za leto 2012 v javno obravnavo. Potrdili so Poslovni načrt izvajanja obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju občine Cirkulane za leto 2012. Strinjali so se, da ostane cena za NUSZ za leto 2012 enaka kot v letu 2011. Imenovali so člane in- venturne komisije in potrdili program dela Knjižnice Ivana Potrča Ptuj za leto 2012. Obravnavale so se tudi vloge občanov in drugih subjektov ter pobude in vprašanja. Bojana Jeza Na podlagi 15. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 32/07) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, 1/07,5/08) je Občinski svet Občine Cirkulane na 9. redni seji, dne 1. 12. 2011, sprejel naslednji: SKLEP o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Cirkulane za leto 2012 znaša 0,0040 evra. 2. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Št.: 007-82/2011 Datum: 1. 12. 2011 Župan občine Cirkulane: Janez Jurgec Na podlagi 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin št., 1/2007, 5/2008) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 7. redni seji, dne 14. 7. 2011, sprejel naslednji: SKLEP 1. Občinski svet Občine Cirkulane sprejme sklep, da se ponudba podjetja Veolia Transporti sprejme, in sicer se pristopi k enotni ceni mesečnih vozovnic za dijake in študente iz občine Cirkulane - poskusno obdobje od septembra do decembra 2011. 2. Ta sklep velja takoj. Številka: 007-58/2011 Datum: 14. 7. 2011 Župan občine Cirkulane: Janez Jurgec Poziv graditeljem objektov za kmetijsko proizvodnjo Na podlagi 39. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih - ZKZ-C (Uradni list RS, št. 43/11) lahko lokalna skupnost z občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: OPPN) načrtuje nekatere kmetijske objekte na kmetijskih zemljiščih (brez spremembe namenske rabe prostora). Zato Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju v imenu Občine Cirkulane poziva vse zainteresirane, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v nadaljevanju tega poziva, in so pripravljeni sofinancirati stroške priprave OPPN, da čim prej (najkasneje pa do 16.1. 2012) sporočijo svojo namero sodelovanja v postopku priprave OPPN, in sicer na naslov: Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Ptuj, Mestni trg 1. Več informacij je možno dobiti v sobi 38 v drugem nadstropju mestne hiše (Ptuj, Mestni trg 1) ali po telefonu: 748 29 93 ali 748 29 28. Pogoji za vključitev pobud kmetijskih gospodarstev v postopek priprave OPPN so podani v 39. členu ZKZ-C. V nadaljevanju tega poziva je podan povzetek pogojev za vključitev v postopek priprave OPPN. A Pogoji glede vrste objektov, ki so lahko predmet OPPN: - stavbe za rastlinsko pridelavo, če je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče, - stavbe za rejo živali, razen objektov, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (primeri, ko je potrebna presoja vplivov na okolje: če poseg na vodovarstvenem območju dosega ali presega 40 000 mest za piščance ali kokoši, 2000 mest za prašiče pitance z več kot 30 kg, 750 mest za svinje, 350 mest za govejo živino), - stavbe za spravilo pridelka, vendar le v okviru ali neposredni bližini območja, na katerem že stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, razen vinskih kleti in zidanic. B Pogoj vključenosti kmetijskih gospodarstev v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo, pri čemer morajo kmetijska gospodarstva izpolnjevati naslednje pogoje: a) v primeru kmetije po zakonu, ki ureja kmetijstvo, mora ta kmetija imeti: - neprekinjeno dve leti pred vložitvijo vloge iz četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C (pred vložitvijo vloge na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, za ugotovitev izpolnjevanja pogojev) najmanj enega člana kmetije, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet ali - nosilca kmetije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki je pokojninsko in invalidsko zavarovan kot kmet in je pridobil sredstva iz programa razvoja podeželja kot mladi prevzemnik kmetije; b) v primeru kmetijskega gospodarstva, organiziranega kot samostojni podjetnik ali pravna oseba, mora to kmetijsko gospodarstvo v letu pred vložitvijo vloge iz četrtega odstavka 39. člena ZKZ-C z opravljanjem kmetijske dejavnosti doseči: - najmanj 60 odstotkov svojega letnega dohodka, pri čemer mora biti ta dohodek večji od 20.000 evrov, ali - letni dohodek v višini najmanj 500.000 evrov. O vlogi za ugotovitev izpolnjevanja pogojev, ki ji je treba priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev iz točke a) oziroma iz točke b) v razdelku B tega poziva, ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, odloči z odločbo. Alenka KORPAR, direktorica Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju Na podlagi 16. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, 1/2007) je Občinski svet Občine Cirkulane na 8. redni seji, dne 1. 12. 2011, sprejel naslednji: SKLEP 1. Občinski svet Občine Cirkulane sprejme sklep, da se potrdi Poslovni načrt izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju občine Cirkulane za leto 2012. 2. Sklep začne veljati takoj. Številka: 007-81/2011 Datum: 1.12.2011 Župan občine Cirkulane: Janez Jurgec Aktivnosti VO Pristava Predsednik VO Pristava Stanko Korenjak ter člani Jernej Golc, Sandi Petrovič, Franc Roškar, Marko Hrnčič, Marjanca Vnuk in Petra Letonja smo se v letu 2011 sestali štirikrat ter razpravljali o različnih pobudah in izvedbi nujnih opravil, pomembnih za naš kraj. Tako smo v začetku leta skupaj z občinskim Odborom za okolje in prostor opravili ogled samega kraja Pristava ter na osnovi videnega naredili plan dela za naprej. Največ časa in energije, pa tudi finančnih sredstev, smo namenili za urejanje cest in poti. Tako je bila gramozi-rana (grediranje, menjava prepustov čez cesto) cesta v Obadovo grabo, očiščen obcestni jarek ob cesti Pri-stava-Pohorje pri Vidoviču v dolžini 80 m, pobarvan Žiipski križ in obnovljena ograja okoli njega. V vaških akcijah pa smo pobarvali pozdravne table na vstopnih mestih v Pristavo in namestili nosilce za zastave na obcestne luči ter sodelovali v spomladanski čistilni akciji, ki je potekala v celotni občini Cirkulane. Pri nekaterih akcijah so sodelovali tudi vaščani Pristave, ki niso v vaškem odboru, in se jim ob tej priložnosti zahvaljujemo za opravljeno delo ter jih seveda vabimo, da se nam priključijo tudi v bodoče. V letošnjem letu je bila izvedena tudi odmera ceste v »Kumrovo grabo« z namenom, da se ta cesta da v javno dobro Občini Cirkulane, ter v bodoče asfaltiranje omenjenega odseka v dolžini 620 m. S tem bomo vsekakor omogočili lepšo pot tistim, ki tam živijo, obenem pa rešili problem pluženja pozimi. Ves čas smo zelo dobro sodelovali z občinskim svetnikom Milanom Zumbar-jem, ki nas je seznanjal z aktualnimi dogodki v občini, prav tako pa je aktivno sodeloval pri vseh delovnih akcijah VO Pristava. To so samo nekatere večje aktivnosti VO Pristava na področju urejanja domačega kraja v letošnjem letu, vsekakor pa imamo že veliko načrtov za naslednje leto. Poleg delovnih akcij smo vaščani Pristave zelo veseli tudi različnih družabnih dogodkov, ki so priložnost za druženje in utrjevanje stikov s sosedi, prijatelji in z znanci. Ob občinskem prazniku smo tako z nogometno ekipo sodelovali na vaški olimpijadi v nogometu in se ponovno odlično odrezali, saj je ekipa Pristave zasedla 1. mesto. Za prijetno druženje Pristavča-nov smo poskrbeli na drugem kostanjevem pikniku, ki smo ga imeli 30. oktobra na Turistični kmetiji Kozarčan. Piknik je zelo uspel, saj se nas je zbralo okrog 35 vaščanov in vsi smo bili enotnega mnenja, da mora naše srečanje postati tradicionalno. Decembrski praznični dnevi so tisti, ko so naše dobre želje namenjene našim najbližjim in prijateljem, posebej pa se takrat spomnimo tudi na tiste ljudi okrog nas, ki potrebujejo kakršno koli pomoč. Prav zato člani VO Pristava ob velikonočnih in božičnih praznikih z veseljem sodelujemo pri raznašanju paketov pomoči od župnijskega Karitasa, obiščemo starejše vaščane in jih razveselimo s prijazno besedo ter z darilcem, ki ga je zanje pripravila naša občina. Želimo si, da med prazniki med nami ne bi bilo žalostnih in osamljenih ljudi ter da bi vsi občani občine Cirkulane ostali povezani v trdno skupnost, tako kot so to pred nami znali že številni rodovi Haložanov. Vesele praznike in vse dobro v novem letu vsem skupaj želi Vaški odbor Pristava. Sandi Petrovič, za VO Pristava 4. decembra je »sejmarila« Barbara Društvo za oživitev gradu Bori je na praznik župnije Cirkulane, 4. decembra, ko goduje farna zavetnica sv. Barbara, pripravilo tradicionalni semanji dan. Začelo se je z zgodnjo mašo v župnijski cerkvi, nadaljevalo pa s pritrkovanjem zvonov ter s prihodom grofa Jurija Friderika in grofice Marije Barbare Sauer z gradu Bori. Cirkulane so se za nekaj časa znova preselile v srednji vek. Semanji dan je privabil ljudi od vsepovsod. Grof in njegova milostlji- va gospa sta bila najprej pri pozni maši, nato pa sta se točno opoldne sprehodila med stojnicami, kamor so grajski gospodje in podložniki prinesli darove. Obiskala sta tudi srednjeveški tabor, kjer sta se srečala z baronom Jakobom Breunerjem Markovskim. Grof in baron sta se ne preveč prijazno pogovorila okrog prevelike brodnine, ki bi jo moral baron plačati za prevoz svojega vina iz vinogradov v Halozah čez Dravo na Ptujsko polje, v Markovce. Baron sicer ni bil pripravljen plačati tako vi- Z gradu Bori sta prišla grof Jurij Friderik Sauer, v katerega se je vživel Miro Lesjak, in grofica Marija Barbara Sauer, ki jo je upodobila Ana Črnivec. Vaščane sta povabila na tradicionalni »semanji« dan v Cirkulanah. 8 Glasilo občine Cirkulane Podložnici Micika ali Lidija Tement in Treza ali Anica stajo dobro odnesli. Grofica pri tem ni bila najbolj zadovoljna. »Ker so hudi časi, je potrebno tudi malo skozi prste pogledati,« je dejala grofica. šoke brodnine, bil pa je tudi Dogovorila sta se, da lahko odločen, da vino spije s svo- baron eno »štirko« vina pe-jimi možmi in s tem prepro- lje na grad, nekaj bokalov sto prihrani visok strošek za gospodu župniku, vse ostalo brodnino. Dogovor je bil na pa lahko odpelje na polje. koncu dokaj dober in gospo- Glavnina ponudbe na stoj-da je sedla za skupno mizo. nicah je bila v duhu srednje- Grofin grofica sta se najprej podala med sejemske ponudnike in nekaj dobrot tudi pokusila. Egr-jE ■19 1 m Grofovski par je bilo zanimivo spremljati tudi pri ponudnikih suhe robe. Obisk pri baronu Jakobu Breunerju Markovskem, ki je v Cirkulanah postavil srednjeveški šotor... Skupna fotografija grofa, grofice, barona in njegovega spremstva pri njegovem taboru, kjer se je na Barbarno tudi »trgovalo«. ga veka. Zraven tega so na zeliščnih dodatkov. Juho naj Barbarno po starem receptu bi v preteklosti v Halozah je-pripravili »jiižensko žiipo«, ki dli ob kolinah, je baje iz 17. stoletja. Vsebo- Besedilo in foto: vala je svinjsko meso in nekaj Tatjana Mohorko Iz tega velikega lonca so na Barbarno ponudili »jiižensko žiipo«, narejeno po starem receptu. Bila je odlična! Utrinki z letošnjega Barbarnega V nedeljo, 4. decembra 201 l,je bil dan, ko je god praznovala sveta Barbara. Našo farno zavetnico sta s svojim prihodom počastila grof in grofica Sauer z gradu Bori. Cirkulane so bile polne obiskovalcev, ki so si želeli ogledati program, obiskati cerkev ali pa na stojnicah kupiti suho robo, igrače, voščilnice, novoletne okraske ali pa se posladkati s pecivom. Plemiški par je prišel okrog 10. ure. Najprej sta pozdravila ljudi, kasneje pa sta se odpravila v cerkev, da bi obiskala sveto mašo. Maša je bila tega dne bolj svečana kot ponavadi. Godba je zaigrala nekaj skladb, na koru pa so se pele pesmi v čast sveti Barbari. Po končani maši seje začel kulturni program. Tudi letos je šola postavila svojo stojnico, na kateri smo ponujali ročno narejene okraske in voščilnice, ki smo jih izdelali na tehniškem dnevu. Grof in grofica sta se po »trgu« odpravila s svojo stražo in pri vsaki stojnici spregovorila nekaj besed s trgovci ali pa z nami, učenci in učitelji, ki smo bili tisti čas ob stojnici. Ob 13. uri se je v večnamenski dvorani pričelo predavanje z naslovom »Kriih pa luk, pa je jiižina tu«. Predavanje in celotno prireditev je vodilo Društvo za oživitev gradu Bori. Ob koncu smo se obiskovalci lahko pogreli z »jiižensko žiipo« in čajem. Letošnje Barbarno nam bo vsem ostalo v lepem spominu. Ana Petrovič, 8. a Ljudski pevci KD Cirkulane mivo. Začeli smo se že pripravljati na našo 15-letnico, ki jo bomo praznovali 25. februarja 2012. Leta 1997 smo aktivno začeli kot skupina. Prvič smo zapeli za novo leto. Naše prepevanje je teklo naprej in sedaj upamo, da bo še dalje. Kar se tiče naše 15-letnice, se bomo potrudili, da bo ta prireditev enkratna. Povabili bomo same dobre skupine. Za smeh in dobro voljo bosta poskrbela Hanzek in Micika. Če hočemo, da bo prireditev kvalitetna, so potrebna tudi finančna sredstva, zato smo Ljudski pevci smo aktiv- Imeli smo 29 nastopov po no delovali skozi celo leto. Sloveniji. Bilo je kar zani- Ljudski pevci KD Cirkulane so nastopili tudi na Barbarnem v Cirkulanah. Foto: TM se odločili za izdajo koledarja, da bomo lahko pokrili vsaj del nastalih stroškov. Omeniti moram še, da so v skupini pevci, ki delujejo različno število let: štirje 15 let, eden 10 let, za katere so uradno predvidena tudi priznanja. Če hočeš biti aktiven, se moraš marsičemu odpovedati. Ljudski pevci iz Cirkulan želimo vsem ljudem vesele božične praznike ter srečno in uspešno 2012. Jože Petrovič Dramska sekcija s Partljičevimi Partnerskimi odnosi Le nekaj »dni« je od tega, ko smo se še skrivali in aktivno iskali senco in hladno osvežitev pred vročim poletjem ter čudovitim letnim časom - jesenjo. Ljudje v Halozah so bili nasmejanih obrazov, saj so (smo) se veselili dobre, polne in lepe letine iz vinogradov, z vrtov in s polj. A kar naenkrat je tukaj »veseli december«, kot najraje poimenujemo ta mesec. Po mestih in podeželju se pričnejo prižigati lučke, po trgovinah se začnejo pojavljati že okrašene smrečice, okraski, kraguljčki in veliki napisi na listkih »božični ali decembrski popust«, s katerimi nas privabljajo prebrisani trgovci, kljub težkim časom, ki nas pestijo. Ampak člane Dramske sekcije KD Cirkulane je od meseca septembra (14. 9.) aktivno pestilo povsem nekaj drugega. Kako naši zvesti publiki in čudovitemu občinstvu spet popestriti mrzle de- cembrske večere in jih v manj kot dveh urah iztrgati vsakdanjiku ter jih spraviti v dobro voljo in smeh? Pričela se je namreč nova igralska sezona 2011/2012. Že v mesecu maju 2011 se je naš režiser in hkrati tudi igralec g. Alojz Domnik odločil narediti prve korake za jesensko sezono. Že takrat so bile prve tri vaje. Pri Dramski sekciji je dogajanje nekoliko drugačno kot pri ostalih sekcijah našega kulturnega društva. Potrebno je izbirati PONOVITVE Za vse tiste, ki se predstave še niso udeležili, sta na voljo naslednja termina: 2. ponovitev bo 6. 1. 2012 ob 19.00 v večnamenski dvorani v Cirkulanah, 3. ponovitev bo 8. 1. 2012 ob 16.00 v večnamenski dvorani v Cirkulanah. med deli, ki so aktualna in zanimiva za naše občinstvo, med igralci ter določiti, katera vloga kateremu igralcu leži. To vse je delo režiserja z majhno pomočjo soigralcev. Na žalost je tako, da nekateri pridejo večkrat, drugi manjkrat na vrsto za vlogo glede na izbrano delo. A kljub temu smo vsi sodelavci zelo pomembni za zdravo delovanje sekcije in celotnega društva, kajti predstava se ne odvija samo na odru, temveč tudi za zakulisjem. Le tako smo lahko uspešni. Prišli smo do skupnega zaključka, da bomo letos odigrali predstavo z naslovom »Partnerski odnosi«, našega znanega slovenskega avtorja Toneta Partljiča. Z rednimi vajami dvakrat na teden smo pričeli september. Pohvalimo se lahko, da nas je na 6. vaji 22. septembra obiskal sam avtor Tone 27. 1. 2012 ob 19.00 v isti dvorani se nam obeta še ena premiera komedije, ki jo bo odigralo domače društvo. Naslov le-te naj ostane skrivnost. Partljič s soprogo. Skrbno sta spremljala našo vajo in igralce ter nas še z nekaj napotki in vzpodbudami toplo pozdravila. Bila sta navdušena nad izbiro oseb in njihovo igro. Rezerviran in dogovor- jen termin premiere je tako uspel: 2. 12. 2011 ob 19.00 v večnamenski dvorani v Cirkulanah. Prva ponovitev je bila 3. 12. 2011. Predsednik Dramske sekcije: Marjan Prašnički Ustvarjalci, člani Dramske sekcije KD Cirkulane, so letos na oder postavili delo Toneta Partljiča Partnerski odnosi. Foto: Arhiv KD Še o Dramski sekciji Na eni izmed vaj v začetku septembra je igralcem sam avtor Tone Partljič zaželel dober veter in mirno morje ob učenju vlog z obljubo, da se vidijo na premieri, ko bo igralska barka že varno zasidrana v pristanu. Neutrudna skupina je odločno in z veliko volje začela z učenjem komedije Partnerski odnosi pod taktirko režiserja (tokrat tudi kot soigralca) Alojza Do-mnika. Tako smo si 2. decembra 2011 lahko ogledali premierno uprizoritev in že naslednji dan ponovitev igre, ki jo je občinstvo sprejelo z zadovoljstvom in jo obakrat nagradilo s ploskanjem. Glavno vlogo, učiteljico Olgo, igra izkušena in dobro znana ANA ČRNIVEC. Njenega veliko mlajšega »fa-liranega« študenta teologije Petra igra DAVOR HRŽE-NJAK, ki je med občinstvom pridobil še več simpatij. Olgina hčer Maša (MELITA MEZNARIČ) ima partnerski odnos s starejšim Andrejem (ALOJZ DOMNIK), sodelavcem na Ministrstvu za okolje in prostor. Ljubezenski zaplet med starejšo žensko in mlajšim moškim ter obratno dodatno zapletata feministka Lučka (ZDENKA DEBELJAK) in njena sorodna duša, istospolno usmerjena Saška (TADEJA LESJAK). Zgodbo o ljubezenskih parih in njihovih »intimnih« odnosih, ki niso sprejemljivi za družbo, na koncu razplete »fragmatičnost«. Želimo Vam lep, zasnežen božič in čudovit preskok v novo leto 2012. Vsem, ki jih imate radi, ste najbrž že poklonili drobno pozornost, če še niste, jim pa lahko omogočite ogled predstave. Za Dramsko sekcijo KD Cirkulane: Miro Lesjak »Kruh pa luk pa je jiižina tu« ali zgodovina prehrane na Ptujskem skozi stoletja Pestro dogajanje na Barbarnem v Cirkulanah vsako leto povezujemo tudi s kulinariko, saj je bila ponudba hrane zmeraj pomemben del sejemskega dogajanja. Pri izboru jedi se naslanjamo na tradicionalne haloške jedi, predvsem razne žiipe, ki v mrzlih zimskih mesecih še posebej prijajo. Da bi opozorili na izjemen družbeni pomen prehrane in kulinarike, smo letošnje Barbarno zaključili s predavanjem v večnamenski dvorani, ki smo mu dali naslov »Kriih pa luk pa je jii-žina tii.<< Predavanje sem pripravila avtorica tega prispevka, temeljilo pa je na raziskovanju zgodovine prehrane in kuhinje ter kuharskih bukev, ki sem ga opravila pred leti za razstavo v ptujski knjižnici. V svojem referatu se nisem osredotočala na posamezne recepte za pripravo jedil, ampak sem želela predvsem opozoriti na dejstvo, da je bila zgodovina človeštva vedno zelo neposredno povezana z vprašanjem prehrane, saj je bilo vsakdanje preživetje prva in najnujnejša človekova potreba, po drugi strani pa tudi užitek. To sta dva močna razloga, zato ne preseneča, daje človeška družba okoli hrane in prehranjevanja spletla cel sistem pravil, prepovedi in običajev, hrana pa je bila tudi statusni simbol in instrument družbenega razločevanja. Izbor jedi in njihovo pripravo nam tako še danes - čeprav se tega običajno ne zavedamo - narekujeta prehranski sistem in ideologija, povezana s hrano, ki koreninita daleč v preteklosti. Prav zato je lahko pogled nazaj tudi dobra popotnica za prihodnost. Prikupen ljudski rek, ki sem ga izbrala za naslov predavanja, namiguje na kmečko kuhinjo oziroma preproste jedi, ki so še danes del našega vsakdana, žal pa z veliko hitrostjo drvijo v pozabo. Da bi ohranili kulinarično dediščino naših babic, bi veljalo še ohranjene recepte ter z jedmi povezane šege in običaje čim prej zbrati, zapisati in objaviti. Upam, da nam bo v Cirkulanah s skupnimi močmi v prihodnosti to tudi uspelo. Mira Petrovič Poper je stoletja veljal za luksuzno začimbo in so ga uporabljali samo najbogatejši. Vir: Adam Loniceri, Kreuterbuch (1582), hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Foto: Boris Farič S čebeljimi pridelki do boljšega zdravja Žlička medu za najmlajše, da bodo bolj zdravi... Leto 2011 se počasi poslavlja. Nam bo ostalo v spominu, saj je to naše prvo leto delovanja. Polaganje računov se začenja in tudi mi gledamo nazaj ter ugotavljamo, da smo v večini realizirali plan. V zadnjem četrtletju so nam ostale še tri prireditve. 6. novembra smo se srečali s člani ČD Zavrč v Gru-škovcu pri Branku Petroviču. Razpravljali smo o letošnji beri medu in ostalih dejavnostih v zvezi s čebelami. Nismo zaobšli letošnjega zdravljenja in učinkov le-tega. Po uradnem delu je sledila po- gostitev gospodarja in družabno srečanje. Za tovrstna srečanja želimo, da postanejo tradicionalna in izmenična - tako je naslednje leto gostitelj Zavrč. Na srečanju smo zbrali med za »Medeni zajtrk«. DVS Haloze nas je povabilo na sodelovanje pri izvedbi osrednje prireditve »Martinovanja«. Sodelovali smo na stojnici, ki smo si jo delili skupaj s TD Cirkulane. Ob njej se je predstavila naša članica Tanja Kolednik s svojimi pridelki in izdelki, od medu, likerjev pa vse do sveč. Medeni zajtrk je prišel na vrsto 18. novembra. Tega dne smo obiskali vrtec in osnovno šolo ter jim podarili 25 kg domačega akacije- vega medu. To je bilo prvo darovanje našega društva in obisk naših čebelarjev. Letos je bila prva ura pouka posve- cena čebelam in medenemu zajtrku v celotni Sloveniji. V spominu nam je ostalo zadovoljstvo šolarjev, otroci v vrtcu so nam zapeli pesmico, podarili pa so nam tudi dve risbici. Upamo, da bo v bodoče to postalo tradicionalno za celotno Slovenijo, domačemu medu pa se naj dodajo domači kruh, jabolka in mleko. Do konca leta nam je preostala še seja UO, priprava plana za naslednje Otroci so se sladkali z domačim, slovenskim medom. Čebelarji so s stojnico sodelovali tudi na letošnjem martinovanju v Cirkulanah. leto in prvi občni zbor. Ker smo v obdobju okrog novega leta, želim vsem članom »NAJ MEDI«, občanom pa srečno leto 2012. Vse, kar nam pridelajo čebele in zaužijemo, nam je dodana vre- dnost pri zdravju. Milan Kolednik, predsednik Čebelarskega društva Cirkulane Foto: Milan Kolednik, Suzana Arnečič Veselo martinovanje v Cirkulanah Zaprisega Naj Martina VIII. Davorina Šterbala. (Foto: Suzana Arnečič) Na Martinovo soboto je bilo v večnamenski dvorani v Cirkulanah ponovno zelo pestro dogajanje. Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze je ob sodelovanju drugih društev pripravilo prireditev Martinovanje 2011, v sklopu katere že tradicionalno izberejo Naj Martina oziroma kletarja občine Cirkulane za naslednji mandat »od martino-vega do martinovega«. Na tokratni prireditvi so sodelovali že ustaljeni gostje, kot so pevci MePZ KD Cirkulane, vokalna skupina Mladi veseljaki ter Hanzek in Micika. Novost in velika popestritev letošnjega martinovanja je bil nastop mladega harmonikarja iz Dolan. Nejc Kralj nam je s svojim nastopom pokazal, da imamo tudi v naši občini številne mlade talente, ki jim moramo ponuditi priložnost, da z nastopanjem na javnih prireditvah pokažejo ta svoj talent. Naj Martina - občinskega kletarja izberejo člani upravnega odbora društva na izredni seji. Letos smo izbrali Davorina Šterbala, kije podjetnik, sicer doma v Gorišnici, veliko prostega časa pa z družino preživi v Gra-diščah, kjer obdelujejo svoj vinograd. Razdolžitev Martina VIL Zvonka Arnečiča je opravil župan občine Cirkulane Janez Jurgec in od njega prevzel hlapca - žalostni les, ki ga je v nadaljevanju programa predal novemu kletarju. Ob tej priložnosti je Naj Martin VIL podal poročilo o tem, kako naporno je delo občinskega kletarja, saj se mora skozi celo leto zelo truditi, da »prišpara« vsaj 5 litrov vina, ki jih je potrebno prinesti nazaj na martinovanje drugo leto. Člani društva smo zelo aktivni, ker skozi celo leto organiziramo šte- vilne aktivnosti, še posebej v poletnih mesecih, in žeja po dobrem vinu je vselej prisotna. Župan je nato po protokolu imenoval Naj Martina VIII. in g. Šterbal je pričel izpolnjevati svoje dolžnosti, ko je »vdaril sod na pipo«. Vrhunec je večer doživel, ko sta se nam v dvorani pridružila Hanzek in Micika, domačina Miro Lesjak in Anica Črnivec. Z značilnim humorjem s pridihom kritike sta na kratko pokomentirala trenutno stanje v občini in državi. Micika seje pohvalila, da se zelo trudi v svoji kleti pridelati vino, ki bo na društvenem ocenjevanju dobilo naziv šampion (po njeno šampon oz. šampinjon). Letos sta imela Micika in Hanzek posebno nalogo, in sicer sta opravila tudi krst mošta. Micika je zaključila svoj na- stop z besedami moštu: »Ker te letos ženska krsti, naj vsakega, ki te bo preveč k sebi vzel, jutri fejst glava boli!« Martinovanje smo zaključili z malico, dobrotami, ki so nam jih pripravile gospodinje, in veselimi melodijami. Smo pa že nadaljevali druženje v nedeljo pri cerkvi Sv. Ane, kjer smo se zbrali pri sv. maši. Dekan Emil Drev je opravil blagoslov mošta, ki smo ga zbrali v dvorani v Cirkulanah. Po maši smo opravili še tradicionalno pospravljanje društvenega klopotca, pri čemer so nam pomagali člani TD Cirkulane Sekcije stari običaji iz Malega Okiča. Klopotec so naložili na lojtrni voz in ga s konjsko vprego odpeljali v Gradišča k skrbniku Milanu Dosedanji Naj Martini ter Hanzek in Micika ob kozarcu mladega vina. (Foto: Suzana Arnečič) Pri cerkvi Sv. Ane seje ob pospravljanju društvenega klopotca zbralo lepo število obiskovalcev. (Foto: Suzana Arnečič) Koledniku. Tako smo zaklju- gu svojih naj dražjih in obilo čili še en prijeten dan ob ma- užitkov ob dobri vinski kaliti in dobri kapljici. pljici. Ob prihajajočih praznikih Za DVS Haloze: pa Vam vinogradniki želimo Suzana Arnečič veliko lepih trenutkov v kro- Novo vozilo že v PGD Cirkulane Potreba po novem sodobnem gasilskem vozilu se je za cirkulanske gasilce začela uresničevati. Že v letu 2009 se je pokazala potreba po sodobnejšem, hitrejšem gasilskem vozilu. Gasilci Gasilskega društva Cirkulane so že na občnem zboru leta 2009 sprejeli dolgoročni plan nabave zaščitne, reševalne in druge opreme. Med temi je bila tudi nabava novega in sodobnejšega gasilskega vozila. Zaenkrat imajo gasilci le podvozje vozila s podaljšano kabino, nadgradnja bo zaključena do junija 2012, ko praznujejo pomembno društveno obletnico. V PGD Cirkulane seje uresničila dolgoletna želja in potreba po novem, sodobno urejenem gasilskem vozilu. Potreba po takem vozilu se je pokazala že leta prej, vendar nikakor ni bilo tiste prave odločitve in posluha s strani odgovornih v takratni lokalni skupnosti. Letos pa je končno prišlo do realizacije teh sklepov. SVEČANA PREDAJA VOZILA BO JUNIJA 2012 Gasilci smo bogatejši za novo vozilo. Trenutno je to le še podvozje s podaljšano kabino za posadko, ostalo nadgradnjo pa predvideva- mo nabaviti do meseca junija prihodnjega leta, ko naše društvo praznuje okrogli jubilej, in sicer 70 let aktiv- Novo gasilsko vozilo je preizkusil tudi župan Janez Jurgec in se prepričal o njegovi vsestranski uporabnosti. Foto: Arhiv PGD nega delovanja na področju zaščite in reševanja. Svečani dogodek se je dogodil 16. 11. 2011 ob 16. uri, ko se je poveljnik s komisijo za nabavo vozila pripeljal z novim vozilom pred gasilski dom v Cirkulanah. Tega svečanega dogodka se je udeležil župan Janez Jurgec, člani Občinske uprave, nekaj svetnikov, predvsem pa domači gasilci. Po pozdravu župana se je le-ta z ekipo popeljal po kraju in se tako prepričal o zmogljivosti vozila. Domači gasilci smo pripravili manjšo zakusko in tako svečano obeležili dolgo pričakovani trenutek. Gasilci PGD Cirkulane se zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli pripomogli k temu svečanemu dogodku, predvsem pa županu občine Cirkulane Janezu Jurgecu z Občinsko upravo, svetnikom Občinskega sveta za posluh in podporo pri planiranju sredstev v proračunu ter seveda celi ekipi komisije za nabavo vozila. Še enkrat hvala vsem. Ivan Tetičkovič, poveljnik V Cirkulanah srečanje starejših gasilcev OGZ Ptuj PGD Cirkulane je v mesecu oktobru gostilo srečanje veteranov iz gasilskih društev OGZ Ptuj. Foto: Arhiv PGD Območno gasilsko zvezo Ptuj sestavlja 24 gasilskih društev iz petih občin, in sicer iz mestne občine Ptuj, občin Hajdina, Markovci, Zavrč in Cirkulane. Aktivnosti vseh gasilcev OGZ Ptuj v mesecu varstva pred požari so zadane v oktobru s programom dela in aktivnosti OGZ Ptuj. V programu je tudi vsakoletno srečanje starejših gasilcev. V letošnjem letu je čast pripraviti to srečanje doletela gasilce iz Cirkulan. Srečanje se je odvijalo v soboto, 19. 11. 2011, v prostorih večnamenske dvorane Cirkulane. Naši gasilci so se še posebej potrudili okoli priprave dvorane in s tem pripomogli k dobremu počutju vseh prisotnih na prireditvi. Za kulturni program smo poskrbeli domači gasilci s pomočjo Ljudskih pevcev iz Cirkulan, mladega harmoni-kaša Žana Levičnik in pisca aforizmov Fredija. Našo občino in njen razvoj je orisal župan g. Janez Jurgec, ki je poudaril tudi pomembnost takšnih srečanj, kjer se srečajo nekdanji aktivni gasilci in gasilke. Srečanja so se udeležili predsednik OGZ Ptuj Marjan Meglič, poveljnik OGZ Ptuj Zvonko Glažar in regijski poveljnik Janez Liponik ter člani UO OGZ Ptuj. Povabilu na srečanje se je odzvalo 186 starejših gasilk in gasilcev naše gasilske zveze. Po kulturnem programu se je druženje nadaljevalo v pozne popoldanske ure. Ob koncu pa je bila želja vseh, da se ob letu spet dobijo v drugem kraju, ven- dar v enaki sestavi, z željo, da ostanejo čili in zdravi v naslednjem letu. Le tako lahko pomagajo nam mlajšim s svojimi izkušnjami in znanjem. Poveljnik PGD Cirkulane: Ivan Tetičkovič Radioamaterski tečaj in priprava na izpit za pridobitev radioamaterskega dovoljenja Radioklub Cirkulane že tretje leto materski tečaj, ki ga bodo izvedli člani zapovrstjo pričenja z vpisom v radioa- kluba skupaj s sodelavci, ki imajo večle- Izpit za radioamaterja - skupinska fotografija. Urška Mrgole tne izkušnje na področjih elektrotehnike in radioamaterstva. Tečaj bo potekal od januarja do marca 2012, ob sobotah zvečer, v Cirkulanah v večnamenskem prostoru nad zadrugo. Prvo srečanje bo v soboto, 7. 1. 2012, ob 18. uri. Za udeležbo na tečaju ni potrebno nobeno predznanje. Starostna omejitev je 12 let. Vpis bomo izvajali v klubskih prostorih v Pohorju 25 a v ponedeljek, 26. 12. 2011, med 15. in 16. uro. Prijavite se lahko tudi s pomočjo elektronskega obrazca, ki ga najdete na naši spletni strani www.cirkulane.hamradio.si, ali pa pošljete izpolnjeno prijavnico na naslov Radioklub Cirkulane, Pohorje 25 a, 2282 Cirkulane ali po elektronski pošti na radioklub.cirkulane@gmail.com. Boštjan Polajžer Ne, ne ... še nismo za »staro šaro«, veterani smo se prebudili! Če ste se tudi sami nekoč v otroštvu podili za tisto zguljeno, staro in že poškodovano žogo, potem nas vsekakor morate razumeti, kako težko in nestrpno je opazovanje današnjih mladeničev. Nekoč si takšnega igrišča nismo znali niti predstavljati, danes pa se naši vrli mladeniči podijo po urejeni zelenici in ob novozgrajenih slačilnicah, na prelepem nogometnem igrišču v Cirkulanah. Vsi, ki ste se kadarkoli ukvarjali s športom, poznate občutek adrenalina v svojem telesu, kadar spremljate športe takšne in drugačne. Občutek vam govori, da bi se najraje pridružili razigrani skupini na igrišču, pa vendar nimate dovolj pogu- ma, saj živite v spoznanju, da ste starejši in se s »to« mladino nimate kaj kosati. In prav ti občutki so v več pogovorih odločili, da z dobro voljo in zagnanostjo poskusimo ustanoviti Sekcijo nogometnih veteranov, pod okriljem Športnega društva Cirkulane. Tako smo se 29. junija sestali na ustanovnem sestanku v prostorih ŠD Cirkulane, kjer se je razvila močna polemika o samih pogojih in delovanju sekcije. Na samem sestanku je bilo prisotnih 20 članov, med katerimi smo določili vodstvo veteranske sekcije ter se seznanili s pravili nogometne zveze. Glede na to, da v MNZ Ptuj obstajata dve veteranski ligi, smo se odločili, da svoje spretnosti in športne ambicije dokažemo v ligi, kategorije nad 35 let. Ker se je že dan po našem sestanku bilo potrebno včlaniti v MNZ ligo, si lahko predstavljate kakšno stresno, napeto in s »švicom« prepojeno je bilo ozračje med nami. Po treh urah besednega dvoboja karakternih moških smo zadevo uspešno izpeljali do konca in se kmalu pričeli kondicijsko pripravljati za prvi uvodni trening, ki je sledil že čez pet dni. Dnevi so minevali in »dan D« se je z neizmerno hitrostjo približeval. Proti pričakovanju smo na samem treningu dokazali, da še zmeraj znamo igrati nogomet ter se ob tem imenitno zabavati in nasmejati. Trenirali smo enkrat te- Ekipa veteranov na prvi prijateljski tekmi v gosteh. (Foto: Anton Podhostnik) Ekipa veteranov na domačem igrišču ŠD Cirkulane. (Foto: Anton Podhostnik) densko, saj nam zaradi družinskih in službenih obveznosti čas ni več dopuščal. Med vso zabavo na samih treningih je čas hitro minil in že je sledila prva prijateljska tekma v gosteh. In tukaj se je pojavila največja polemika, saj nismo vedeli, ali bomo sploh imeli dovolj igralcev za sestavo naše ekipe, kajti pred samim klubom smo čakali samo trije aktivni člani. Kljub vsej nervozi smo se odpravili, z vso potrebno opremo, proti gostujočemu igrišču, kjer smo si z veliko mero oddahnili, saj smo zagledali preostali del ekipe. Nogometni dvoboj smo tako pričeli z velikim olajšanjem, a ga na koncu, proti pričakovanju, tudi slavili. Po nekaj odigranih prijateljskih tekmah je sledila prva prvenstvena tekma v MNZ Ptuj, kjer smo pridno pričeli z zbiranjem prvih točk. Vreme nam vsekakor ni bilo vedno najbolj naklonjeno, saj nas na dveh tekmah ni bilo dovolj za sestavo polne ekipe. Med veteranskimi ekipami je bil sklenjen dogovor, da se po končani tekmi gostujočo ekipo pogosti. Na samih pogostitvah smo sklenili nova prijateljstva, izmenjali šaljive dogodke in si dokazali, da še nismo za »staro šaro«. Kljub prvotnemu sodelovanju v veteranski ligi smo uspešno prebrodili »krst«. Drugi del nogometne sezone bomo nadaljevali v spomladanskih mesecih. Če ste se ob branju našega članka malce nasmehnili, vam ne moremo zameriti, saj se s takšnim nasmehom naših začetkov spominjamo tudi mi. Kljub vsem preprekam smo imeli vedno v mi- slih predvsem druženje in tisto sprostitev, v tem hitrem tempu življenja, ki nam je še zdaleč primanjkuje. Zagotovo bomo veseli vsake družbe, vsakega posameznika, ki bo z nami delil veselje, pa naj bo to igralec ali simpatizer tega svetovnega športa. Veterani delujemo pod okriljem ŠD Cirkulane, medtem ko si stroške prijetnega druženja krijemo iz lastnih virov. Da bi se ti lastni viri čim bolj kopičili, sledi dogovor, da za vsako dogovorjeno »pozabljivost« prispevamo k delovanju in lažjemu shajanju sekcije. V upanju, da smo koga pa vendarle opogumili k pristopu v našo sekcijo, vas lepo pozdravljamo, vaši veterani. Za veterane: Simon Milošič Miklavž je spet prišel v Cirkulane Le kdo ga ne pozna? Prijaznega moža s sivo brado in košem daril, ki nam polepša prve decembrske dni. Njegovih daril se veselimo vsi; otroci in tisti, ki to že dolgo nismo več, a ob takih priložnostih vedno znova odkrijemo otroka v sebi. Kot vsako leto sejeta dobri mož tudi letos ustavil v Cirkulanah. Na predvečer godu v ponedeljek, 5. decembra, ob 17. uri je v župnijski cerkvi pozdravil in obdaril preko devetdeset pridnih otrok. Seveda se je pri starših, katehetih in otrocih samih predhodno pozanimal, kako je z njihovo pridnostjo, znanjem molitev... Preden seje napotil naprej, se je še zahvalil za lep kulturni program, ki sta ga pripravili osmošolki Ana in Vanja, ter otroke pozval, naj tudi v prihodnjem letu ostanejo tako pridni, kot so bili v minulem. Miklavža po navadi spremljajo tudi parkelj ni, ki pa letos v Cirkulanah (spet!!) niso imeli nobenega dela, saj so bili otroci po zatrdilu staršev vse leto zelo pridni, tako doma, kot v šoli in pri verouku, zato so se parkeljni odločili, da se namesto postanka v Cirkulanah odpravijo pogledat v sosednje občine, če je tam kaj porednih otrok. Da so se naši malčki lahko razveselili Miklavževih daril, pa sta poleg staršev zaslužni še domača občina in župnijska Karitas. S skupnimi močmi smo tako otrokom narisali nasmeh na obraz, jih nagradili za pridnost in jih spodbudili, da takšni ostanejo še naprej. Mateja Muršec Open WLAN Slovenija - projekt Haloze Po Sloveniji raste odprto brezžič- omrežju je dovolj prostora, svobode uporabe so omejene le z domišljijo in no omrežje. Z uporabo splošno raz- in možnosti za nove vsebine, interak- ustvarjalnostjo. širjenih brezžičnih tehnologij, a z cijo in komunikacijo, raziskovanje, _ ’ . t . j . , . ...... Zaradi svoje brezžične m movativ- inovativmm pristopom m predvsem izmenjavo podatkov, storitve m alter- ' medsebojnim sodelovanjem, povezu- nativen dostop do vsebin interneta. ne organske narave je tako obseg kot jemo samostojno in neodvisno brez- Tako vzpostavljamo nov medij, ki je dostop do omrežja omejen le s sodelo-žično omrežje nad Slovenijo. V tem prosto dostopen in katerega možnosti vanjem uporabnikov v njem: več kot je 5) uporabnikov, bolj je omrežje razširjeno in uporabno, za več namenov ga uporabniki uporabijo, več in bogatejše vsebine ponuja. Prav to odprto brezžično omrežje sta s pomočjo kolegov iz Open WLAN Slovenija sredi lanskega leta pričela širiti tudi na območju občine Cirkulane dva entuziasta, in sicer Marko Vidovič in David Kelenc. Wlan Slovenija je iskal primerno lokacijo za povezavo med Slovenijo in Hrvaško. Tako so me v začetku lanskega leta kontaktirali kolegi iz Wlan Slovenija. Dogovorili smo se, da bomo uporabili radioamaterski stolp za relejno postajo med Wlan Slovenija in Wlan Hrvaška. Hitro se mi je porodila ideja, da bi v Slatini naredili vstopno internetno točko za nekaj okoliških prebivalcev. Ker pa sem opazil, da imajo prebivalci naše občine zelo velike probleme z dostopom do interneta, prav tako imajo doma šoloobvezne otroke, internet pa je že skoraj nuja, sva se s kolegom Davidom odločila, da pričneva z izgradnjo odprtega brezžičnega omrežja v naši občini. Kot prioriteto sva si zadala, da postaviva omrežje na tistih lokacijah, kjer dostopa do interneta sploh nimajo, imajo šoloobvezne otroke ah dijake ah je zaradi obstoječe infrastrukture nemogoč internetni priključek katerega od internetnih ponudnikov. Kontaktiral sem župana občine Cirkulane Janeza Jurgeca in mu predstavil projekt, za katerega je dejal, da je zelo zanimiv in ga je tudi pripravljen podpreti. Poudariti moram predvsem to, da mi nismo no- ben ponudnik internetnih storitev, ampak samo širimo odprto brezžično omrežje. Vsa zadeva deluje samo in izključno v amaterske raziskovalne namene. Trenutno je v ta sistem vključenih že več kot 30 uporabnikov. Povedati je potrebno, da se še od časa do časa pojavljajo napake, tudi kratki izpadi, ki pa jih skušava z Davidom karseda hitro odpraviti. V izgradnji je »hrbtenica« celega sistema na lokaciji Slatina 77 a in ko bodo odpravljene vse anomalije, bo cel sistem deloval brezhibno, prav tako pa bodo tudi hitrosti večje. Na naslovu Slatina 77 a je v obratovanju tudi amaterska meteorološka postaja. Najdete jo na spletnem naslovu: http://www.s52sk. com/wmr200/wx.html Na zgoraj omenjeni lokaciji v sodelovanju s Stanford šolar centrom iz Amerike obratuje tudi SID monitor (z njim zaznavamo nenadne spremembe v zemeljski ionosferi, ki jih povzročajo izbruhi na Soncu). To je prvi tovrstni projekt v Sloveniji in eden redkih v Evropi. Prav tako je v sodelovanju s Stanfordsko Univerzo in Univerzo Riverside v Kaliforniji v Halozah pričela obratovati prva zasebna potresna opazovalnica v Sloveniji. O zgoraj omenjenih projektih pa kaj več v naslednji številki glasila. Za vse dodatne informacije sem dosegljiv na e-mail: s52sk@yahoo.com ah na mobi: 031 735 736. Marko Vidovič Obore v lovišču LD Cirkulane Damjaki v lovski obori. Foto: FM Spoštovane občanke in občane bi na kratko želel seznaniti s problematiko, ki lahko nastane v povezavi z oborami, ki jih je vsak dan več v našem lovišču. Čeprav so obore, kjer imajo lastniki v ograjenem prostoru divjad, nekako kratkoročno pozitivne rešitve za področje naše občine, ker zadržujejo zaraščanje krajine, prinašajo pa tudi določena tveganja, ki pa žal niso dovolj predstavljena širši javnosti, včasih pa o tem ne vedo kaj dosti celo sami lastniki omenjenih obor. Moj namen je, da opozorim na neljube posledice, ki se v primeru pobega divjadi lahko pripetijo lastnikom obor. Da bo zadeva bolj jasna, citiram navedbe iz Zakona o divjadi in lovstvu, ki v svojem 50. členu (divjad v oborah) govori sledeče: (2) Za postavitev vseh obor iz prvega odstavka tega člena je potrebno pridobiti dovoljenje, ki ga izda minister v soglasju z ministrom, pristojnim za varstvo narave. Predpis o pogojih za postavitev obore izda minister, pristojen za varstvo narave. (7) O pobegu divjadi iz obore mora lastnik oziroma imetnik obore takoj obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, lovsko inšpekcijo in upravljavca lovišča (LD Cirkulane). Lastnik oziroma imetnik obore mora pobeglo divjad ujeti v osmih dneh od dneva, ko je bil pobeg ugotovljen, sicer se pobegla divjad šteje za prosto živečo divjad. O nadaljnjem ravnanju s pobeglo divjadjo odloča Zavod za gozdove Slovenije v skladu s strokovnimi usmeritvami iz načrtov lovsko upravljal-skih območij in v dogovoru z upravljavci lovišč ter lovsko inšpekcijo. Iz citatov je jasno razvidno, kakšno odgovornost imajo lastniki obor ob morebitnih pobegih divjadi, zato tudi pričakujem, da prvenstveno poskrbijo, da do pobega ne pride, če pa že, da ukrepajo v skladu z zakonom. Tako se bomo vsi izognili marsikateri nevšečnosti. Zavedati se moramo, da se nahaja v oborah po navadi jelenjad - damjak ali navadni jelen. Ker je to velika divjad, lahko v zelo kratkem času povzroči na kmetijskih posevkih zelo veliko škodo, tudi eventualni trki z vozili lako povzročijo težke prometne nesreče. Zato je veliko bolje, da poskrbimo za preventivo, kot da pozneje zdravimo posledice. Naslednja stvar, na katero bi rad opozoril, je vse večji pojav divjih prašičev v našem lovišču. Ta vrsta divjadi si širi svoj habitat prav zaradi zaraščanja okolice, ki jim nudi vse več zavetja. Srečanja z divjim prašičem so vse pogostejša, zato želim opozoriti vse, ki boste v prihodnosti mogoče imeli to priliko, da vam prekriža pot merjasec ali vodeča divja svinja z mladiči, da za paniko ali preplah ni razlogov. Tako kot vse vrste divjih živali, tudi divji prašič zbeži pred človekom, zato lahko ostanete povsem mirni. Lovci pa se bomo trudili, da bomo vdrževali stalež te divjadi na ravni, ki ne bo obremenjujoč za poljščine in ljudi v naši občini. Na koncu bi občankam in občanom zaželel vesele božične praznike ter srečno in uspehov polno novo leto 2012, vsem lovcem pa dober pogled ter ravne cevi! Franc Milošič, predsednik LD Cirkulane Pri Kovači diši po domačem kruhu Pogled na novi poslovni objekt, v katerem je družina Arnečič uredila sodobno urejeno pekarno s krušnimi pečmi. V zgornji etaži je stanovanjski del. Zgodba o peki kruha se je na kmetiji AS Arnečič začela v letu 1991, ko je babica Genovefa na pobudo Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj spekla prve kolače kruha za razstavo Dobrote slovenskih kmetij. O dobrem domačem kruhu iz krušne peči se je glas hitro širil in peko so Arnečičevi morali povečati kar nekajkrat. V dveh desetletjih se je njihov svet vrtel okrog kruha, od letošnje jeseni pa so bogatejši za novo, sodobno urejeno pekarno s krušnimi pečmi. Slovesno odprtje nove pe- karne je bilo v Gradiščah pri Arnečičevih 23. oktobra, pekarna pa je v polnem pogonu vse od takrat. Stara peč je bila namreč premajhna, potem so dogradili še eno, vendar so se zaradi prostorske stiske in vedno več naročil v družini morali odločiti za povečanje prostorov. Porušili so staro domačijo in v letu 2009 začeli z gradnjo povsem novega objekta, za katerega jim je uspelo pridobiti tudi del nepovratnih sredstev iz naslova Leader, programa Evropa investira v podeželje, en del pa so pridobili tudi iz razpisov občine Cirkulane za ohranjanje in razvoj kmetij- stva in podeželja. Gospodar Zvonko je ob neki priložnosti povedal, da je vrednost nove naložbe na kmetiji neprecenljiva, kajti omogoča družini, da si s kruhom služijo kruh. V prihodnje želijo pokazati, kaj vse je mogoče doseči s trudom in pridnimi rokami. Teh je pri Arnečičevih veliko, Zvonko in Darinka pa tudi babica Genovefa so ponosni, da imajo za sabo mladi rod, ki že nadaljuje tradicijo peke domačega kruha, kot tudi vinogradništva, saj obdelujejo kar 3 hektarje vinogradov. Da je kruh s kmetije Pri Kovači zares okusen in dober in vina odlična, povedo tudi mnoga priznanja, ki jih je družina Arnečič dobila na razstavah in tekmovanjih po Sloveniji. Na vsa so lahko ponosni in verjetno jih bo v zbirki čez leta še veliko več. Tekst in foto: Tatjana Mohorko Mama Darinka in hčerka Suzana sta glavni mojstrici pri peki dobrega Kovačevega kruha, ki postaja vse bolj prepoznana blagovna znamka. Na Arnečičevi kmetiji v Gradiščah skoraj vsak dan diši po peki rženega mešanega kruha, koruznega kruha, spečejo pa tudi kolačke kruha z zrnci. Kruh zamesijo po tradicionalnem receptu, ga ročno oblikujejo in spečejo v kmečki peči, v kateri se kuri še na drva. Zima v prometu Pozimi, ko so vremenske razmere nepredvidljive, moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega, pa tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti. Motorna vozila morajo biti od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Nekaj nasvetov za varno vožnjo v zimskih razmerah: - hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča, - povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami, - zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na sto-palko, - ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila, - vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti, - posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica, - računajmo na daljši čas potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno, - med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah je še posebno pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost (vir AMZS). Prvi razlog za mnogo nevarnejše ceste je gotovo ohladitev, zaradi česar so ceste marsikje že poledenele in postale močno spolzke. Voziti moramo bolj previdno. Predvidevati moramo, da se v senčnem, zatišnem ovinku, na mostu, ob potokih, rekah ali na kateri drugi izpostavljeni legi pojavi spolzko vozišče, da je na cestah ogromno divjadi, predvsem srnjadi. Policija svetuje Vsem voznikom sporočamo, da bodo policisti do konca letošnjega leta, pravzaprav vse do konca prve polovice januarja naslednjega leta, posebno pozornost pri kontroli voznikov namenjali psihofizičnemu stanju. Previdno s pirotehničnimi sredstvi Zakon o eksplozivih in pirotehničnih sredstvih, ki je bil sprejet v aprilu leta 2008, prepoveduje prodajo, posest in uporabo ognjemetnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok. To pa so klasične petarde najrazličnejših oblik in moči t. i. piratk, ki so med najbolj motečimi pirotehničnimi izdelki. Še vedno se lahko uporabljajo tista pirotehnična sredstva kategorije 2 in kategorije 3, katerih glavni učinek je svetlobni efekt. Uporabljajo se lahko sredstva iz kategorije 1, ki povzročajo le manjši pok in so praktično nenevarna, to pa so tako imenovane pasje bombice, bengalske vžigalice, male petarde, cigaretni pokajoči vložki, konfeti - bombice, pokajoče žabice in podobni. Vendar se tudi te smejo uporabljati le od 26. decembra do 2. januarja. Uporaba oz. prepoved je še vedno omejena v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah, vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet ter na javnih shodih in prireditvah. Predvidena globa za kršitev določb o uporabi pirotehničnih izdelkov je od 400 do 1200 evrov. Otrokom in mladoletnikom do 14. oziroma 16. leta starosti je dovoljeno uporabljati pirotehnične izdelke kategorij 1 in 2 le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Pirotehničnih izdelkov kategorije 1 ni dovoljeno prodajati mlajšim od 14 let, kategorije 2 mlajšim od 16 let, kategorije 3 pa mlajšim od 18 let. Uporabljajo se lahko le pirotehnični izdelki s standardno oznako CE - izdelki, dovoljeni za uporabo v EU. Zaradi otroške razigranosti v času praznikov se pri igranju s pirotehniko otroci in tudi starejši, mnogokrat poškodujejo. Najpogosteje se pojavijo raztrganine dlani, opekline in poškodbe oči. Največjo nevarnost predstavljajo petarde s črnega trga, saj so lahko zelo vprašljive kakovosti ter imajo pogosto serijske napake. Pojavljajo se prodaje preko interneta, kjer je mogoče kupiti vse mogoče izdelke, vendar je dostava le-teh pogojena s pogojem, da so uslužbenci kurirskih služb ali pošte strokovno usposobljeni za delo s pirotehniko in imajo pridobljen certifikat. Kljub vsem prizadevanjem policije se moramo zavedati, da je neprimerna uporaba pirotehničnih izdelkov skupni problem, zato prosimo vse, predvsem pa starše, skrbnike, učitelje in vzgojitelje, da z opozarjanjem na nevarnosti in možne posledice takega početja ter s svojim lastnim zgledom pripomorejo k preprečevanju in zmanjševanju posledic. Ob tej priložnosti policisti Policijske postaje Gorišnica občankam in občanom občine Cirkulane želimo srečno in predvsem varno novo leto 2012. Marjan Vrtič, vodja policijskega okoliša V pričakovanju Božička in novega leta Čas hitro mineva, mi pa smo se že dobro navadili na šolo. Naučili smo se veliko novega. Imeli smo »krompirjeve« počitnice, sedaj pa se že veselimo novih. Prav težko jih čakamo, ker vemo, da nas bo obiskal Božiček. Vsak dan se pogovarjamo o njem in mu sporočamo, kako nestrpno ga čakamo. Da bi nam čas hitro minil, smo si ga kar sami izdelali. Izdelali smo si tudi okraske za smrečico in jo okrasili. Božičku pa obljubljamo, da bomo še naprej zelo pridni, in ga prosimo, da nam prinese ali pošlje vse, kar si želimo: Želim si, da bi bil čim prej sneg in da bi se lahko sankali. Nina in Dajana Želim si, da mi Božiček prinese hrčka in plastelin. Gloria Avto na daljinsko vodenje, formulo. Erik, Aljaž, Boštjan, Klemen Policijsko postajo in veliko lego kock. Žan, Simon Gasilski avto. Teo, Leon Lepo smrečico in dobre prijatelje. Anej Muflone, za katere bom lepo skrbel. Nejc Letalo. Darjan Mikrofon Hello Kitty, Smrketo in šolske copate. Nina Hello Kitty posteljo, škornje in blazino. Daša, Patricija in Taja Igračo žirafo, mamici pa copate. Ana Telefon in šilček. Katarina Rakete za ognjemet. Domen Vsem nam in vam pa veliko zdravja in dobre volje. Učiteljici Rebeka Štumberger 2. a Iz naše šole in vrtca NOVOLETNE ZELJE - V letu, ki prihaja, si želim, da bi: - dobil papagaja (Marsel, Rebeka), - dobila bleščeče flomastre (Karin), - bili vsi zdravi (Lea), - dobil letalo, konja (Primož), - dobil/-a malega živega psa (Žan, Kaja S., Nuša), - bili vsi prijatelji (Katarina), - da bi dobil harmoniko, papagaja (Alen R.), - se ne bi dogajale nesreče (Aljaž), - dobil krosarja na daljinca (Alen M.), - dobila živo muco (Lara, Gloria), - dobil rolko (Anže, Gašper), - dobila skiro (Kaja B.), - dobil motor krosar (Leon). _____________________________________Učenci 2. a NOVOLETNE ŽELJE TRETJEŠOLCEV Želim si: - da bi imela veliko prijateljev, želim biti prijazna do bratca in sestrice. Monika - tri »pespe igrice«. Tomi - barbiko in pravega konja. Marina - igračko »blejdbleda«. Nejc - da bi v novem letu šli v toplice, tam bi plavali in se igrali različne igre. Žan - da bi dobila »winsksico« in tri lepe barbike ter da bi bili vsi zdravi. Tamara - da bi imele naše živali veliko hrane. Dunja - da bi Božiček prišel tudi v naše kraje. Andreja - avto na daljinca in veliko novih prijateljev. Dominik - da bi bil še bolj priden, da bi ubogal starše in se še bolje učil v šoli. Niko - da bi imel zvezke in katero igračko. Mitja - ogledati v kinu risanko Alvin in veverički 3, rad bi videl ognjemet. Igor - da bi bila celo leto vesela, želim ubogati starše. Dej a - veliko jelko, ki bo okrašena z lučkami in okraski. Anja - da ne bi bilo revnih otrok ali odraslih. Jure Dunja Krajnc 3. a patmcua m.c4tr. DRAGI BOŽIČEK! Vsi smo bili celo leto pridni. Tudi mamica in ati. Jaz si želim Bejbled, sestra Tania si želi čistilo za želvo, ker ji želva zelo smrdi, mamica si želi dolgo kuhalnico, ker je staro izgubila, ati pa hlače, ker so mu vse hlače premajhne. Lep pozdrav Iva Petrovič, 4. a TAJA TLTCV-* DRAGI BOŽIČEK! Ime mi je Manuela. Pišem ti, da ti povem svoje želje, kaj si želim za božič. Tudi moja družina si nekaj želi. No, zdaj ti bom napisala vse naše želje. Moj brat Marsel si želi lego kocke, Bejbled in krosarja. Moja mama si želi ponija. Moj ati si želi pravo kačo, škorpijona, ptičjega pajka, kobilo in še veliko drugih živali. Jaz pa si želim klaviaturo, nadstropno posteljo, novo sobo in veliko šmink. Moj stojnski dedi si želi novi traktor, moja stojnska babi si želi veliko rožic, moj hrvaški dedi si želi, da bi imel fasado, ker je nima, moja hrvaška babi pa si želi, da bi bil dedi vedno doma. Prosim te, boš prinesel ta velika darila? Manuela Rihtarič, 4. a DRAGI BOŽIČEK! Rada te imam in celo leto sem bila pridna. Prinesi mi kozmetiko, mami prinesi Zverinice iz Rezije, ker jih hoče, atiju prinesi zdravje, ker si je zlomil peto, babici prinesi še mnogo let, ker je stara, bratrancu Lukasu prinesi polno zdravja, ker je še majhen, bratrancu Patriku prinesi lego kocke, ker si jih zelo želi, bratrancu Tiborju prinesi balone in tobogan. Lani prinesi polno igrač, ker je zelo igriva. Celemu razredu prinesi polno zdravja, vsej šoli pa lepih ocen. Rada te imam. Karolina Majhen, 4. a DRAGI BOŽIČEK! Čim prej pridi, vsi si želimo daril in snega. Želim si igro za PSP, sestra bo zelo navdušena, če ji boš prinesel veliko snega in božično kapo. Mama si želi kozarce, ati pa tople nogavice. Ker pa moraš v trgovine in si zelo utrujen, ti bom nastavil čokolado. Če pa nisi lačen, pa tisto čokolado nesi mojim sošolcem, ker jo imajo radi. Priden sem in prosim, prinesi mi ta darila. Tudi drugi so zelo pridni. Že vnaprej se ti zahvaljujem. Tudi, če daril ne bo, bom vesel. Nino Kokol, 4. a ZIMA MOJ PROSTI ČAS Nekoč, pred davnimi, davnimi časi, za sedmimi gorami in za sedmimi vodami je bila majhna vas. Bilje december. Mama je poklicala Majo in ji rekla: »Glej, tukaj imaš rokavice, šal, kapo in škornje. Obleci se in pojdi po Ireno. Reci ji, naj takoj pride v hišo, ker bo kosilo.« Irena je bila stara tri leta. Pred božičem je bila zmeraj vesela in nagajiva. Sedaj je bila res že zelo lačna. Pojedla je vse, kar je dobila, nato pa šla spat. Po spanju je spet šla ven skupaj z Majo. Kepali sta se, naredili iglu in se skrili vanj. Naslednji dan je bil božič. Maja in Irena sta se ga zelo razveselili. Irena je za darilo dobila igračko vlakec, Maja pa zvezke in peresnico. Dan je bil zelo zanimiv. Katarina Golc, 2. a Pohod prijateljstva V četrtek, 13. 10. 2011, smo se učenci z razredniki, starši, prijatelji in sorodniki odpravili na že tretji pohod prijateljstva. Kljub slabemu vremenu, bilo je oblačno in občasno je tudi deževalo, smo se v številni družbi odpravili na pot, dolgo okoli 4 kilometre. Novost v tem letu je bila, da smo namesto na gradu Bori pohod zaključili pred cerkvico Sv. Ane. Pred šolo smo se zbrali ob 15. uri, kjer nas je pozdravil učitelj Ivo in nam povedal nekaj spodbudnih besed. V dolgi koloni in razvrščeni po razredih smo začeli pohod mimo pokopališča. Prekrasen pohod se je nadaljeval po zelenih gozdovih. Pogled se nam je ustavil na zagrajenih, urejenih ribnikih in ovcah, ki so se pasle po hribu. Do tovarne ADK v Dolanah je pot hitro minila. Od tam do cerkve Sv. Ane je bila pot nekoliko strma, zato je bilo potrebno malo več kondicije in dobre volje. A smo premagali tudi to. Ob 16.10 smo s cilja, ki smo si ga zadali, uživali v čudovitem razgledu. Učenci z lokacije Zavrč so prišli za nami in tudi oni so premagali lepo število kilometrov. Vsi smo se okrepčali z malico. Ob vročih, pravkar pečenih kostanjih, je čas hitro mineval. Sledile so športne igre, ki jih je vodil učitelj Izidor. Sodelovali smo tudi na delavnicah. Barvali smo risbico Sv. Ane in izdelovali izdelke iz koruze, ječmena in bučnih semen. Bilo je zelo zanimivo in zabavno. Ob smehu, veselju in brezskrbnem večernem času je prišel čas za odhod domov. Ponovno se vidimo prihodnje leto, in sicer na četrtem tradicionalnem pohodu prijateljstva, vendar takrat ne več kot učenci, ampak kot prijatelji, bivši učenci, spremljevalci bratov in sester. Pohodi prijateljstva nam bodo ostali lep spomin na osnovno šolo. Sara Jarc, 9. a Jaz, Anže, Alen in Žan smo šli na igrišče. Igrali smo nogomet. Do igrišča nimam daleč. Lahko grem tudi sam. Če sem predolgo na igrišču, me pride iskat Blaž. On je moj bratranec in tudi dober prijatelj. Aljaž Bezjak, 2. a PEKA KRUHA V četrtek smo pekli v šoli kruh. S seboj smo morali prinesti plastično skledo, gladko moko, kvas, kuhinjski krpi in predpasnik. Najprej smo v skledo dali moko, nadrobili kvas, učiteljica pa nam je dodala sol, malo sladkorja in toplo vodo. Nato smo testo dobro pregnetli. S tem smo imeli veliko dela, saj se je nekaterim testo kar lepilo na roke. Potem smo testo pokrili v posodi in ga dali »kipnit« na topel radiator. Ko je lepo narasel, smo ga vzeli iz sklede in oblikovali različne oblike: štruce, kolače, žemlje ... Potem smo vse odnesli v kuhinjo kuharicam, ki so ga do konca pouka lepo spekle. Potem je vsak svoj kruh tudi poskusil. Odnesli smo ga domov in razveselili tudi domače. Amadej Fridl, 5. a NAŠA KNJIŽNICA Naša knjižnica majhna je, a v njej veliko nahaja se, tam knjige, bajke, pesmice, za otroke majhne in velike vedno nekaj najde se. V knjižnico je lepo hoditi, saj v njej se da sprostiti, se s knjižničarko pogovoriti, katero knjigo preučiti in bralno značko ali Cankarja osvojiti. Tamara Križnjak, 7. a W Pravi prijatelj je... Žan: Nekdo, ki ti pomaga v stiski, je vljuden do tebe, ti posodi, če kaj nimaš, in ti zaželi srečo. Timi: Je tisti, ki ti pomaga. S prijateljem moraš zelo zelo lepo ravnati! Primož: Prijazen, me ne »komandira«, ne kriči, se ne tepe in ne norčuje. Leon: Pravi prijatelj me spoštuje. Martina: Prijatelj mora biti pošten. Viktorija: Tisti, ki ne toži, ne laže, ti posodi stvari in ti nikoli ne reče nečesa, kar bi te prizadelo. Nejc: Zvesti prijatelj te ne pretepa in ti ne govori grdih besed. Anja K.: Je tisti, kije prijazen, se ne prepira s tabo, te ne obtožuje, ti pomaga in spoštuje drugo mnenje. Anja H.: Prijatelj te ima rad. Aljaž: Igra se s teboj, te spoštuje, je tudi zvest. Uroš: Prijatelj ti kaj posodi, se ti ne smeji, te ne zatoži, pogovarja se s tabo in se ti ne laže. Veronika: Zvesti prijatelj mi vedno pomaga, ko sem v težavah, je tudi prijatelj za vedno. Monika: Prijatelj te potolaži pri nekih stvareh. Amadej: Prijatelju zaupaš in ga spoštuješ. Zapisali učenci 5. a TO NI VEČ HIŠA, TO JE SMETIŠČE - domišljijski spis Nekoč je živela zelo nehigienična družina. Odločili so se, da ne bodo več pospravljali. V tej družini so živeli Tina, oče in mama. Vedno, ko so pojedli, mama ni pomila posode niti jo pobrisala ali zložila v predale. Po kuhinji je ležala umazana posoda, v dnevni sobi umazana oblačila, omara s spominki je bila tudi razmetana. V kopalnici je smrdelo iz odtokov, po tleh so bile prazne tube mila, šampona in paste. V vseh sobah je bil nered katastrofalen. Da o tem, kakšna je bila hiša zunaj, ne govorimo. Fasada je bila popokana, vse je bilo zaraščeno, zelenjava na vrtu pa že zdavnaj uvela. V sak, ki je šel mimo, se je moral obrniti stran. Tina tega ni več mogla prenašati. Poskusila je prepričati starše, da v hiši tako smrdi, da več spati ne more, a starša stajo poskusila prepričati, da se bo že še navadila. Zjutraj, ko bi morali iti v službo in šolo, avta iz garaže niso dobili, saj je bilo toliko smeti. Sklenili so, da bodo torej šli peš. Zdaj več tega Tina res ni mogla gledati. Sklenila je, da bo tej mori naredila konec. Zato je po šoli šla v trgovino z malimi živalmi in ker sta se oče in mama zelo bala glodavcev, je kupila kar celo podganjo družino. Ko je prišla domov, jo je spustila v eno od razpok v steni. Potem je šla k mami in očiju ter jima povedala, da so v sobi podgane. Ko sta to slišala, je mama rekla: »Ježeš, kaj naj naredimo?« Oče pa: »Joj, prejoj!« Tina je rekla: »Najbolje, da pospravimo, potem pa jih bom jaz spustila v naravo. Saj nered privlači vso zalego.« Oče in mama sta se strinjala. Tina in mama sta se lotili pospravljanja po hiši, oče pa je zunaj urejal fasado in vrt. Kmalu je bila ta hiša najlepša v soseski in vsi so jo rade volje pogledali, ko so šli mimo. Veronika Polajžer, 5. a w Utrinki iz Vrtca Cirkulane »Virusi stran zimske radosti brž na plan ...« Nedolgo nazaj smo našo hiško spreminjali v jesensko idilo, danes pa že pridno vihamo rokave in kličemo teto Zimo. Vsi vemo, da se zime razveselimo še posebej tisti najmlajši. Uh, kako zabavno je šele takrat. Če skozi leto postanemo malo lenobni in nam tiste hlače, majice in izmuzljivi čevlji nikakor nočejo na noge, se v zimskem času vsekakor ta opravila prelevijo v najljubšo zabavo, saj je rajanje po zimski idili tisto, kar si želimo, da bi trajalo čim dlje. Se preden pa medse povabimo tiste bele, nagajive, mokre in razigrane snežinke, se vrnimo še malo nazaj, v jesenski čas. Kako so potekale naše priprave na prvi veliki september, smo Vas seznanili že v prejšnji številki glasila. Naši vrteški dnevi nam vsekakor minevajo prehitro. Komajda nas pozdravi gospod Ponedeljek, mu z veliko hitrostjo že sledi igralni Petek. In kako ustvarjalno smo dneve preživeli do danes? Meseca oktobra smo otro- ci praznovali teden otroka. Teden kasneje pa se seznanili še z letnim projektom »Požarna varnost«. Kot vsako leto doslej, smo se tudi letos napotili h gostoljubnim gasilcem, kjer smo se ponovno srečali z gasilsko opremo, ponovili preteklo znanje in utrdili vse tisto, kar smo skozi leto malce pozabili. Prav tako smo v tem mesecu izvedli prvo delavnico s starši, kjer smo pokazali svoje ročne spretnosti pri izdelavi majhnih strašil ter oblikovanju in lepljenju sončnic. Same izdelke smo si kasneje odnesli domov, druženje pa nadaljevali ob prijetnem pogovoru in pečenih kostanjih, ki so nadvse imenitno prikazali, da je čistoča bila tokrat odveč. Da se vsakega obiska posebej razveselimo, nam ni potrebno govoriti. Kadar pa v naš vrtec prihitijo še gledališki prijatelji (Ekološko-kul-turno društvo Za boljši svet; dramatizacija »Bodi moj prijatelj«), smo toliko bolj veseli in radovedni. No, tudi takrat se zna zgoditi, da iz katerega pogumnega otroškega karakterja zaslišimo jok. Ob nadvse zanimivi predstavi so se nam pridružili še prijatelji iz osnovne šole ter si skupaj polepšali dopoldan torkovega dne. Novembra smo se otroci starejših skupin odpravili na pokopališče, kjer smo si dodobra ogledali urejenost grobov, se pogovorili o vzornem obnašanju ter pokojnim prižgali svečke miru. V tem mesecu smo se še posebej izkazali, predvsem naši starši, dedki in babice. Tokrat smo izvedli akcijo zbiranja oblačil, obutve in igrač za otroke s Kosova. Priznati moramo, da smo se izkazali kot pridni, humanitarni, predvsem pa odprti za pomoč drugim ljudem. V našem vrtcu so kupi oblačil, obutve, igrač in šolskih potrebščin v samo pičlih treh dneh izredno naraščali. Ponosno Vam lahko zatrdimo, da se takšnih dobrodelnih akcij večkrat udejstvujemo. Namreč, skozi vse leto pridno zbiramo in shranjujemo tudi zamaške plastičnih embalaž, s tem pa omogo- čimo, da je življenje tistega, ki potrebuje našo finančno pomoč, vsaj za kanček lažje. Če smo v lanskem šolskem letu presenetili z otroškim pevskim zborom, kot eno izmed obogatitvenih dejavnosti, letos nadaljujemo še s folklorno dejavnostjo. Te dejavnosti izvajamo enkrat tedensko in lahko Vam izdamo, da smo pridni, poslušni in kot tiste velike gobe, ki kar srkajo novo znanje. V samem začetku je bilo zanimanja veliko, predvsem pa nepravilna predstava o tem, kako in kaj se počne. Zelo dobro se zavedamo, da bi v takšne dejavnosti bili radi vključeni prav vsi. A nikamor se ne mudi. Nekateri otroci bodo še kar nekaj časa preživeli med vr-teškimi zidovi, zato je prav, da tistim, ki se bodo od nas v naslednjem šolskem letu poslovili, omogočimo, da takšne dejavnosti prej spoznajo še z naše strani. Zagotovo ste zasledili, da smo otroci iz slovenskih vrtcev in šol bili deležni tradicionalnega slovenskega zajtrka. In tako je potekalo tudi pri nas. Da je naš zajtrk Tako pridno ponavljamo in umivamo zobke. V zahvalo čebelicam in čebelarjem smo se še prikupno našemili. Temeljito pregledali gradivo ob tradicionalnem slovenskem zajtrku. Prve plesne korake že osvojili. Tale volkec je nekaterim pošteno pognal strah v kosti. Uh, kako medeni smo bili šele najmlajši. bil toliko slajši in medeni, so nam pričarali naši čebelarji s svojim obiskom in prijazno besedo. Pisana narava se meseca novembra počasi prične poslavljati od nas. In ker pustih gozdov in dolgih meglenih dni vsekakor ne maramo, smo se počasi pričeli pripravljati na tisto dolgo, belo, zasneženo zimo, ki nam prinaša obilo radosti. Nekatere lanske obljube smo letos do prihoda svetega Miklavža že izpolnili. Nekaj smo jih pozabili, nekaj jih moramo še utrditi, a kljub naši »pozabljivosti« so nas v vrtcu 6. decembra pričakala darila, ki nam jih je nastavil sam sveti Miklavž. Daril smo se vsekakor razveselili, a za-čuda tistih majhnih, glasnih in prebrisanih parkeljnov nismo srečali in si jih tudi ne bi želeli. Ker pa vsi zelo radi, tu in tam, postanemo sladkosnedi, sploh v prihajajočih dneh, nas je, kot vsako leto dose-daj, obiskala teta Helena iz Zobozdravstvene ambulante Ptuj ter poskrbela, da so se »Lumpiji in Capiji« odpravili na dolgo »zimsko spanje«. V veselem decembru nas čaka še veliko nalog, dejavnosti in obljub. Vse »to« pa Vam zagotavljamo, da bomo izvedli ob obilici smeha, zabave, plesa in pričakovanj. Da bo temu tako, se moramo dodatno potruditi in tiste nadležne viruse, svečke, ki vneto tečejo iz nosu, pregnati stran in zimskim radostim reči: »Brž na plan ...« Besedilo in foto: Kolektiv Vrtca Cirkulane Niko Petrovič 3. a Igor Polajžer 3. a , Občina Cirkulane stopa v korak s časom r v L- S5 I a I wv >23^7 T IA.k) - S" Al Z veseljem vas obveščamo, da se je občinska uprava Občine Cirkulane, v sodelovanju z našim uredništvom, odločila popeljati občino v korak s časom, z uporabo platforme Local PRESS, ki prinaša veliko novosti na področju informiranja občank in občanov, torej vas. Poleg tiskane izdaje Glasila občine Cirkulane, vas sedaj informacije o dogajanju v Cirkulanah čakajo tudi na spletu, www.mojaobcina.si/cirkulane. Nov spletni medij bo tako vsem, ki novice radi spremljate tudi v elektronski obliki, nudil najbolj sveže in ažurne lokalne novice, dogodke in razpise, obogatene z multimedijskimi vsebinami. Na portalu vas pričakujejo tudi vsakodnevna vremenska napoved, seznam prostih delovnih mest v regiji, komentarji bralcev, napovedi dogodkov in informacije o delovanju nekaterih društev in zavodov, ki so si na strani ustvarili svoj profil. Vsi obiskovalci spletnega portala se lahko naročite tudi na prejemanje brezplačnih tedenskih e-novic, le poiščite razdelek na desni strani »Ostani v stiku z MojoObčino«. Poleg vsega naštetega, nas lahko zdaj spremljate na mobilnem portalu, ki je dostopen iz mobilnih telefonov na naslovu m.mojaobcina.si/ Cirkulane. Ob tej priložnosti naj k sodelovanju povabimo še vse občanke in občane, ki bi radi soustvarjali vsebine na spletu, da se prijavijo preko spletnega obrazca na naslovu www.mojaobcina.si/cir-kulane (čisto spodaj poiščite povezavo Soustvarjaj). Želimo vam čim večje zadovoljstvo ob uporabi nove inovativne občinske pridobitve in vas obenem pozivamo, da nam svoje zamisli, komentarje in izboljšave sporočite v uredništvo tiskanega medija, kjer se bomo potrudili, da bomo še boljši kot doslej in vaše pripombe seveda tudi upoštevali. Občinska uprava in Uredništvo