146 SVETOVI / WORLDS leto 1, št. 2, julij 2023 Antropologi, ki želimo rahljati kapitalistič- ni koncept dela, se običajno opremo na geo- grafsko in zgodovinsko raznolikost ljudstev po svetu. Kot nakaže zbornik How Nature W orks: Rethinking Labor on a Troubled Planet (University of New Mexico Press, 2019, Sarah Besky in Alex Blanchette, ur.), pa je morda smiselno v času ekološke krize in razmaha posthumanistične teorije sto- piti še korak dlje. Avtorji namreč razpirajo vrsto načinov, na katere se človeško delo pre- pleta z delom drugih živih bitij in na kate- re so torej živali, bakterije ali pa glive vsaj posredno vključene v kapitalistični sistem proizvodnje. Na ta način zbornik spretno nagovarja trenutek »ekonomske in ekološke prekarnosti«, saj se po eni strani vklaplja v kontekst aktualnih razmislekov o večvrstni družbi in podnebni krizi, po drugi pa ponu- ja nekatere uporabne sveže iztočnice antro- pološkemu preučevanju dela.  V ečina prispevkov k orisanim vpraša- njem vsaj implicitno še vedno pristopa skozi marksistično teorijo, vendar s svojim prika- zovanjem družbene komponente živalskega dela oziroma s preseganjem delitve med člo- veškim in nečloveškim delom, med objekti in subjekti ter med naravo in kulturo hkrati tudi že išče sveže miselne iztočnice. Pri tem se za uporaben nastavek pogosto izkaže sodobna feministična misel, denimo teorije sociologinje Kathi W eeks, pri katerih cilj ni več zgolj širitev koncepta dela onkraj doslej uveljavljenih dejavnosti in sfer, ampak že preseganje dojemanja dela kot merila posa- meznikove vrednosti. T o miselnost tokrat morda najbolj uteleša zaključni, nihilistični etnografski esej o kravah, ki nočejo več daja- ti mleka, kar se lepo vključuje v dolgo linijo antiproduktivističnih teorij in tudi že v novi val poznokapitalističnega upiranja delu.  K poanti živalskega dela v zborniku sicer morda najlažje pristopimo skozi pris- pevek Alexa Nadinga, etnografijo kalifor - nijskih čebelarjev in čebel, ki so prepleteni v jasnem delovnem razmerju z natančno pred- videnim družbeno nujnim delovnim časom in delovnim ritmom. Delo je pri čebelah od nekdaj vezano na sodelovanje velikih skup- nosti, hkrati pa pri sodobnem delu čebel (delavk) prihaja tudi do (ekonomskih) mi- gracij in do specializacije, saj je proizvodnja KNJIŽNE OCENE / BOOK REVIEWS How Nature Works: Rethinking Labor on a Troubled Planet, ur. Sarah Besky in Alex Blanchette Jernej T rebežnik 1.19 Recenzija DOI 10.4312/svetovi.1.1.146-147 147 V ol. 1, Nr. 2, July 2023 Knjižne ocene / Book Reviews medu vse bolj ločena od opraševanja. V lovu za presežno vrednostjo čebelarji s kemika- lijami in proteini nenazadnje tudi že na- črtno spreminjajo delavska (čebelja) telesa, motiv utrujanja oziroma trošenja narave pa nasploh predstavlja eno zbornikovih rdečih niti. V to smer denimo kaže tudi etnografija Alexa Blanchetta z ameriške svinjske farme, kjer delavci svinje umetno oplojujejo, da intenzivirajo njihov delovni čas. Svinje pri tem niso le delavke, ampak so »razveščinje- ne« do te mere, da same postajajo delo, saj morajo njihove osnovne življenjske funkcije podpirati ljudje. Klasični antropologiji dela pa se v smislu preučevanja načinov preživlja- nja še bolj približa Juno Salazar Parreñas z bogato etnografijo rehabilitacijskega rezer - vata orangutanov na Borneu, kjer oskrbniki opice naučijo nabirati hrano, ki jo za njih vsak dan znova tudi sami nastavijo, kar izriše tesen preplet človeškega in živalskega (mez- dnega) dela. Spet druga poglavja delo narave sli- kajo v malo bolj abstraktnem smislu. V prispevku Johna Hartigana gre denimo za »kulturno analizo mikrobnega sveta« ozi- roma za vpogled v družbeno (so)delovanje in celo v organsko solidarnost bakterij, ki so se sposobne skupinsko premikati precej hitre- je kot posamično. Deseto poglavje pa nas popelje v svet nabiranja gob vrste matsutake, ki s svojim posebnim ritmom rasti človeka pritegnejo globlje v svet narave, pri čemer avtorica Shiho Satsuka slednjo opredeli kot »večvrstno multitudo«, torej kolektivnost, ki še ne implicira enotnosti. Pri orisovanju medvrstnega usklajevanja časovnih ritmov se avtorica tu spretno nasloni na Lefebvrovo »ritemanalizo« in tudi na nedavno odmev- no raziskavo antropologinje Anne T sing o »gobi na koncu sveta«, s poanto o razno- vrstnosti narave in svetov samih pa je ena tistih, ki zbornik usmerijo še po sledeh t. i. ontološkega obrata, predvsem misli Viveiro- sa de Castra. Ob branju nekaterih prispevkov se lahko sicer občasno zdi, da »nečloveška bitja« še vedno ostajajo objekti in da tvor- nost črpajo predvsem od ljudi. Poleg tega so avtorji (razen dveh) morda zamudili prilož- nost, da bi delo živali koncipirali v smislu širše (teorije) prakse in se naslonili na misel Hannah Arendt ali pa Pierra Bourdieuja. Pričakovali bi nenazadnje tudi več navezav na zgodnje neoevolucionistične raziskave prilagoditev na okolje in izračune družbene porabe energije. Pravkar našteti pomisleki pa naj se ne berejo kot negativne kritike pris- pevkov, temveč, prav obratno, kot ponazo- ritev njihove uporabnosti za nadaljnje raz- mišljanje in raziskovanje o življenju in delu okrog nas.