Vestnik. Učiteljski konvikt. G. Koželj Gregor, učitelj v Št. Gotardu, 2 K. Osebne vesti. Stalno nameši.ene na sedanjih svojih mestih so bile gospodične: Leontina Murgel v Srednji vasi, Marija Bcnedek v Rovtah, Ana Tomec v Tržiču in Marija Gantar v Čatežu, dalje gg. Alojzij Novak na Bledu, Martin Tratnik v Godoviču in Ivan Žen v Starem trgu. G. Fr. Kozjak, učitelj v Borovnici, je dobil službo na štirirazrednici v Toplicah — Zagorju. Podporno društvo za uboge gojence na c. kr. učiteljišču v Ljubljani je imelo svoj občni zbor dne 16. m. m. v konferenčni sobi c. kr. učiteljišča. PredsedDik g. ravnatelj F. Levec je najprej toplo zahvalil vse dobrotnike in podpornike, zlasti kranjsko hranilnico in deželni zbor kranjski, ki sta društvu v preteklem letu naklonila znatno podporo. Izrekel je posebno zahvalo tudi upokojenemu c. kr. vadničnemu učitelju Fr. Gerkmanu za ves njegov trud, ki ga je imel za društvo. Število udov in podpornikov je 71. Vsi dohodki znašajo v preteklem letu 976 K in 60 b, stroški pa 770 K 28 h, torej je prebitka 206 K 28 h. Vsega društvenega premoženja je 6600 K v vrednostnib papirjih in 206 K 66 h v gotovib novcih, torej skupaj 6806 K 66 h. V odbor so bili izvoljeni ravnatelj Levec kot predsednik pr. J. Vodeb kot blagajnik, vadnični učitelj J. Verbič kot tajnik, prof. A. Kržič in stolni dekan kanonik Zamejec kot odbornika. Podporno društvo za uboge gojenke na c. kr. ženskem učiteljišču, ki je zborovalo nekoliko pozneje, ima 66 udov in dništvenega premoženja 2990 K 28 h. Za podpore se jc izdalo lani 204 K 12 h. Na predsednikov predlog se je izrekla zahvala kranjski hranilnici, na predlog prof. Vodeba pa društveni blagajničarki gospodični c. kr. vadnični učiteljici M. Schulz. V odbor so bili izvoljeni ravnatelj Fr. Levec, prof. V. Hallada, prof. Vodeb, katehet L. Smolnikar, gospa c. kr. otr. vrtnarica Josin in gospodični c. kr. vadnični učiteljici M. Frohlich in M. Schulz. Zahvala. Slama kranjska hranilnica blagovolila je podeliti za ureditev tukajšnjega šolskega vrta podporo 120 K. Za ta velikodušen dar izreka ji podpisano šol. vodstvo najtoplejšo zabvalo. — Vodstvo ljudske .ole v Orehovici, dne 23. februarja 1992. Druga državna gimnazija je imela za sklep prvega poletja v Uršulinski cerkvi peto mašo. Gimnazija ima 6 šol, v prvi in drugi šoli po 2 razreda, v vseh 8 razredih 310 dijakov. Vsi so blovenci. Učni uspeb v posameznih razredih: I. a razredu ima 1 odliko, 38 prvi red, 12 drugi, 2 tretji red, skupaj 53 učencev; v I. b imata 2 odliko, 34 prvi, 3 drugi, 2 tretji red, skupaj 41 učencev; v II. a ima 1 odliko, 18 prvi in 10 drugi red, skupaj 29 učencev; v II. b ima 1 odliko, 17 prvi, 10 drugi in 1 tretji red, skupaj 30 učeneev; t III. ima 1 odliko, 35 prvi in 9 drugi red, skupaj 45 učencer; v IV. razredu jih ima 31 prvi, 14 drugi in 1 tretji red, skupaj 46 učeneev; v V. razredu je 32 prvih redov, 8 drugib redov, skupaj 40 u.encev. v VI. razredu je 5 odličnjakov in 21 učencev s prvim redom, skupaj 26 učencev. C. kr. višja realka v Ljubljani. Uspehi v I. semestru 1901/2 so naslednji: Od 483 klasificiranih učencev je prejelo prvi red z odliko 22, prvi red 329 učencev; dvojk je 117, trojk 11, neizprašani so ostali 3 u.enci. V procentib je torej dovrsilo prvi tečaj z dobrim uspehom 72-8%; dragim se je ponesrečilo. Slovanska pisarna v Parizu. Francozi se .edalje bolj zanimajo za slovansko vprašanje. Francosko časopisje je bilo doslej jako slabo poučeno o slovanskih odnošajih, ker so poročila na Francosko prihajala po raznib ovinkih. Sedaj so osnovali v Parizu -Slovansko pisamo" (Slovanska kancelaf), ki dopisuje s slovanskimi listi, izdaja potopise po slovanskih deželah, prevaja iz slovanskih jezikov na francosko in obratno; ta pisarna posreduje tudi v trgovskih vprašanjib. Naslov voditelja te pisarne je: J. J. Hoffinan de Kratky, directeur de 1' nAgence Slave", Rue d' Argenteuill 16. Dr. Emil Holub, znani historijski raziskovalec, je umrl 54 let star. Pokojnik je obdaroval poleg mnogih Sol, tudi nSlovenski šolski muzej" s prav lcpo zbirko. Blag mu spomin! Muzejsko društvo za Kranjsko je imelo m. m. občni zbor. Kakor posnamcmo iz tajnikovega poročila, ima društvo 197 članov ter stoji v literarui zvezi z raznimi društvi, od katerih je došlo v zameno 245 knjig, ki po pravilih postanejo last deželnega muzeja. Dohodkov je imelo društvo v prete.enem letu 3599 kron, blagajničničnega prebitka pa 49 kron. Subvencije so društvu naklonili: deželni zbor kranjski 800 K, naučno ministrstvo 400 K, kranjska hranilnica 500 K in dunajska akademija znanosti 220 K. Vsem se je izrekla zahvala občnega zbora. Pregledovalcema društvenih računov sta bila žopet izvoljena gg.: župnik Vrhovnik in dež. tajnik Pfeifer. Končno je društveni načelnik ravnatelj Senekovi. Se naznanil, da ostane uredništvo društvenih publikacij tudi za tekoče leto v istih rokab, da bode torej nIzvestja" uredoval dekan Koblar, nemske ,,Mittheilungen" pa prof. dr. Gratzy pl. Wardengg. Veren, a ne klerikalen. Dunajski listi poro.ajo: Nedavno je z nadvojvodo Reinerjem govoril visok cerkven dostojanstvenik o sedanji klerikalni politični strnji in vprašal nadvojvodo, ali se s to strujo strinja. Nadvojvoda je dejal: nPreveč veren sem, da bi mogel postati kdaj klerikalen!" Gledališče za otroke. Mestni svet v Berolinu je dovolil znatno vsoto za otroške predstave v gledališču, katerih bi se naj udeležili redoma vsi otroci berlinskib šol brezplačno. — Si li prestar za učenje? Kato, slavni rimski državnik se je v svojem 80 letu zacel uciti grškega jezika. Sokrates se je v pozni starosti vadil igrati na muzikalne instrnmente. Plutarh se je ueil latinščine od sedemdesetega do osemdesetega leta. Franklin se je pričel učiti filozofije, ko je dopolnil svoje petdeseto leto. Ludovico Monaldesco je spisal ,,menK>ire" svojega življenja v visoki starosti 115 Iet. Ogilby, prestavljavec Homerja in Vergilija ni znal ne grškega ne latinskega jezika do svojega petdesetega leta. Bocaccio je bil že 35 let star, ne da bi se bavil z literaturo in je vendar postal eden največjih mojstrov toskanske šole poleg Danteja in Petrarke. Sir Henry Spellman v svojem dvajsetem letu še brati ni znal, a se je potem poprijel učenja in postal eden najslavnejših učenjakov angleških. Tako bi lahko navedli tisoče izgledov mož, ki so se še le v poznejši starosti začeli učiti, pa so vendar le dosegli velike uspebe in zavzemajo častno mesto v človeški zgodovini. Sanio lenuhi pravijo: -jaz sem prestar za učenje".