28. sepctember 1973 • Leto IX., št. 27 (197) • Cena 1 dinar »Poštnina plačana v gotovini	GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Ljuban Naraks
Zaradi močnega deževja v noči od ponedeljka na torek je bilo marsikje v velenjski občini pravo mobilno stanje. Paka je že v Selu prestopila korito in poplavila tovarno IGE. V Šoštanju so morali izseliti več družin. Precej škode je vodna stihija povzročila tudi Družmirju in Skornem pri Šoštanju ter v Smartnem ob Paki. V tej številki objavljamo daljši zapis o tem, kako je bilo v Šoštanju. Več o poplavah ter škodi pa še v prihodnji izdaji.
SPORED PRIREDITEV PRAZNIKA OBČINE VELENJE
•	Četrtek, 4. oktobra
—	17. uri: otvoritev vzgojno varstvenega zavoda »Gorenje« v Velenju
•	Petek, 5. oktobra
—	16.30: otvoritev razstave »občina Velenje v likovni upodobitvi« v knjižnici Velenje
—	17. uri: pred domom kulture promenad-ni koncert rudarske godbe na pihala
—	17.30: svečana seja splošnega zbora občine Velenje v dvorani velenjskega doma kulture
•	Sobota, 6. oktobra
—	9.30: otvoritev telovadnice solidarnosti pri šoli Biba Ročk v Šoštanju
—	14.30: letalski miting na letališču v Lajšati pri Šoštanju
—	17. uri: otvoritev proizvodne hale modnega salona KOC v Velenju
—	20. uri: v domu kulture Velenje modna revija z zabavnim sporedom, ki jo prireja ERA
•	Nedelja, 7. oktobra
—	9.30: komemoracija pri spomeniku talcev v Šoštanju
—	11. uri: otvoritev ceste Skorno
—	15. uri: v Pesju otvoritev otroškega igrišča in razvitje prapora društva upokojencev
Občane vabimo, da pridejo na prireditve in počastijo praznik občine Velenje.
SKUPNI RAZVOJNI PROGRAM ŠALEŠKEGA ENERGETSKEGA BAZENA
V termoelektrarni Šoštanj so zatem ko je velenjska skupščina v njihovem podjetju uvedla prisilno upravo — o tem smo podrobno poročali v zadnji izdaji našega tednika — sprejeli pomembne ukrepe, da bi zagotovili slovenskemu gospodarstvu potrebno električno energijo.
Remontne skupine so delale brez predaha in v nekaj dneh odpravile okvaro na 275 megavatnem bloku. Tako je bila 20. septembra elektrarna Šoštanj znova priključena z vsemi štirimi stroji na električno omrežje in sposobna obratovati s polno zmogljivostjo, to je s 410 megavati. Sposoben je tudi kotel TE Šoštanj 3 moči 275 megavatov, vendar agregat ne obratuje popolno, ker je na ocevju velikega kotla v višini 44 metrov še vedno konstrukcijska napaka. Zahodnonem-ška firma Babcock, ki je izdelala kotel, se je poslovno obvezala, da bo do 1. oktobra predložila dokončno rešitev konstrukcijske napake in jo bodo potem popravili do konca novembra.
V termoelektrarni Šoštanj je zdaj odbor za prisilno upravo, njegov predsednik pa Tone Bole, predsednik gospodarskega zbo-
ra skupščine SRS. Temu odboru daje kolektiv Šoštanj ske termoelektrarne vso podporo. Na razširjeni seji delavskega sveta, ki je sedaj posvetovalni organ, so z razumevanjem sprejeli izjemni ukrep družbe o uvedbi prisilne uprave. Vendar pa po njihovem mnenju kolektiv elektrarne iz Šoštanja, ki nikakor ne zavrača soodgovornosti, ni edini krivec za sedanji kritični energetski položaj v Sloveniji. Z vsemi silami in njihovimi zmožnostmi bodo podpirali prizadevanja za izboljšanje stanja in zaradi tega zahtevajo, da jih republiški organi sproti obveščajo o ugotovljenih pomanjkljivostih in sprejetih ukrepih v celotnem slovenskem elektrogospodarstvu. Kolektiv tudi meni, da mora biti uvedba prisilne uprave pri njih resno opozorilo vsem organizacijam elektrogospodarstva in
drugim, ker tudi oni nosijo del krivde.
Mimo teh sklepov, ki so jih v termoelektrarni Šoštanj sprejeli takoj po izjemnem družbenem ukrepu, pa so znotraj kolektiva začeli izpolnjevati še druge poglavitne daljnosežne naloge. Najvažnejša je vsekakor zagotoviti nemoteno proizvodnjo električne e-nergije, da bo lahko gospodarstvo Slovenije delalo brez večjih redukcij. Delavci, ki delajo pri odpravljanju napak, z vso prizadevnostjo popravljajo in vzdržujejo naprave. Brez predaha bodo morali delati še tja do konca novembra, ko bodo popravljali veliki kotel Babcock.
Eelektrarniški strokovnjaki pa se bodo morali pospešeno lotiti pripravljalnih del za gradnjo TE Šoštanj 4. Obveščeni smo, da zdaj že pripravljajo teren za gradnjo in zbirajo ponudbe. Pri tem pa bo i-mel pomembno nalogo zlasti odbor za prisilno upravo, ki ga bo v teh dneh i-menovala velenjska skupščina.
Predsednik prisilnega odbora Tone Bole je na nedavni tiskovni konferenci
zbranim časnikarjem razložil tudi širše naloge. Zlasti je poudaril, da morajo v občini Velenje ustvariti takšno samoupravno organizacijo, ki bo šaleški energetski bazen povezala v e-notno gospodarsko, tehnološko, socialno in samoupravno celoto, da bodo na tej podlagi lahko vodili dolgoročno razvojno politiko bazena. Takšna rešitev je zdaj še posebej možna, ker so osnove zapisane v osnutku nove ustave. Povezovanje interesov med samimi proizvajalci in proizvajalci ter potrošniki so oblike sodelovanja, ki se lahko uresničijo zlasti sedaj, ko se povezujejo temeljne organizacije združenega dela. Zato si v Šoštanju zamišljajo enotno samoupravno organizacijo, tako da bodo imeli skupni razvojni program šaleškega e-nergetskega sistema, ki bo načrtoval razvoj od izkopa velenjskega lignita do ople-menitve v električno energijo in zajemal standard delovnih ljudi. Šele po takšni samoupravni organiziranosti bo šaleški energetski sistem v energetiki Slovenije in Jugoslavije u-spešno deloval.
,
K nakupu vabi nova sodobna blagovnica
ioo
nagradi kupcem
POPUST PRI PRODAJI GOSPODINJSKIH STROJEV, KOLES IN MOTORJEV
STANDARD
V VELENJU
Zadnje dni po svetu
•	ZAKONCA PERON ZMAGALA NA VOLITVAH — Na predsedniških volitvah v Argentini je zmagal Juan Do-mingo Peron in tako že tretjič postal voditelj Argentine. Njegova žena Martinez pa je postala prva podpredsednica v zgodovini Latinske Amerike.
•	NOBELOVEC PA-BLO NERUDA MRTEV
— Po sporočilu predstavnika bolnišnice v čilskem glavnem mestu je v 69. letu življenja u-mrl zaradi hude bolezni Pablo Neruda. Nobelovo nagrado je dobil leta 1971 z obrazložitvijo, da je pesnik, ki oživlja u-sodo in znanje Latinske Amerike.
•	OBE NEMČIJI SPREJETI V OZN — V
New Yorku se je začelo 28. zasedanje generalne skupščine organizacije združenih narodov. Takoj po otvoritvi je generalna skupščina sprejela v članstvo svetovne organizacije Zvezno republiko Nemčijo in Nemško demokratično republiko ter novo državo Bahami. Svetovna organizacija ima zdaj 135 članic.
•	JAPONSKI VODITELJ V EVROPI — Japonski premier Tanaka
je prispel na večdnevno turnejo po nekaterih evropskih državah. Z voditelji Francije, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije in Sovjetske zveze se bo pogovarjal o mednarodnem političnem položaju ter denarnih in gospodarskih problemih.
•	SESTANEK FINANČNIH MINISTROV
— V Kenijskem glavnem mestu je bila letna konferenca mednarodnega denarnega sklada in svetovne banke. Že leto dni je cilj srečanja v Nairobiju — sporazumeti se o širokem osnutku načrta za bolj stabilen sistem menjave svetovnega papirnatega denarja.
•	FRANCOSKA LEVICA IMELA NAJVEČ USPEHA — V prvem krogu kantonalnih volitev so stranke francoske levice zabeležile pomemben uspeh, saj so njihovi kandidati zmagali na največ voliščih in tako so bile volitve odločene že v prvi run-di. Najboljši uspeh je dosegla socialistična stranka in tako potrdila svoj nenehni vzpon med volilci, ki ga je zabeležila na spomladanskih parlamentarnih volitvah.
...in domovini
•	SEJA ODBORA ZA PRIPRAVO KONGRESA — V Ljubljani je bila seja odbora za pripravo 7. kongresa Zveze komunistov Slovenije, na kateri so opredelili vsebinska izhodišča za pripravo kongresa. V uvodnem referatu je predsednik	odbora France Popit med drugim poudaril, da je znala Zveza komunistov, oprta na temeljne razredne in socialistične socialne, interese delavskega razreda, Marksistično teorijo in lastne zgodovinske izkušnje pravilno sklepati in odločati, začrtati jasno smer akcije za dosledno nadaljevanje socialistične revolucije. Ob bližnjem 7. kongresu se moramo tega globoko zavedati in temu ustrezno morajo odgovorno potekati tudi naše priprave.
•	ODLIKOVANJE TODOROVlCU — Predsednik republike Josip Broz Tito je ob 60-letni-ci življenja odlikovan z redom jugoslovanske zastave z lento za posebne zasluge za svobodo in neodvisnost naše dežele in za dolgoletno revolucionarno delo Mi-jalka Todoroviča.
•	PROSLAVA OB 30-LETNICI BITKE NA NERETVI — V Jablani-
ci je bila proslava 30. obletnice bitke za ranjence v četrti sovražni ofenzivi. Na proslavi,
udeležilo se je je 30.000 ljudi, je govoril predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bije-dič.
•	VELIKI LJUDSKI ZBOROVANJI V KOPRU IN CERKNEM — S
proslavo v Kopru je slovensko Primorje v nedeljo proslavilo 30-letni-eo splošne ljudske vstaje proti fašističnim zavojevalcem. V Cerknem pa je bilo veliko zborovanje borcev in aktivistov, ki imajo domicil v idrijski občini. V Kopru je na proslavi govoril podpredsednik ZIS dr. Anton Vratuša, v Cerknem pa sekretar sekretariata CK ZKS Franc Šetinc.
•	PREDSEDSTVO POTRDILO POROČILO DELEGACIJE NA ALŽIRSKI KONFERENCI
— Predsedstvo SFRJ je na seji, ki jo je vodil tovariš Tito, sprejelo sklepe o rezultatih 4. konference neuvrščenih držav v Alžiru in o nadaljnjem delu Jugoslavije za uresničitev sklepov konference. V njih je med drugim poudarjeno, da je predsedstvo preučilo in sprejelo poročilo, ki ga je jugoslovanska delegacija predložila na 4. konferenci neuvrščenih. Odobrilo je delo delegacije in ocenilo kot zelo uspešno. Predsedstvo je posebej poudarilo izjemno vlogo predsednika Tita, ki so mu na konferenci izrekli splošno priznanje, kot enemu od utemeljiteljev politike neuvršča-nja in neutrudnemu borcu za njeno nenehno krepitev.
Poljski gost
V petek, 21. septembra je bil na krajšem obisku v TGO Gorenje drugi sekretar poljske združene delavske partije Frančišek Shljahčič.
Pred vhodom v tovarno so visokega poljskega gosta sprejeli sekretar organizacije Zveze komunistov;
TGO Gorenje Janez Mi-klavčič, njegov namestnik Milan Sterban, pomočnik generalnega direktorja Jože Herlah ter politični sekretar komiteja občinske konference ZKS Velenje Franjo Korun.
Poljski predstavnik si je zatem z velikim zanima-
njem ogledal posamezne proizvodne obrate. Čeprav ni imel na voljo veliko časa, se je kljub temu nekoliko dlje zadržal v televizijski hali.
Po ogledu tovarne se je Frančišek Sljahčič sešel na krajši razgovor s predstavniki Gorenja in občin-
skega komiteja. Zlasti se je zanimal za socialne razmere ter standard delavcev. Ob koncu obiska so drugemu sekretarju poljske delavske partije izročili v i-menu samoupravljavcev — delavcev in komunistov velenjske občine pozdravno pismo za poljskega partijskega voditelja Edwarda Giereka. V pismu je bila tudi izražena želja, da bi prvi sekretar poljske združene delavske partije Ed-ward Gierek ponovno obiskal Velenje.
Visokega partijskega gosta iz Poljske so v Velenju nadvse prisrčno sprejeli. Sekretar osnovne organizacije ZKS JANEZ MIKLAVClC je drugega sekretarja poljske združene delavske partije FRANČIŠKA ŠHLJAClCA popeljal po tovarni (levo), gost pa se je z delavci pogovarjal o delu in drugem (desno).
OBVESTILO
Graditelje stanovanjskih hiš na zazidalnem okolišu Šalek—Bevče obveščamo, da delamo elektro instalacije po konkurenčnih cenah.
Za predračun stroškov za posamezni tip gradnje se obrnite na prodajno službo Rudarskega šolskega centra Velenje, telefon 85-350.
30 let Tanjuga
— V Beogradu je bila seja odbora za proslavo 30. obletnice ustanovitve Tanjuga. Pokroviteljstvo nad proslavo, ki bo 4. novembra letos v Jajcu, je prevzel predsednik republike Josip Broz Tito.
Odlikovani planinci
Za dolgoletno prizadevno delo na področju planinstva je Planinska zveza Slovenije podelila srebrne častne značke Karlif Sitarju, Anici Podlesnikovi, Magdi Žistovi, Andreju Kuzmanu, Emilu Salmiču in Daniju Kopušarju. Odličja so podelili na svečanosti, ko so se ljubitelji gora iz Šaleške doline zbrali v knjižnici. Večer so planinci sklenili z ogledom razstave fotografij, kjer se je predstavilo f6 avtorjev.
JUGOSLOVANSKO-VIETNAMSKI POGOVORI - V Jugoslavijo je na povabilo predsednika Tita pripotovala delegacija republike Južni Vietnam s predsednikom prezidijuma centralnega komiteja fronte nacionalne osvoboditve NGUJEN HU TOOM na čelu. Sprejeli so jih predsednik Tito, Stane Dolanc in Mitja Ribičič.
TRI NOVE ZASTAVE PRED PALAČO OZN — v članstvo svetovne organizacije so na 28. zasedanju generalne skupščine OZN v članstvo sprejeli Nemško demokratično republiko in Zvezno republiko Nemčijo ter novo državo Bahami. Na sprejemu je govoril Kurt Waldheim.
PREDSEDNIK TITO GOVORIL V OSIJEKU — Na Trgu svobode se je v Osijeku zbralo nad 10® tisoč ljudi iz Slavonije in Baranje, da bi pozdravili visokega gosta predsednika SFRJ Josipa Broza Tita. Ta je zbranim govoril o konferenci neuvrščenih, o tragičnih dogodkih v Cilu ter se zavzel za nadaljnjo krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov.
TITO SPREJEL POMEMBNE BRITANSKE OSEBNOSTI — Na Brionih je predsednik Tito s soprogo sprejel tri pomembne britanske člane parlamenta, med njimi churchila mlajšega in se z njimi zadržal dalj časa. Navzoč je bil tudi general Mac Lain, ki je bil šef britanske vojaške misije pri vrhovnem štabu NOV.
Ljudje v krajevni skupnosti Q ^ ^ £
	f9Mm	
		, «1
ps
Skale so bile pred vojno lepa vasica s svojim jedrom na Škalskem griču. Na tej vzpetini, ki je danes precej nižja, je v tistih časih stalo trinajst stanovanjskih hiš, občinska hiša, dve šolski poslopji s stanovanjem za učitelje, prosvetni dom in cerkev. Seveda je bila na griču tudi vaška gostilna. Vse to je v nekaj letih izginilo, kajti vasica je globoko pod sabo nosila bogata nahajališča premoga. Grič so zaradi kopanja lignita vse bolj načenjale razpoke in v nekaj letih se je lepa vasica pogreznila in popolnoma izginila. Škale so izgubile svoje jedro.
Čeprav so od tistih časov pretekla skoraj že tri desetletja, ljudje še vedno ne morejo pozabiti, da jim je zemlja požrla vaško središče, vrnila pa jim ni ničesar. Skoraj ničesar.
Danes imajo Škale skupaj s Hrastovcem približno tisoč sto prebivalcev. Kraja skupaj tvorita eno krajevno skupnost. Škale imajo več zaselkov: Podlubela, Lažoše in predel ob Sopo-ti. Nekateri od teh zaselkov so se v zadnjem času po številu prebivalcev zelo povečali. Še zlasti to velja za Podlubelo ter predel ob Le-peni. Na tem območju je v nekaj letih zrastlo kar 45 hiš, v gradnji pa jih je še 17. Vse več je novih hiš tudi ob Sopoti, pri gradnji pa v zadnjem obdobju ne za-
SLAVKO LIPNIK
ostaja tudi Hrastovec. Vsega skupaj je bilo v celotni krajevni skupnosti v minulih nekaj letih sezidanih o-krog 100 hiš. Zato je razumljivo, da se krajani niso strinjali na javni razpravi o izhodiščih za srednjeročni razvojni načrt občine Velenje do leta 1980 ter o ustavnih spremembah s podatkom, da se je krajevna skupnost od leta 1953 do 1971 povečala le za enega prebivalca. Od 723 na 724. »Ne moremo se popolnoma strinjati s trditvijo, da se kraj v zadnjih dvajsetih letih številčno ni o-
krepil. Po mojem je do napačne ocene prišlo zato, ker urbanisti niso upoštevali, da je krajevna skupnost v zadnjih nekaj letih dobila okrog 100 novih hiš. Na drugi strani pa so šteli zaselke, ki jih danes ni več. Iz katerih so se morali ljudje zaradi ugrezanja izseliti. Tako so zaselke, ki so se ugreznili, odštevali na račun novih naselij,-« je povedal v zvezi s podatkom, da se prebivalstvo v Skalah v dveh desetletjih ni povečalo, občinski odbornik Slavko Lipnik. Za nameček naj še dodamo, da se je v Skalah pogreznilo kar 44 hiš (izginil je celoten zaselek Pleterje, ki se je razprostiral severno od novega jaška), 21 pa jih je bilo priključenih drugim krajevnim skupnostim.
Tudi predsednik krajevne organizacije SZDL Rafael Kopušar je pripomnil, da številke o naseljenosti niso točne. Hkrati je poudaril, da se danes Škalča-ni vračajo nazaj, kljub temu, da je oddaljenost kraja od Velenja iz leta v leto večja.
Prav povezava z mestnim središčem je problem številka ena tako za Škalčane kot tudi za Hrastovčane. O cesti razpravljajo na vsakem še tako majhnem sestanku. Dolga leta so se Škalčani vozili v Velenje po cesti, ki se je priključila na cesto Šoštanj—Velenje pri Glinškovem klancu. Potem so si pred leti asfaltirali pot mimo Jezera. Po nekaj letih je asfalt in njihov trud zalila voda. Zdaj je njihova »najbliža« pot v Velenje po cesti Hrastovec —Jezero. Po odcepu, ki se pri starem kamnolomu priključi na odsek Hrastovec— Jezero. Vendar pa tudi ta cesta niti za Hrastovčane niti za Škalčane ni v redu, ker pelje čez eksploatacij-sko območje in jo je treba neprestano	vzdrževali.
Vzdržuje jo rudnik. Zato krajani odločno vztrajajo, da se je treba z rudnikom dogovoriti, ne samo ustme-no, ampak pismeno, da je treba redno in učinkovito
vzdrževati cesti Rudarski dom—Hrastovec in Jezero —Škale, po končanem kopanju pa naj bi ta odseka ponovno dobila asfalt. Kajti od obljub, kot je slišati med ljudmi, se ne da žive-
RAFAEL KOPUŠAR
ti. Prav tako nasprotujejo temu, da bi cesto Škale— Konovo »vrinili« v program razvoja krajevne skupnosti. Ta cesta je za njih nesprejemljiva že zato, ker je predolga. Predlagali so, naj vključijo v svoj program zainteresirane krajevne skupnosti.
Poleg dobro urejene ceste pa bi Škalčani radi dobili nazaj tudi svoje središče. Prav zato so se odločili, da bodo do nadaljnjega ustavili zasebno gradnjo okrog šole. Najprej bi radi zgradili dve stanovanji ob šoli, ki sta nujni, če hočejo, da bodo dobili učitelje. V šolo, ki je stara že približno 20 let, je bilo doslej zelo malo vloženega. Pa še to kar je bilo, so v, glavnem naredili z udarniškim delom, je dejal Rafael Kopušar. »Šola ni bila namensko grajena. Najprej so mislili, da bo to prosvetni dom, ko pa so bili temelji že narejeni, so načrte spremenili. Na šoli se je pojavila tudi razpoka. Domnevamo, da je nastala zaradi slabih temeljev. Verjetno zato, ker ob gradnji ni bilo izvedeno odvodnjavanje.
Skrbi pa nas to, da se je nad šolo pojavila razpoka v zemlji.« Poleg stanovanj, bi krajani radi uredili še otroško igrišče ob šoli. »Zavedamo se, da je zdrava telesna vzgoja mlademu človeku potrebna. Naši o-troci do zdaj te možnosti niso imeli. Vse igre izvajajo pred šolo na cesti. Zato bomo še do zime uredili u-darniško odvodnjavanje pred šolo, tako da bi otroci škalske šole čimprej dobili prepotrebno ligrišče. Vse sile pa bomo vložili tudi v to, da bi že do leta 1975 dobili otroški vrtec, saj je veliko družin, kjer sta oba starša zaposlena, starih mam pa ni dovolj.« Predsednik krajevne organizacije je iznesel še vrsto problemov, o katerih so zelo kritično spregovorili krajani na javni razpravi. Delavci, ki se vozijo na delo v Velenje z avtobusom, so bili zelo ogorčeni, zaradi neodgovornosti Izletnika. Vse več je primerov, da avtobus delavce zjutraj ali zvečer pelje na delo, domov pa morajo peš, ker ga enostavno ni. Slišati je bilo, da se to dogaja zato, ker Izletnik uporablja avtobus, s katerim prevaža delavce, tudi za izlete. Delavci vidijo edino rešitev v tem, da bi v Škale in Hrastovec u-vedli redno avtobusno progo.
Škalčani in Hrastovčani že dolga leta tarnajo zaradi slabe dostave pošte. Radi bi, da bi dobivali časopise vsak dan, ne pa tako kot sedaj, ko jih poštar obišče le vsak drugi dan. Rafael Kopušar se strinja z izjavo direktorja velenjske pošte, da je premalo pošte za Škale in Hrastovec. »Vendar pa moram opozoriti na to, da veliko krajanov dobiva dnevno časopisje in drugo pošto kar v delovne organizacije, kjer smo zaposleni, ravno zaradi preredke dostave« Krajani tudi ne zahtevajo, da bi moral poštar obiskati vsako hišo. Med drugim so predlagali, da bi uredili poštna zbirališča, in to zlasti za tiste prebivalce, do katerih je dostop z motorjem resnično težak.
V	pogovoru s predsednikom krajevne organizacije SZDL in občinskim odbornikom pa smo se dotaknili tudi predloga, ki je iznešen v izhodiščih srednjeročnega razvojnega načrta velenjske občine, da Hrastovec ne bi več spadal pod krajevno skupnost Škale. V izhodiščih je namreč zapisano: Hrastovec je središče predela, v katerega gravitirajo tudi Škalske Cirkovce. Zlasti Škalčani so se zavzemali za to, da bi kraja ostala še naprej v okrilju iste krajevne skupnosti, kajti po njihovem mnenju mora biti krajevna skupnost velika, da je sposobna za samostojno življenje. »En kraj nima toliko ljudi pripravljenih za delo, če pa združimo vsi sile, lahko seveda več naredimo. Da lahko dva kraja dobro sodelujeta, kaže tudi to, da so pred leti tako Hrastovčani kot Škalčani dobili svojo asfaltirano cesto.« je povedal Slavko Lipnik. Menil je tudi, da se konflikti pač pogosto porajajo, vendar jih je treba pametno in skupaj odpravljati.
V	zvezi s tem pa je treba povedati še to, da bo mo-
rala krajevna skupnost, če bo še naprej ostala takšna kot je, nujno dobiti novo središče. Sedaj naj bi bil center kraja pri šoli, blizu katere je tudi majhna trgovina. Če gremo od trgovine še nekaj sto metrov naprej, pridemo do gasilskega doma oziroma doma družbenopolitičnih organizacij. Trije objekti, za katere pa lahko trdimo, da ne morejo v celoti izpolnjevati svojega namena. Dom je premajhen. Nima prostorov za hišnika, garaža in orod-
jarna sta v istem prostoru, pa še ta je zelo tesen. Ta prostor uporabljajo tudi za razne prireditve in sestan-ke. Takrat gasilski avto pač potisnejo na prosto. Prav tako dom, ki se stiska med cesto in potokom Sopoto, o-groža sam potok Škalčani so že predlagali, da bi Sopoto na tem mestu regulirali ali pa morda prestavili strugo. S tem bi dobili tudi prostor za razširitev doma. Tudi trgovina že postaja premajhna, šola pa je letos izgubila četrti razred. To je le nekaj problemov, ki najbolj tiščijo Škalčane in Hrastovčane. Ali naj ostaneta kraja še naprej združena, bo seveda izrečenih še veliko besed. Ob vsem tem pa bo treba izhajati iz tega, da bodo zadovoljene potrebe prebivalcev obeh krajev.
mh	h
CESTA JE V SKALAH PRISOTNO VPRAŠANJE
NE SPOŠTUJEJO ODLOKA 0 0DVAŽANJU SMETI
Komunalno obrtni center Velenje ima poleg vrste dejavnosti v svoj delovni program vključeno tudi pobiranje in odvažanje smeti ter odpadkov iz gospodinjstev in drugih virov v Velenju in Šoštanju. Pobiranja smeti pa si ni izmislila komunala sama, ampak so tako sklenili vsi občani o-ziroma njihovi izvoljeni predstavniki, ki so maja pred dvema letoma glasovali za odlok o obveznem zbiranju in odvažanju smeti ter odpadkov.
Odlok ima seveda več členov. Spomnili se bomo le dveh. Četrti člen začenja takole: Uporabniki stanovanj in podjetja v mestih Šoštanj in Velenje so dolžni odlagati smeti in odpadke v smetnjake, ki so za to določeni. In naprej. Posode priskrbi Komunalno obrtni center Velenje na stroške stanovanjskih hiš po predhodnem naročilu. Prav v tem grmu pa tiči zajec.
Odlok je pač neke vrste zakon, ki ga je treba spoštovati. Zato so v komunalno obrtnem centru dosledno izvajali drugi odstavek osmega člena, ki pravi: Odvažanje smeti in odpadkov iz gospodinjstev se o-pravlja po potrebi, vendar najmanj 2-krat na teden. Tako »pobirajo« smeti tudi pri tistih hišah, ki nimajo smetnjakov. Ker je tovornjak pač opravil vožnjo mimo teh gospodinjstev, čeprav lastniki menijo, da po nepotrebnem, so ti konec polletja dobili račun za plačilo za KOC opravljenega, za lastnike brez posod pa neopravljenega dela.
V Velenju je 133 zasebnih hiš, kjer pobira smeti KOC. Med njimi ni veliko tistih, ki so brez posod. Več je takšnih, ki zelo radi
pozabljajo na plačilo. V Šoštanj pa so letos poslali 313 računov in ugotovili, da 30 hiš ne spoštuje odloka. In namesto denarja so nazaj v KOC priromali ne preveč lepo popisani računi. Prelistali smo nekaj teh »pisem« in ugotovili, da nekateri niso kupili posod, ker imajo centralno ogrevanje. Takšno ogrevanje ne potrebuje premoga, zato tudi nimajo smeti, zatrjujejo. Drugi spet pišejo, da vse odpadke skurijo v peči, pepel pa odnesejo na svoj vrt. Potem neki občan navaja, da ni najboljši način, po katerem ugotavljajo količino smeti. To utemeljuje s tem, da dva starejša zakonca ne moreta i-meti več odpadkov kot mlada veččlanska družina, pa čeprav je njuna hiša precej večja. V KOC namreč količino odpadkov ocenjujejo po površini stanovanja. V pismih pa je bilo tudi precej žalitev ljudi, zaposlenih v komunali. In ko smo takšna pisma prebirali, kar nismo mogli verjeti, da imajo posamezniki tako bogat besedni zaklad. Zal teh »odpadkov« naš časopis ne prenese.
Nočemo biti razsodnik v sporu med nekaterimi opravičeno ali neopravičeno prizadetimi občani in KOC. Te vrstice smo napisali le zato, ker se nam zdi, da je nekaj narobe. Morda bo treba poostriti kazni, se potruditi in dokazati, da vseh odpadkov vendarle ne moremo skuriti . . . Ali pa je morda odlok resnično premalo elastičen!?
re: 3
naš čas
33
Jeff je kupil injekcije na črni borzi, razumljivo po veliko nižji ceni kot pa je njihova dejanska cena. Ostali denar je zapil. Ko je pa deklica umrla, je skušal skriti sledi svojega zločina. Iskala sem jih vsepovsod, da bi videla kakšne so. Toda nikjer nisem mogla ničesar najti...
Jok jo je dušil, da ni mogla govoriti. Tom jo je tiho poslušal in skušal skriti svoj bes. Skušal jo je potolažiti.
— Slučajno je delček etikete z injekcijo padel za otroško posteljico. To, to je tisti delček etikete, to je moj corpus delicti.
Iz njene roke je vzel papirček rumeno-zelene barve. Na spodnjem robu papirčka je lahko prečital ime tovarne. V tisto, kar je sumila ona, je posumil tudi sam. Vedel je, da so na svetu ljudje, ki se mirne duše igrajo z življenji drugih.
Ime tovarne oziroma družbe, ki je izdelala to
injekcijo, ni bilo popolnoma izpisano. Prečital je lahko le zadnji del njenega naslova .. KE-MIS CO; 43 RAI STREET NEW YORK«.
Prosil jo je naj mu da ta delček etikete, da bo temeljito preiskal, kaj se skriva za tem naslovom. Ze je hotel spraviti etiketo v žep, ko mu je e-nergično dejala:
— Ne, ne Tom! To je stvar, ki zadeva mene in mojo družino. Pravzaprav samo mene. Sumim in to hočem tudi sama preveriti. Ta sum me je tako prevzel, da sem že sedaj prepričana, da so bile injekcije ponarejene. Našla bom to bando, ki je umorila mojega o-troka in maščevala se ji bom. Ce bo tako, bo moj zakon uničen, tedaj...
Misel ni dokončala, začela je jokati. Tolažil jo je in jo prosil naj mu da delček etikete, kar je ponovno odbila.
Tom je dodobra po-
34
znal delovanja ameriškega podzemlja. Da bi se tako slabotna in duševno strta ženska kot je Ava spoprijela z ameriškim podzemljem, s katerim se je komaj borila policija?
Videl je, v kakšno nevarnost se podaja, tako da je komaj krotil strah, bes in jezo zaradi njenega vztrajanja, da je to le njena zadeva. Ni se hotela obrniti na policijo in jo zaprositi za pomoč, ker je menila, da policija ne bo s tako predanostjo in vestnostjo preiskovala stvar kot ona — mati.
To je vprašanje, ki ga mora sama osebno rešiti.
—	Ce se bom vrnila živa in zdrava, te prosim, zapomni si moje besede ...
—	Ljubim te in ljubila sem te. Sanjala sem o najinem skupnem življenju. Toda življenjska pota so bila močnejša od
OBRAČUN
mene. Napake sva naredila oba. Ce bom umrla na tej poti, vedi, da bom umrla s tvojim imenom na ustnicah. Ne prepričuj me! Ce mi bo uspelo dokazati, da je Jeff kriv za smrt mojega otroka, me ne bo nobena sila vezala nanj. Tedaj bom prosta...
Tedaj je ponovno sklonila glavo in začela jokati. Ko je hotel nekaj reči, mu je jokaje rekla:
— Toliko časa, dokler je on moj mož, je najin zakon veljaven, ga bom branila, skrbela zanj in ga pazila. Razumeti me moraš, Tom!
Težko mi je od tistega dne, ko si me prvikrat poklical. Ne morem ti povedati, kako in koliko sem pretrpela zaradi svoje napake, ko si mi prvič razkril svoje srce. Toda, Tom, razumi, da sem taka, da sem se v življenju naučila trpeti in da ne morem biti
35
drugačna. Jeffu bom o-stala zvesta, pa naj bo še tako hudo, toliko časa, dokler je moj mož. Toda če ... Zadavila bi ga lahko s svojimi rokami, lahko bi mu sama sodila!...
Tistega večera se je vrnil Tom domov ves o-motičen. Njena podoba, njena veličina sta rastli pred njegovimi očmi, pa čeprav ga je še tako bolela vsaka njena beseda. Mimo nelagodnosti, ki jo je nosil v sebi, je sam sebi ponavljal: »To je žena, takšna kot jo potrebujem. To je bitje, to je človek. V svojih upih se nisem zmotil!«
Hkrati se je spomnil, da je nikakor ne sme pustiti same na tako nevarno pot. Ze naslednjega dne zjutraj ji je telefoniral in jo zaprosil, naj mu dovoli, da jo spremlja. Ava je pa tudi to kategorično odbila in mu ponovila, da je to le njena stvar.
— Tako mati, sedaj sem ti povedal vse. To je moja ljubezen. V glavnih obrisih sem ti povedal svojo zgodbo, mojo ljubezen ter ti povedal zakaj se nisem doslej oženil. Vem, da se ti ne boš strinjala s tem. Takoj si me popravila, ko sem dejal žena in dekle. Popravila si me zato, ker si bila prepričana, da sem se zmotil in da teče beseda o dekletu. Vem, da se ne bi strinjala s tem, da bi se tvoj sin oženil z ženo nekega gangsterja.
Težko mi je mati, zelo težko. Na Avo me vežejo najlepši spomini. Zato sem tako dolgo molčal. Sedaj sem se pa odločil, da ti povem vse. Ce se bom poročil z njo, ne boš nikoli slišala joka vnuka, ki si ga tako želiš.
Avo poznam že leta. Rad te imam, mati, in te spuštujem. Njo iskreno ljubim in spoštujem.
36
Najsrečnejši bi bil, če bi lahko dosegel, da bi se vidve razumeli. Prepričan sem, da bi ti spremenila svoje mnenje, če bi jo poznala. V to sem prepričan, kajti Ava je najplemenitejše bitje na svetu! Ne vem, kaj vse se bo še zgodilo in kako se bo vse skupaj končalo...
Pri teh besedah je njegov glas trepetal. Zastal je, kot da bi nekaj prisluškoval, zatem je pa nadaljeval:
— Žal mi je, da vzdihuješ mati. Žal mi je, da sem te razočaral. Toda ali bi imela rajši še naprej moj molk? Ali bi ti bilo takrat lažje? Ali bi imela rajši, da bi te nalagal? Tako sedaj vsaj veš, kaj mislim in so ti moja dejanja jasna. V ostalem, to je bila moja dolžnost, dolžnost, ki mi je narekovala, da ti vse povem. Zelo težko mi je zaradi tvojih vzdihov,
verjemi, da je meni še težje ...
Oba sta nekaj časa molčala. Gospa Tomps je globoko vzdihovala, ravno tako kot Tom. V temi je opazil njeno kretnjo, kot da je potegnila iz obleke robček in da si briše solze. Hotel jo je potolažiti, toda zakaj? To bi bilo laganje, ne bi bilo iskreno.
Ko je že hotel po daljšem molku vstati in ji reči, da bi šla počivat, je spregovorila gospa Tomps z dokaj umirjenim glasom:
— Tudi če ti je za-branila, da ne smeš z njo, zakaj je ne spremljaš na skrivaj, Tom?
Po dolgem času je začutil, kako mu je začelo srce kar poskakovati od sreče. Iznenada se je vzdignil in objel mater.
DALJE PRIHODNJIČ
Običajno svoj rojstni kraj in kraj, v katerem stalno živimo najmanj poznamo. Prav tako je s turizmom. Vsak misli da je pravi turizem, če potuje nekam daleč v London, Pariz ali pa v sončno Španijo in bogve kam po Sredozemlju, medtem pa ne pozna niti svoje ožje domovine.
Istra v SR Hrvatski je le nekaj več kot dvesto kilometrov oddaljena od Šaleške doline.
Ta predel naše domovine je ravno naši generaciji široko odprl svoja vrata: turizem se je razvil šele v zadnjih desetih letih. Mnogi Slovenci Istro že poznajo, saj je v juliju in avgustu tu polno naših rojakov — v Poreču, Vrsarju, Umagu, Novigradu in Savudriji, Puli in drugih manjših obmorskih turističnih centrih. Vendar pa obstoja še druga Istra v notranjosti polotoka, ki ima prav-tako svoje mikavnosti, katerih ni podcenjevati.
Potujte, dragi bralci, malo z nami po Istri in videli boste, da ne bo časa za dolgčas. Tokrat se bomo omejili le na hrvaški del tega polotoka, na slovenski del bomo pa odpotovali ob drugi priložnosti.
Za orientacijo naj vam povemo, da ima Istra obmorski del, ki ga sestavljajo občine Pula, Umag, Novigrad in Poreč in celinski del z občinami Huje, pazin, Labin in Buzet.
Za boljšo orientacijo naj povemo tudi nekaj zgodovinskih podatkov, ki so očitno vplivali na ta del Jugoslavije in ji dali svoj pečat in specifičnost.
V prastarih časih so tu živeli Histri, Japodi in Liburni. Od teh je ostalo malo sledi — ali je ostala metodika, ki je tipič-
na za istrsko pesem in se je ohranila do današnjega dne. Mnogi turisti ne vedo od kod ta raztegnjena pesem v molih, ki jo prepevajo istrski ribiči in kmetje.
Ta metodika je keltskega porekla in se je ohranila prek tisočletij, tako, da se je znašla ob koncu dvajsetega stoletja v popevkah moderne zabavne glasbe.
darje. Ti so bili vedno le tujci, ki se niso brigali za življenje svojih podanikov. Zaradi tega so prebivalci zapuščali Istro. Za ilustracijo naj navedemo podatek, da je imela Pula, glavno mesto Istre v 17. stoletju samo še 350 prebivalcev. Isto je bilo s Porečom. Rezultat takšne fevdalne vladavine je bila lakota, bolezen in vpadi benečanske soldateske.
PO ISTRI
Avtohtone praprebivalce so hvalili že Rimljani, da imajo dobro vino in dišeče olivno olje. Takrat je to bilo tudi najbogatejše področje na Jadranu z ribami. Ze takrat so tu ljudje živeli od ribolova in živinoreje. Največ je tu bilo ovac.
V VI. stoletju so prišli v Istro Hrvati in Slovenci. Vendar so kmalu prišli pod oblast Benetk. Cerkveni poglavarji in fevdalci so Istro grobo izkoriščali. Benečani so plenili po Istri in odnašali vse kar jih je zanimalo: žito, meso, volno, olje, ribo, sol in okrasni kamen. Večina Benetk se blešči z istrskim kamnom, ki so ga morali dajati svojim gospodarjem. Tudi lesa je šlo mnogo v Benetke, ki so ta predel pretežno ogulile. Beneška eksploa-tacija je trajala nekaj stoletij in življenje je bilo tu iz dneva v dan slabše. Fevdalne oblasti so se menjale kot na tekočem traku. Samo pazinska grofija je od 1380 do 1766 leta enaindvajsetkrat menjala svoje gospo-
V času Rimljanov niso v Istri do 19. stoletja zgradili niti ene ceste, čeprav so bili Rimljani znani po gradnji cest po vseh drugih krajih svojega imperija.
Leta 1814 so ti kraji po krajšem obdobju Napoleona in francoske oblasti prišli pod Avstro-ogrsko monarhijo. 1848. in 1849. leta po revolucionarnih dogodkih v Evropi so v Istri ukinjeni fevdalni odnosi. Bivši kmetje so začeli kupovati zemljo.
Avstrija je rada kupovala istrsko vino, ki so ga pili celo na dunajskem dvoru. Visoko je cenila vzhodno obalo Jadrana in iz Pule je kmalu zrastel važen vojno-industrijski center. 1846. leta so začeli z gradnjo luke in 1850. leta z gradnjo ladjedelnice. Od 1000 prebivalcev v 19. stoletju je prebivalstvo tega mesta zrastlo na 25.000, a 1910 že na okoli 60.000 ljudi.
Avstrija je v Istri zgradila dvajset tovarn za predelavo rib. V Rovinju tobačno tovar-
no. Rudniku Raša je povečana proizvodnja premoga v krat kem času.
1886. leta so Istro povezali z železnico z Dunajem. To je bila proga Divača—Pula in Kan-fanar—Rovinj. Slednja je pred leti ukinjena.
Avstrija je zgradila v Istri mnogo upravnih centrov, zdravilišč in klimatskih okrevališč. Staroavstrijski izgled mnogih mest se je vrinil v nekatere centre, ki so sicer imeli jjre-težno obeležje beneške arhitekture.
Avstrija je gospodarstvo u-smerjala v korist svojega cesarstva. Pula je postala vojno-strateška baza in takoj po propadu stare monarhije je število prebivalstva v tem mestu padlo za 20.000.
Tu je mnogo naših dedov in pradedov služilo mornarico in zategadelj je bila Istra našim starim bolj znana kot naši generaciji.
Leta 1918 je Istra prišla pod Italijo.
Več kot sto let je bila Istra vezana na svoje avstrijsko zaledje — a pod Italijo je to svoje zaledje izgubila. Italija jc imela dovolj pristanišč in ladjedelnic. Ta predel za Italijo ni bil gospodarsko interesanten. Veliki kapitalistični proizvajalci so pritisnili k tlom istrskega kmeta. Veliko večino kmetov so davki spravili na boben. Kmetje so se proletalizirali in šli v rudarje na labinsko področje. To področje istrskih rudnikov stalno raste, ker Italija nima premoga.
DALJE PRIHODNJIČ
Delavci v politični šoli
Pred kratkim se je na Dobrni začela enoletna srednja politična žola. Obiskuje jo 36 mladih komunistov, neposrednih proizvajalcev z območja celjske in zasavske regije. Med njimi je tudi pet delavcev iz delovnih kolektivov velenjske občine. Obiskali smo jih med opoldanskim počitkom in skušali zvedeti, zakaj so se odločili za to šolo in kaj od nje pričakujejo.
ANTON GOLOB, kvalificiran usnjar v tovarni u-snja Šoštanj: Vseskozi že živim za politično delo.
TOMO JURCEC, elektri-kar v termoelektrarni Šoštanj: Tukaj smo šele dober teden, zato je razumljivo, da prvi vtisi niso najboljši. Urnik se mi zdi malce pre-natrpan. Vedeti morate, da je že nekaj let preteklo, odkar smo bili nazadnje v šolskih klopeh. No, prepričan sem, da bomo začetno tremo hitro premagali in se spet vživeli v šolsko delo. Predavanja trajajo od osme do dvanajste ure, popoldne od petnajstih do o-semnajstih pa imamo seminarje. Seveda sem tukaj, da bi obogatil svoje znanje. Kako mi bo to uspelo je predvsem odvisno od mene, mojega prizadevanja; pa tudi od predavateljev, kako bodo predavali.
Med drugim sem bil že mladinski predsednik, pa tudi sekretar tovarniške organizacije zveze komunistov. Potem ko sem že nekaj časa opravljal delo kvalificiranega usnjarja, sem se nameraval vpisati na srednjo usnjarsko šolo v Domžalah, vendar sem moral to željo kmalu opustiti.
Zaradi gmotnih težav pa tudi zato, ker bi se bil moral po službi voziti na predavanje v Domžale. Ob delu pa tega verjetno ne bi bil zmogel, šola mi bo veliko pripomogla, da bom lažje in uspešneje delal na političnem področju in lažje prodiral v bistvo problemov. Zdaj sem znanje pobiral na različnih seminarjih in tečajih, obiskoval pa sem tudi večerno politično šolo v Velenju.
FERDO PARFANT, kon-
trolor v tovarni gospodinj- reš opraviti.
ANTON ŠTAJNER, rudar v rudniku lignita Velenje: Ze lani, ko so to šolo ustanovili pri republiškem centralnem komiteju, sem bil kandidat. Iz občine pa je lahko odšel le eden. Na žalost, jaz nisem bil tisti. Doslej sem veliko delal na političnem področju. V občini sem bil sekretar aktiva neposrednih proizvajalcev, član občinske konference zveze komunistov. Tudi na rudniku sem bil zelo aktiven. Vsepovsod pa se je izkazalo, da sem premalo politično izobražen. Zato sem prepričan, da bom znanje, ki ga bom v tej šoli pridobil, pozneje zelo koristno uporabil v praksi.
ske opreme Gorenje: Slučajno sem zvedel, da se bo na Dobrni začela enoletna politična šola. Ker si pač vsakdo želi, da bi čimveč znal, sem se prijavil in danes sem tukaj. Kot mladinski predsednik obrata pralnih strojev sem imel večkrat razne pogovore, kjer se je pogostokrat zahtevala politična razgledanost. Mislim, da si bom v enem letu prav to pridobil. V podjetju so mi tudi obljubili, da me bodo, potem ko bom šolo opravil, prestavili na drugo delovno mesto. Ce bi ostal na tem, ki sem ga doslej opravljal, ne bi imel dovolj časa za politično dejavnost. V popoldanskih urah pa vsega tudi ne zmo-
FRANC LEŠNIK, kovinar na rudarskem šolskem <«n-tru: Tudi mene jc dejavnost v samoupravnih organih našega kolektiva privedla v to šolo. Ce sem samokritičen, moram priznati, da sem imel kot predsednik delavskega sveta večkrat težave pri delu zaradi nezadostnega političnega znanja. prepričan sem, da mi bo šola v precejšnji meri odpravila te vrzeli in veliko pripomogla, da si bom obogatil znanje. Predmetov jo namreč kar precej, pa tudi zelo obširni so.
Med enoletnim šolanjem si bodo slušatelji prav gotovo zelo obogatili znanje, ki ga bodo, potem ko bodo spet v svojih tovarnah, z veseljem prenašali na druge. Več vedeti, več znati, bolje spoznavati bistvo problemov: to je bil moto, ki jih je vodil na Dobrno. Zaradi tega so jim v podjetjih omogočili šolanje.
KJE ZDRAVSTVENI DOM V ŠOŠTANJU?
V Velenju so se ■ pred dnevi sešli na razgovor člani sveta zavarovancev velenjske občine z območja Šoštanj in skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja, predstavniki krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL in delovnih organizacij Šoštanja ter predstavniki SS ZD Velenje. Na sestanku, ki ga je sklical svet zavarovancev občine Velenje, so razpravljali o vprašanju, ki je že odprto več kot leto dni; kako naj bi dobil Šoštanj z okolico čimprej boljši zdravstveni dom. Sedanja zdravstvena postaja namreč ne ustreza zaradi premajhnega števila prostorov, ki so poleg tega še nefunkcionalni, niti občanom niti zdravstvenim delavcem.
Zdravstveni dom Velenje je že lani skušal ta problem rešiti s preselitvijo
zdravstvene postaje v nekdanjo občinsko zgradbo v Šoštanju. Medtem so že napravili tudi idejni projekt urejenosti prostorov. V pritličje bi preselili lekarno, ki je zdaj zasilno v prostorih zasebne hiše. Polovico spodnjih prostorov bi še v-naprej lahko uporabljali v druge namene. Morda bi v njih lahko našla svoje mesto veterinarska služba. V prvem nadstropju so predvidene tri splošne ordinacije s čakalnicami in drugimi ustreznimi prostori. V tem nadstropju bi bili tudi dispanzer za žene in otroke, ginekološka ambulanta, otroška zobna ambulanta in patronažna služba.
V tretjem nadstropju bi bili dve zobni ambulanti s čakalnicami, soba za dežurnega zdravnika, ustrezni laboratoriji in rentgenski oddelek.
Po predvidevanjih arhitekta, ki je izdelal idejno skico, bi bilo potrebnih za preureditev zgradbe približno 2 milijona dinarjev. Ce bi lahko nekdanjo občinsko zgradbo izpraznili pravočasno, bi Soštanjčani in prebivalci okoliških krajev že prihodnje leto dobili boljši zdravstveni dom, zdravstveni delavci pa boljše delovne pogoje.
Da vsa stvar še ni prav krenila z mrtve točke, so »kriva« podjetja oziroma ustanove, ki zdaj uporabljajo te prostore. Pri tem pa nastaja vprašanje, kot je bilo slišati na sestanku, kje naj dobijo druge. Zato so se na sestanku dogovorili, da se bodo predstavniki krajevne skupnosti čimprej sestali s predstavniki prizadetih podjetij ter skušali najti možnosti za izpraznitev zgradbe. Družine, ki
zdaj stanujejo v nekdanji občinski zgradbi, pa bodo lahko ostale v njej tudi v primeru preureditve nekdanjega občinskega poslopja.
Ce se predstavnikom krajevne skupnosti ne bo uspelo dogovoriti z omenjenimi podjetji, preostaja še druga možnost — da v Šoštanju zgradijo nov zdravstveni dom. Ob tem pa se spet odpira vprašanje, kje dobiti denar za novo zgradbo. Po predvidevanjih bi bilo treba odšteti približno milijardo starih dinarjev. Toliko denarja pa sklad zdravstvenega zavarovanja v nobenem primeru ni sposoben zagotoviti. Zbral bo lahko le okrog 200 starih milijonov za adaptacijo stare občinske zgradbe. Vprašanje pa je tudi, če bi gospodarske organizacije in prebivalci lahko zbrali preostali denar.
velenje
prodaja na
JAVNI DRAŽBI
dne 2. 10. 1973 ob 9. uri v strojnem parku Družmirje Šoštanj naslednja osnovna sredstva:
•	Ford Combi 8 sedežev
•	Traktor Steyer 18 KS
•	Prikolice 3 t, kiper
•	Škropilnica Steyer
•	Trosilec umetnega gnoja
•	Gumi voz
•	Krožni žagi
•	Kosilnice BCS
•	Plugi dvobrazdni
•	Brana klinasta
•	Grudnik
•	Silo kombajn Obračalnik — Maraton Stiskalnice lesene Stiskalnica železna Sadna mlina Elektromotorji in drugi razni priključki
i:iHiiiHiifiniiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiifffiii(iniiiiiiiiiuifiiiiiiiiiff(iiHiififrff(uiiiiiiiifiiii(iiiiiiiiiiiiif(iiiiififiiifiiiiiiiif(fiiiiiiiifiH(iiiiif miiiiiiiiuiiiiiiii r'(:iiiiifiii(fiiiiiii(iiririiiiiiii((fttiiiiiiiiiffi(iiiiiiiiHiffi(fiiiififiiifiiriiiiiiiirrffii(iii(iiifti(iiiiiiiiiiffifiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiii
UMI.......lili........I......Milil.....HHMIMIIIIMMI..................................................lili.......I. >1U ■ 11 ■ IIIII11 ■ i I ■ liti 1......1111........IIMMMIM........Mllllll.......I •!■ ■ 1111111 lil I ......III..........I............Illllll......I llllllllllllllllll......III..........11111111IIIII111111111IIII
^SLOVENIJALES
NOV POSLOVNI CENTER
i| ii
S te že kdaj pomislili, kakšna dragocenost je danes čas? Najbrž niste, SLOVENIJALES vam nudi priložnost, da to spoznate. Novi skladiščni prostori v Medlogu (v neposredni bližini Joštovega mlina) vam omogoča jo pregled, izbiro in nakup vsega, kar boste po trebovali pri gradnji vaše hiše. Ne samo stavb no pohištvo, tudi gradbeni material širše iz bire, rezan les, plošče, furnir, lesonit, uit rapas, vezane plošče, vse vrste instala cijskega materiala in material za cen tralno ogrevanje prostorov, zidno in sanitarno keramiko. SLOVENIJA LES prihaja v vaš novi dom z vsem, kar boste zanj potrebo vali. Vse na enem mestu, pregledno, hitro, kakovo stno in sodobno. To je prihranek časa, prih ranek v izdatkih. SLOVENIJALES VAM SVETUJE IN NUDI!
II
Ljubljana
maribor.
POSLOVNI CENTER
IMMIMMMMMMMMMIIIIIIMMIIMIIMMIIIIIIIIMIIIMIIIMMIIIIIMIMIIIMIIMMIIMIMIMMMIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIIMIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllir, -11? 111111111111111II11111II Iti 111| |||||| 11|||||| 11|||| 11||||| 11IIIII | mili |||| || It 111II .......It.....III........11TI............1........11III.......KM 111...........11II1111IM f III.....11 Ml ti I..............it..........KI.............11IIMIM11.. IIIM MIHI III ...........................K.......................... III11111M1111II1111M......11 ......1.....11111111111111.....1111II11111111111 i 111................11II
Siemensovi predstavniki zavračajo odgovornost
VELIKE NALOŽBE ZAHTEVAJO
KRILA IN SPET KRILA
DRUGAČNE PRISTOPE
za sostanjcane je bila to že tretja povodenj v zadnjih desetletjih. vodni stihiji pa so se uprli z vsemi silami.
Staša Gorenšek
Jesen, vedno hladnejši dnevi, šola in služba. Da, vse to je zdaj tu. In kako se obleči, da nam bo toplo in udobno, obenem pa bomo lepo in moderno oblečene. Mnogo je deklet in žena, ki se najbolje počutijo v krilu in bluzi oziroma puloverju. In nova moda je prav krilu posebno naklonjena. Moderne so najrazličnejše vrste kril, in tri modele lahko vidite tudi na skici. Vsi imajo skupno to, da so nagubane, saj so gube glavni modni poudarek krila.
Prvo krilo je položeno v globoke in široke gube, drugo krilo ima eno samo gubo spredaj, tretje pa ima dve ali tri gube ob strani.
Nova moda narekuje tudi novo dolžino kril, ki pokrivajo koleno. Izbira materialov je zelo pestra, posebno priljubljen pa bo v hladnejši jeseni tweed.
In končno je tu še veliko možnosti kombinacij z bluzami, modnimi puloverji, pletenimi jopicami in majicami.
V Ljubljani je firma Siemens Ag. pripravila tiskovno konferenco, ker so bili v slovenskih časnikih zapisi, da je za okvare v elektrarni Šoštanj 3 odgovorna tudi ta zahodnonemška tvrdka. Na tiskovno konferenco so prišli generalni direktor Siemensove tovarne Kraftwerk Union za proizvodnjo termo in atomskih elektrarn Hasso Leiste, dipl. inž., načelnik oddelka za termo in nuklearne elektrarne Marko Killer, dipl. inž., vodja projektiranja Odilo Klucgel, višji inž. in vodja oddelka za elektro opremo Oktavian Sokoliuk, dipl. inž.
Predstavniki Siemensa so imeli že naprej pripravljeno izjavo, v kateri je bilo poudarjeno, da je opremo za elektrarno Šoštanj 3 dobavilo več dobaviteljev. Ker Siemens, ki je dobavil le turbino in elektrotehniške naprave, ni imel z investitorjem sklenjene generalne pogodbe, odgovarja zaradi tega le za svojo o-premo. Njihovim strokovnjakom je znano, da so zastoji zaradi okvar v kotlov-nem delu opreme, ne pa zavoljo neznatnih okvar na Siemensovi opremi, proti kateri doslej ni bilo bistvenih očitkov. Da je Siemen-sova oprema dobra, najbolje ilustrira podatek, da je bilo od 85 izpadov od 8. maja do 11. septembra 1972 le 7 na Siemensovi opremi. Res je prišlo do okvare na tej opremi tudi v zdajšnji krizi pomanjkanja električne energije, ko se je pokvaril elektronski vzbujeval-nik. S to okvaro skupaj pa
je elektrarna v omenjenem obdobju stala le 40 ur od možnih 9.108 zaradi okvar na Siemensovi opremi. Kot so povedali Siemensovi predstavniki, dajejo ta dejstva njihovi opremi 99-od-stotno zanesljivost.
Kotel, ki povzroča največ težav, je dobavila šoštanj-ski termoelektrarni znana nemška firma Babcock, za katero so Siemensovi predstavniki v Ljubljani povedali, da je najsolidnejša in največja tovarna za izdelavo kotlov na svetu. V Šoštanju pa so izdelovalci kotla vendar pogrešili. Uvedli so novo konstrukcijsko rešitev v gornjem delu kotla, ki je poglavitni izvor o-kvar, da nova elektrarna v Šoštanju ne more nemoteno obratovati. Firma Babcock je zdaj že prevzela nase poslovno obvezo, da bo do konca novembra to napako odstranila.
Predstavniki Siemensa so tudi povedali, da so po iz-
gradnji Šoštanja 3 opremili z enakimi agregati še 24 termoelektrarn, predtem pa je bilo v Zvezni republiki Nemčiji v pogonu 17 enakih strojev in dva na Filipinih.
Za zbrane časnikarje so pripovedi in naprej pripravljena izjava zvenela dokaj pomirljivo. Pozornemu poslušalcu pa so sklicatelji tiskovne konference dali vendarle jasno vedeti, da v razvitejših deželah drugače pristopajo k gradnji tako velikih naložb in verjetno takih težav ne bi bilo, če bi v Šoštanju enako ravnali. Gre za način pridobivanja dobaviteljev opreme in izvajalcev del. Ce bi z investitorjem, to je TE Šoštanj, podpisali dobavitelji opreme tako imenovano generalno pogodbo oziroma naročilo in ne vsak zase, bi za kakovost odgovarjal le en dobavitelj. Zdaj, ko je pogodbo podpisalo več dobaviteljev, je odgovornost razdeljena na vsakega podpisnika posebej.
2e to, za širšo slovensko javnost novo dejstvo, kaže, da bodo morali ljudje, ki pripravljajo gradnjo novega četrtega bloka v termoelektrarni Šoštanj, resnično upoštevati sedanje slabe izkušnje in biti oprezni takoj pri podpisovanju pogodb.
nepričakovane povodnji v susnem obdobju. gasilci so reševali, kar se je
rešiti dalo.
tudi 70 konjev ni pomagalo.
položaju tudi mladi
Predsedstvo rudniške organizacije zveze mladine je na seji 24. septembra razpravljalo o energetskem položaju v katerem je bilo pred nedavnim slovensko gospodarstvo. Podprli so prizadevanja o čimprejšnji združitvi energetike v naši republiki. Obenem so se zavzeli, naj bi se združevanju energetike v šaleški dolini
pridružil tudi rudarski šolski center s svojo proizvodno enoto jama Škale, še zlasti pa z nalogo, da v prihodnje zagotovi več kadrov za rudarslko-jamsko delo. Mladi na velenjskem premogovniku so tudi podprli sklep o mobilizaciji vseh sil za čimvečjo proizvodnjo premoga ter poudarili, da je to tuidi obveza, ki jo bo-
do skušali s svojo dejavnostjo čimbolj uresničevati.
Ob koncu 10. seje pa je predsedstvo sprejelo sklep, v katerem predlaga občinski in republiški konferenci zveze mladine naj obravnavata nastali energetski položaj ter v zvezi s tem zavzameta ustrezno stališče.
nepripravljena z nizkimi čevlji je morala na delo cez poplavljeno ulico.
So za razčlenitev vzrokov
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Velenje in predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij so na nedavni seji obravnavali izredno kritično elektroenergetsko situacijo v Sloveniji. Na tej skupni seji so podprli sklepe slovenskega izvršnega sveta, aktiva predsednikov občinskih sindikalnih svetov in predsedstva republiškega sveta ZSS ter sklepe političnega aktiva velenjske občine in obeh zborov skupščine občine, ki se nanašajo na sedanje težko stanje v gospodarstvu. Vse sklepe morajo v vseh sindikalnih sredinah dosledno spoštovati.
Ponovno pa so opozorili, da sedanje slabe energetske razmere in javnost zahtevata razčlenitev vzrokov. Ta zahteva je še toliko bolj utemeljena, ker smo v zadnjem desetletju gradili le porabnike električne e-nergije, vnemar pa smo puščali vire potrebne energije. Na sestanku so tudi povedali, da mora posebna komisija, ki jo je imenoval izvršni svet, raziskati vzroke nastale krize in z ugotovitvami obvestiti javnost. Nedvomno pa je, da so za takšno krizno situacijo v e-lektrogospodarstvu politično predvsem odgovorni posamezniki znotraj organizacij združenega dela, občin in republike.
Sindikalni organi posameznih dejavnosti velenjske občine so že večkrat
zahtevali realno elektroenergetsko bilanco, nadalje več načrtnosti in konkretnosti v elektrogospodarstvu, predvsem pa več jasnosti v financiranju in dinamiki izgradnje elektroenergetskih objektov in pri razvoju rudnikov. Velenjski sindikati so znova zahtevali razčiščene odnose v načrtih med premogovništvom in elektrogospodarstvom. Kot so sklenili, se mora rudarjenju in zaposlenim delavcem v tej dejavnosti zagotoviti jasna prihodnost v srednjeročnem in dolgoročnem načrtu razvoja socialistične republike Slovenije. V sklepih so zapisali, da se je nagrajevanje rudarjev sicer bistveno izboljšalo, vendar jim še vedno niso priznane vse bonitete, ki izvirajo iz
Zlata poroka v Šoštanju
V slavnostni dvorani matičnega urada v Šoštanju sta si preteklo soboto po petdesetih letih zakona ponovno potrdila zvestobo domačina Angela in Anton Ručman. Številni svatje in prikupni vnukinji kot družici ter obvezni muzikanti so v veselem razpoloženju spremljali še zelo mladosten par k zlati poroki. Slavnostni obred je opravil predsednik Krajevne skupnosti Šoštanj Ivan Goš-nik, ki je zakoncema izročil tudi spominsko listino in darilo krajevne skupnosti za 50-letno zvestobo. Slavljencema pa so zapeli tudi pevci Šaleškega okteta iz Šoštanja.
Anton Ručman se je rodil leta 1899 v Družmirju in prav tam leta 1907 tudi njegova žena Angela. Zanimivo je, da je bila nevesta ob poroki leta 1923 stara komaj 16 let, kar je bilo v
takratnih razmerah zares izjemen slučaj in je bilo za možitev potrebno posebno dovoljenje. V zakonu so se jima rodili trije otroci in sicer sin in dve hčerki.
njihovega specifičnega dela. Zaradi nadurnega dela je v velenjskem rudniku izgubilo 350 rudarjev pravico do otroškega dodatka, dodatno pa so obremenjeni še pri izračunu davka na skupni dohodek občanov.
Na skupni seji občinskega sindikalnega sveta in predsednikov osnovnih sindikalnih organizacij so menili, da redukcija električne energije ni nastala zaradi neusklajenih odnosov med rudnikom in termoelektrarno Šoštanj ter takšna ocena zamegljuje prave vzroke vseh težav v slovenskem elektrogospodarstvu in termoelektrarne Šoštanj.
Osnovnim sindikalnim organizacijam predlagajo, da naj bodo pobudniki pri varčevanju električnega toka. Organizacijam združenega dela, tam kjer je možno, pa predlagajo, da kupijo lastne agregate. Soglašali so tudi s stališčem, da bremena, ki bodo povzročena z zmanjšanjem proizvodnje in izgubljenim dohodkom, ne morejo nositi le prizadete	organizacije
združenega dela, temveč jih je potrebno z zavestno družbenopolitično akcijo e-nako porazdeliti na vso družbo.
Anton Ručman je bil do u-pokojitve leta 1956 rudar v velenjskem rudniku, žena Angela pa je bila do leta 1945 delavka v Tovarni usnja Šoštanj.	V. Kojc
ZNOVA IZGUBILI TOČKO
Rokometaši Šoštanja so v tekmovanju II. zvezne lige v Kutini izgubili srečanje z Industromontažo.
Šoštanjčani so bili v začetku nekaj časa enakovredni pri rezultatu 4:3, do
odmora pa so domačini po-vedli s tremi goli razlike 9:6. V drugem delu Šoštanjčani niso igrali podrejene vloge, vendar razlike nekaj golov prednosti domačinov niso mogli nadoknaditi. Kot
odličen strelec se je izkazal Svarnik, ki je dosegel kar 7 golov. Strelci ostalih zadetkov pa so bili: Požun, Metličar in Klemenčič po 2. Moštvu Šoštanja se pozna odsotnost Štefana Kača, ki zaradi poškodbe roke ne more igrati.
ZAPBAVILI PRILOŽNOST
Šmarčani so v četrtem kolu slovenske nogometne lige igrali v Kopru in izgubili z rezultatom 2:1 (0:0).
V prvem delu so imeli Šmarčani več priložnosti za zadetek, vendar tudi iz najbolj ugodnih situacij niso
spravili žoge v mrežo. V nadaljevanju se je Lakner-ju le posrečilo doseči vodilni zadetek.
Ko je že vse kazalo, da bodo Šmarčani zmagali, so jih domačini v zadnjih minutah igre presenetili in v
DOBRA IGRA ELEKTRE
Košarkarji Elektre so v 15. kolu visoko premagali košarkarje iz Sežane 106:67 (55:33).
Šoštanjčani so že nekaj časa na domačem igrišču nepremagljivi. Težje pa jim gre v gosteh, saj večinoma ostanejo praznih rok.
V	tekmi proti Krasu iz Sežane so znova pokazali dobro igro. Največ košev so dosegli Ftirst 32, Kristan 29, Koren 24, Petek 17.
V	Ljubljani so se v borbi za boljše mesto na lestvici pomerili s košarkarji Ježi-
petih minutah dosegli dva gola.
Na lestvici zavzemajo Šmarčani 11. mesto s tremi točkami. Za moštvo Smartnega so igrali: Ivan Podgoršek, Napotnik, Kompan, Hribernik, Franc Podgoršek, Alojz Podgoršek, Lakner, Prašnikar, Kač, Top-čič, Omladič (Pokleka).
ce in izgubili z rezultatom 104:82 (62:39).
Šoštanjčani so v začetku bili boljši in vodili že z 10:2. Nato pa so domačini z odlično igro dosegli prednost več kot 30 košev in zmagali.
Koše za Soštanjčane so dali: Koren 24, Polovšak 23, Kristan 14, Furst 12 itd.
VISOKA ZMAGA
V četrtem kolu slovenske rokometne lige so igralke Gorenja visoko premagale novinke v ligi rokometaši-ce iz Črnomlja z rezultatom 19:3 (6:2).
Velenjčanke so tokrat pokazale dobro igro s hitrimi nasprotnimi napadi, v katerih se je predvsem izkazala Urankarjeva, ki je dosegla 10 golov. Po tri gole sta
dosegli Verdevova in Za-volovškova, Vrdoljakova 2 in Leskovškova enega. Rokometašice Gorenja so po 4. kolu na lestvici tretje s 6. točkami.
PRVA ZMAGA RUDARJA
Po dveh neodločenih rezultatih na domačem igrišču so tokrat nogometaši Rudarja le uspeli zmagati proti Rakičanu z rezultatom 3:1 (1:0).
Kljub slabi igri so Velenjčani že v prvem delu dali vodeči gol, ki ga je dosegel Kovačič. Po odmoru
Zakonca Angela in Anton Ručman znova potrdila zvestobo
hotel
Gostinsko podjetje PAKA Velenje
obvešča in priporoča
PRIDITE POGLEJTE IN POVEJTE ŠE DRUGIM
V baru hotela PAKA nov barski spored, ki bo zadovoljil vaš okus!
URAR IN ZLATAR
MARTIN PIRECNIK
Velenje
obvešča cenjene stranke, da smo se preselili v nov lokal na Prešernovo cesto 9.
Opravljamo vse urarske in zlatarske storitve z 1-LETNO GARANCIJO. Se naprej vam jamčimo kvaliteto dela!
so domačini sicer več napadali, toda šele v zadnjih minutah so gledalci videli nekaj uspešnih napadov in
Šmit je z glavo dosegel dva gola. Zaradi nespretnih obrambnih igralcev pa so tudi gostje dosegli častni zadetek.
TEŽAVE R0K0METAŠEV
RUDARJA
M AU

• PRODAM DOBRO OHRANJEN AVTO, modre barve, znamke RENO 8. Anton De Costa, Šoštanj, Kajuhova 10.
KINO
KINO »SVOBODA« VELENJE
•	Petek, 28. 9. ob 17.30, sobota, 29. 9. in nedelja, 30. 9. ob 17.30 in 19.30, ameriški barvni film KORZIŠKO MAŠČEVANJE.
•	Torek, 2. 10. ob 17.30 in 19.30 italijanski kriminalni barvni film PAJKOVO OKO.
•	Sreda, 3. 10. in četrtek, 4. 10. ob 17.30 in 19.30 ameriško-italijanski zgodovinski barvni film NORMANSKI MEČ.
•	Petek, 5. 10. ob 17.30 in sobota, 6. 10. ob 17.30 in 19.30, a-meriški barvni film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE.
KINO DOM KULTURE VELENJE
•	Ponedeljek, 1. 10. ob 19. uri italijanski barvni kriminalni film TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE.
Rokometaši Rudarja so se za letošnje tekmovanje v štajerski conski ligi dobro pripravili. V štirih kolih sO dvakrat izgubili, premagali so Kovinarja v Mariboru 19:18 (8:8) in igrali neodločeno z Dravo iz Ptuja 16:16.
Vodstvo kluba in igralci si prizadevajo, da bi rokomet v Velenju dvignili na višjo raven. Tarejo pa jih veliki stroški, ki jih zahte-
va tekmovanje, kajti za svojo dejavnost imajo zelo skromno odmerjena finančna sredstva od društva Partizan - Rudar. Večkrat sami krijejo stroške potovanj in sodnikov.
Zato opravičeno negodujejo in želijo, da bi velenjske rokometaše obravnavali tako, kot druge športne panoge v občini in da bi bili deležni večje podpore.
VODIJO PIONIRKE IZ VELENJA
Rokometni klub Gorenje (ženske), je organiziral občinsko ligo za pionirke. Tekmovanja so se udeležile ekipe šolskih športnih društev osnovnih šol velenjske občine, razen osnovne šole Karla Destovnika Kajuha Šoštanj.
V prvem kolu so bili doseženi naslednji rezultati. B. Ročk (Šoštanj) : J. L. Kmet (Šmartno ob Paki) 3:6 (2:4),
A. Aškerc (Velenje) I : A. Aškerc (Velenje) II 7:3 (2:0),
G. Siliha (Velenje) : M. P. Toledo (Velenje) 15:4 (8:2).
Po prvem kolu je v vodstvu SŠD Gustava Šiliha. Tekmovanje se nadaljuje.
Pobuda rokometnega kluba Gorenje je posnemanja vredna. Taka in podobna tekmovanja naj bi organizirale tudi druge osnovne športne organizacije. Saj je za večji razmah športa v naši občini, sodelovanje športnih klubov in SŠD nujno potrebno.
MLADI ATLETI ČETRTI V SLOVENIJI
Preteklo nedeljo je bilo v Celju, Ljubljani in Novi Gorici ekipno prvenstvo Slovenije za mladince. Sodelovalo je 6 slovenskih klubov. Velenjski atleti so tako pri mladincih, kakor pri mladinkah dosegli 4. mesto.
Boljši rezultati velenjskih atletov: mladinci 1500 m 1. Hojan 4:06,7, disk 2. Grošelj 28,38; mladinke 400 m: 1. S vere 60,5: 100 m ovire 3. Zupančič 20,0; štafeta 4 X 100 m — 3. Velenje 57,7; višina — Korošec 130; disk — Primanšek 26,16; kopje — 3. Valoh 25,02.
Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon (063) 85-087 • Redakcija: Ljuban Naraks (glavni in odgovorni urednik), Stane Vovk in Rudi Zevart
• Časnik izdaja organizacija SZDL občine Velenje • Kot štirinajstdnevnik »šaleški rudar« je izhajal do 1. januarja 1973 • List izide vsak petek • Cena je 1 dinar • Letna naročnina je 40 dinarjev • Za inozemstvo 65 dinarjev • Tekoči račun št. 50740-533-678-55263 pri SDK Velenje* Rokopisov in fotografij ne vračamo • Tisk in klišeji ^	AERO, kemična in grafična Industrija Celje • List je oproščen temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 421-2/7Z).
VODA
VDRLA V
STANOVANJA
Po dolgotrajni suši in pomanjkanju votle, ki so ga še zlasti občutile elektrarne, so v začetku tega tedna nebo prekrili težki grozeči oblaki in slutiti je bilo, da se ne obeta ničesar dobrega. Čeprav so bili travniki, polja in reke zelo izsušeni, ni nihče pričakoval, da nas bo narava obdarila s tolikšno količino vode. Malokdo je pomislil, da se bo voda tako kruto maščevala suši.
Voda se jc z mestnih ulic zlivala nazaj v rečno strugo
Po močnem nalivu v ponedeljek popoldne, ki se je še stopnjeval ponoči, so reke marsikje prestopile bregove in se razlile po cestah, poplavile pa so tudi veliko stanovanjskih in drugih objektov. Vodna stihija ni prizanesla tudi Šaleški do-
smo ostali do osme ure zjutraj, ko smo se vrnili spet nazaj v Družmirje.«
V Družmirju smo se u-stavili pri Karlu Novaku, ki je že vajen spopadov z Velunjo, kot je dejal: »V ponedeljek zvečer sploh nismo odšli spat,« je začel
la do kolen. »Vendar se je takrat v dobrih dveh urah vse poleglo,« je pristavila njegova žena.
Nič boljše se kot pri Novaku v Družmirju ni godilo tudi pri Kovačiču, Sre-bretu in še nekaterih drugih občanih.
Voda vzdolž Cankarjeve ulice v Šoštanju
lini. Paka, ki je tokrat zelo narasla, je v Selu ustavila delo v tovarni IGE. Šoštanjčani so v torek zjutraj, ko so vstajali ter se odpravljali na delo, s strahom strmeli, v vodo, ki se je valila po Cankarjevi cesti prek železniške proge, naprej po Kajuhovi cesti, mimo bencinske črpalke in pred mostom pri tovarni usnja zlivala nazaj v Pako. Mnogi pa to noč niso niti zatisnili očesa. Šoštanjski in družmirski gasilci, ki so jim prišli na pomoč še ga silci iz Topolšice, so se vso noč borili z vodo ter si prizadevali, da bi kar najhitreje ukrotili njeno divjanje.
•VELUNJA POPLAVILA GOSPODARSKA POSLOPJA
Poveljnik družmirskih gasilcev Milan Srebre nam je povedal, da so alarm sprožili okrog 23. ure. Takrat je namreč korito Ve-lunje postalo preplitvo in potok je začel poplavljati gospodarska poslopja, ki ležijo ob njem. »Z vodo smo se v Družmirju borili do poltretje ure. Reševali smo živino iz hlevov ter nepremičnine. Nato smo šli na pomoč v Šoštanj, kjer
pripovedovati. »Dež je vedno bolj lil, zato smo že kar vedeli, da bomo imeli o-pravka z vodo. Veste, imamo že izkušnje. Saj tokrat ni bilo prvič, da nas je Ve-lunja zalila. Nekaj pred dvanajsto je voda začela vdirati v hlev. Ob polnoči jo je bilo že približno pol metra.« Karel Novak, ki je tudi sam dolgoletni gasilec, je nekaj živine spravil k sosedu, nekaj majhnih prašičev in kokoši pa kar na hlev. Karel je tudi dejal, da je bila leta 1961 voda še višja, saj je v kuhinji sega-
• v Šoštanju noC brez
spanja
Poleg gasilcev pa od ponedeljka na torek niso zatisnili očesa tudi mnogi drugi Šoštanjčani. Nekateri so sicer brezskrbno odšli spat, vendar niso pričakovali, da bo Paka toliko narasla, da bo lahko vdrla skozi odtočne kanale in v stanovanja.
»Okrog polnoči se zbudim,« je začela s solzami v očeh pripovedovati Marija
Pučnik, ki stanuje skupaj s' še tremi strankami v kletnih prostorih na Koroški 3. »Skozi okno sem videla čudno svetlobo in pomislila sem, da nekje gori. Vstala sem, da bi pogledala in skoraj od strahu zakričala, saj sem bila že do gležnjev v vodi.«
Marija Novak, ki je samska upokojenka, te noči ni bilo doma. »Bila sem na o-bisku v Pesjem pri znanki. Pomagala sem ji pripravljati ozimnico. Zjutraj ob pol petih pa so mi prišli povedati, da je stanovanje v vodi.«
Tudi Erna Notersberg je povedala, da so pri njih še spali, ko je voda že bila v stanovanju. »Sestrin sin se je ponoči razodel in ker ga je zeblo, se je hotel spet pokriti. Namesto suhe odeje, je nase potegnil mokro. Podobno kot drugi, smo tudi mi začeli hitro reševati in odnašati stvari iz stanovanja.«
Vendar stanovalcem v kletnih prostorih vsega ni uspelo rešiti. V stanovanju so morali pustiti najbolj drage stvari. Ko smo si zjutraj skupaj z njimi ogledovali prostore, v katerih so te usodne noči skrbno spali, razen Notersbergo-vih, so iz približno meter visoke vode gledali plinski in električni štedilniki, pralni stroji, omare in drugo pohištvo. Stanovalci pa so nemo strmeli v svoje bogastvo in zmajevali z glavami. Od časa do časa je bilo slišati vprašanje, kdo nam bo vse to povrnil,' saj nimamo ničesar zavarovanega.
Notersbergovim to ni bila prva nesreča letos. Še ni dolgo, ko jim je voda vdrla skozi steno v stanovanju. Takrat so si kupili novo spalnico, vendar verjetno niso pomislili, da bo tako hitro uničena.
• DRAGOCENA POMOČ GASILCEV
Medtem ko smo se pogovarjali s stanovalci na Koroški 3, je gasilska črpalka še vedno »vlekla« vodo iz stanovanj. Vendar brez u-speha, ker je bila gladina Pake še vedno višja od tal stanovanj. Prav to je vzbudilo precej ostrih besed med stanovalci na račun tistega, ki je kleti preuredil v stanovanja. Res je, da so upokojenci dobili
WfiMŠmMwm. w
Zaskrbljeni obrazi — po vrsti: MARIJA NOVAK, MILAN SREBRE, ERNA NOTESBERG, IVAN OJSTRŠEK in MARIJA PUČNIK
KARL NOVAK iz Družmir-ja že pozna zahrbtnost Ve-lunje
lepa stanovanja, ki so bila menda nekoliko cenejša. Vendar ali res ni bilo nikogar, ki bi bil sposoben predvideti, izmeriti, da lahko Paka ob večjem nalivu vdre skozi kanale v stanovanja. Nekdo je pristavil, da bi bilo treba postaviti vzratne ventile (?) in nesreča bi bila preprečena.
V Šoštanju pa Paka ni vdrla skozi odtočne kanale v stanovanja le na Koroški 3, ampak je zalila kleti tudi v bloku na Cankarjevi cesti 5 ter nekaterih zasebnih hišah. V vodi je bila tudi trgovina konfekcije ob Kajuhovi cesti. Direktor Zarje nam je povedal, da so blago rešili pred vodo, saj so vso noč dežurali. Precej škode pa je bilo v sosednji stanovanjski hiši, na Kajuhovi 3, kjer je voda odtrga-
la pod v dveh stanovanjih ter poleg tega zalila tudi kletne prostore.
Ura je bila že enajst dopoldne, ko so gasilci, čeprav po neprespani noči precej utrujeni, še vedno u-spešno krotili vodo na Kajuhovi cesti ter jo usmerjali v Pako. Cez cesto so namreč napravili zasilni jez ter tako preprečevali vodi, da ni drla naprej. In kako so preživeli noč šoštanjski gasilci? »Prvi klic smo dobili ob 21. uri,« je odgovoril njihov poveljnik Ivan Ojsteršek. »Klical nas je stražar Vegradove žage v Metlečah. Zadelal se je kanal, zato se je zbal, da bo voda zalila elektromotor. Prispeli smo pravočasno in to preprečili. Pol ure za tem so nas klicali že v e-lektrarno, kjer so obstale vse črpalke. Potem pa so že začeli klicati občani. Voda, ki je drla s Pustega gradu, je prinašala sabo kamenje in ogrožala stanovanja. Zato smo najprej odhiteli tja ter odprli kanal. Na pomoč smo odhiteli tudi Družmir-čanom, potem pa spet nazaj v Šoštanj. Tako je bilo vso noč.«
V preteklih dvajsetih letih je Paka povzročila veliko škode Šoštanjčanom in drugim prebivalcem šaleške doline. Najprej leta 1954, ko še ni bila regulirana, potem pred dvanajstimi leti in nazadnje pred dnevi. Prav gotovo bi bila škoda ob zadnjem dolgem nalivu še večja, če Paka ne bi imela kamnite struge. Zato bo potrebno zlasti v Šoštanju čimprej narediti nekaj v zvezi z odtočnimi kanali, da voda ne bi skozi njih vdirala v kletna stanovanja. Ce to ne bo možno, pa vsaj premisliti, ali se splača oddajati ljudem sicer lepa kletna stanovanja, ki pa jih lahko močnejši naliv v nekaj u-rah uniči. STANE VOVK