CFJJE n. OKTOBRA 1977 — STEV. 43 — LETO XXXI — CEMA 4 mNARHE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE če se že željno oziraje v oaušene celjske vodovodne pipe vam predlagam, *« prečitaie zapis o problemih z vodo. Ne da »o, temveč zakaj je prišlo do njih. Prav gotovo se vam bo utrnil kakšen kratek komentar! Obljuba dela dolg in tokrat tudi daljši zapis o sodbi glede žalske obvoznice. Sicer pa v uredništvu poleg običajnih nalog vztrajno delamo na organizaciji letošnjega jubilejnega Tedna domačega filma, osrednje slovenske kulturrtopolitične prireditve. Celje bo zopet mesto filma! V pripravi so tudi nekatere javne radijske oddaje, oddaje V živo pa najverjet- neje tako ali tako dobro poslušate. MILAN SENICAR JUBILEJNI TDF KMO NAPREJ? Teden domačega filma je že prerasel obleko, ki jo je pomeril pred petimi leti. Začeli smo skromno. Sko- rajda^ sramežljivo. Verjeli smo v enotnost in policen- tričnost slovenskega kulturnega prostora. Nismo bili zadovoljni s prispevkom in z našim mestom v pred- dverju kulturnih tokov v republiki. Hoteli smo, pre- pričani v zagnanost, gorečnost in samo začasno kultur- no zaspanost delavskega Celja, razvneli pustoto našega odnosa do kulturnega dela, do lastne ustvarjalnosti in do kidturnega razgleda po ožji in širši domovini. Kajti tradicija je spodbujala. In družbena, samoupravna, kul- turna preobrazba Celja je terjala. Z idejami, novostmi in pobudami je včasih tako kot i kapnik', stalaktiti Dolge traja, preden zrase jo, se raz- bohotijo, prevzamejo. Danes, ko nas še malo dni loči od 5. tedna domačega filma, smo lahko ponosni. Ne le Celjani. In ne le organizatorji. Kajti od vsega za- četka je Teden domačega filma kot osrednja kulturno- politična filmska manifestacija močno pognal kore- nine v konjiški, šentjurski, žalski... v sleherni občini celjskega območja. In od prvih dni so delovjii kolek- tivi začutili družbeno-kulturno svetlobo akcije, njeno bit, njeno srce, lahko rečemo. Nikoli nismo Tedna do- mačega filma loščili z lažnim bleskom ali prozorno ma- nifestativnostjo. Nenehno smo kot zvesti pionirji po- stavljali v ospredje prireditve njeno neskrito možnost, da potisne voz podružbljanja kulturne, filmske umet- nosti in kulturne politike po manj okljukastih poteh v družbeno prakso. H gledalcem. To je k nam, delav- cem in občanom. Kadar občudujemo slikovitost film- skega traku, nam je njegov dih v resnici oddaljen, tuj, neživi j en j ski. Ko spoznamo, kako nastane in zakaj lahko omami, bomo manj filmsko odtujeni in bolj zadovoljni. Srečnejši. Svobodnejši. In tudi drugačni presojevalci vsega umetniškega, ustvarjenega. Zatorej ne moremo niti družbeno-kulturne vrednosti Tedna domačega filma in niti njegovega angažiranega poslanstva meriti samo z enim, ravnim metrom. A bi bilo prav zanimivo videti, koliko je razgrel odnos do domačega filma. Kako je prispeval k združevanju družbenih in samoupravnih sil znotraj slovenske kine- matografije? Kaj je pomenil za spreminjanje splošnega družbenega odnosa do domačega filma in kinematogra- fije? Očitna je njegova spodbujevalna funkcija. Teden domačega filma kot srečanje proizvajalcev, filmskih delavcev, kino-operaterjev, kritikov in vseh partnerjev v kinematografskem procesu s priznanji in nagradami kot rdeča točka trdno leži na premici, imenovani stal- no družbeno vrednotenje izjemnega poslanstva filma v našem družbenem, kulturnem življenju. Toda za Celje pomeni Teden domačega filma bržčas še mnogo več. Ne zaradi nekega proinvicalizma, ki nam ga tuintam kdo poočita. Ne. Pač pa zato. ker smo ho- teli tudi z njim brez navidezne očarljivosti ali mičnosti spreminjati našo kulturno neosveščenost, odmaknje- nost, odtujenost in skromno ustvarjalnost — samo- upravno, delegatsko, umetniško ... Bezati iz družbe- nega življenja Celja prazno zrnje in dajati prostor, kri- la našim še neodkritim sposobnostim in interesom. In trdnejši družbeni povezanosti. Vendar samovšečnost in samozadovoljnost nikoli ni- sta prijateljici nemirnemu iskanju. Morda je res pre- zgodaj, še pred začetkom jubilejnega TDF, vprašati in odgovoriti, kako naprej. Letošnja programska zasnova se odlikuje s pisanostjo in bogastvom prireditev, sre- čanj, pogovorov, posvetov. A morda je pravšnji tre- nutek, da ob letošnjem skromnem jubileju dopolnimo osnovno programsko podobo — ob Tednu domačega filma vsako leto pripravimo še izbor filmskih del ene izmed jugoslovanskih republik in pokrajin. Kaj bi lah- ko pomenila takšna popestritev, je skorajda na dlani. To pa ni edina možnost — Ted.^i domačega filma bo moral vsebinsko in akcijsko bolj povezati in združiti organizatorje kulturnega življenja v Sloveniji in v ob- čini. Vsako leto bi lahko v času manifestacije en dan namenili njihovemu filmskemu usposabljanju, izobra- ževanju, osveščanju. Preden si potemtakem zašelimo rispešen 5. slovenski TDF. že oblikujemo tudi odgovor, kako naprej. JOŽE VOLFANn OB DNEVU MRTVIH O ŽIVLJENJU Speč je tu prvi novembrski dan, ko se bomo poklonili spominu mrtvih, obiskali grobove svojih najbližjih in pri- žgali svečo spomina na njih gomilo. Vsak zase nosi v sebi Spomin na koga, ki je omahnil v smvt potem, ko nas je za življenja kakorkoli zadolžil. Tako kot imamo vsak zase kje kakšno gomilo, ki jo bo treba okrasiti z jesenskim cvetjem in prižgati svečo, tako imamo vsi skupaj velik dolg in dolžnost, da se poklo- tiimo žrtvam, ki so padle za našo svobodo, ki so darovale Svoja življenja za vse to kar imamo, kar smo v svobodni t^omovini ustvarili. Vendar spomin, šopek jesenskega cvetja in prižgana 'učka naj bo vse, s čimer se bomo poklonili spominu mrt- *iiTi. Ce je toliko žrtev padlo za naše boljše življenje, za Svobodo, za pravičnejši dmžbeni red, potem moramo kot dediči njihove op>oroke vsak dan znova spoznavati svoj ?<^ig. Naš dolg pa je, da ustvarimo takšno dnižlx), kakr- šno so vizionarsko videvali tisti, ki so bili pripravljeni žrtvo- vati vse in so vse tudi žrtvovali. Naš dolg je, da ustvari- ■^0 takšne odnose med ljudmi, ki bodo izključevali izko- '"iščanje in sovraštvo. In mrtvim se bomo oddolževali toliko ^•^1), kolikor srčneje se bomo posvečali živim, kajti do J^ovina srečnih, zadovoljnih ljudi more biti dober in is- ■ "^rfen pobornik miru v svetu. Spominu mrtvih se poklanjamo v času, ko nasilna *ftirt, ko vojne, teror in preganjanje še vedno onesrečujejo 'JUdstva po vsem svetu. Naša preteklost jim je svetel vzor, boj mora roditi sad, jim je upanje, da nasilje ne more ^'t^i večno. Dajmo jim s svojim vsakodnevnim življenjem, '^^^clseboinimi odnosi pokazati še to, da se boj izplača, da ,'^je ni jalovo. JURE KRA;sOVEC KOMITE OK ZKS CELJE PREDLOGI SO! VOLILNA KONFERENCA 24. 11. Minuli teden se je v Celju sestal komite občinske kon- ference ZK in razpravljal o predlogu kandidacijske ko- misije za nove člane komi- teja, sekretarja in namestni- ke sekretarjev ter predsed- nike komisij in aktivov, ki dekijejo pri komiteju. Pri sestavi predloga so v oeloti upoštevali stališča cen- ,.ralnih partijskih organov in načela pri vsebinskih in kad- rovskih pripravah na izved- bo občinske volilne konfe- rence ter obeh partijskih kongresov. Kandidatna lista je domala v celoti prilagoje- na strukturi članstva v celj- ski občini, saj je med kan- didati za 25 članov komiteja 10 delavcev, osem žena, štir- je mladinci in štirje udele- ženci narodnoosvobodilne borbe. Povprečna starost predlaganih je 36 .let, njihov povprečen staž v ZK pa 15 let. Komite naj bi imel po predlogu, ki so ga na seji v celoti podprli, dvanajst no- vih članov. S tem so pred- vsem želeli razširiti kadrov- sko bazo komiteja. Za sekretarja komiteja OK ZK so vnovič predlagali Sta- neta Seničarja, za njegove namesmike pa Aleša lica, Borisa Rosino in Slavka Sot- larja. Predlog za člane komiteja, sekretarja, namestnike sek- retarjev ter predsednike ko- misij in aktivov je zdaj y javni razpravi, ki bo trajala do 15. novembra. Po zaklji*. čeni javni razpravi se bo ko- mite vnovič sestal, razprav- ljal o morebitnih pripombah in dopolnilih ter potrdil do- končno listo kandidatov, ki jo bodo predložili v sprejem občinski konferenci ZK, na volilni konferenci. Ta bo 24. novembra. BS KOVINOTEHNA — TEHNOMERCATOR ZDRU2ENI! VERJETNO NAJMOČNEJŠA TEHNIČNA TRGOVINA V SFRJ Referendum o združitvi Kovinotehne in Tehnomerca- torja v eno delovno organizacijo za področje tehnične trgovine je v celoti uspel. Re-ultati pričajo o veliki osveščenosti delovnih ljudi obeh trgovskih delovnih organizacij. Delavci so .se namreč zaradi dobre osvešče- nosti o vseh predinostih te integracije v polni meri zavedali, kaj delajo, s svojo odločitvijo pa so omogočili združitev celotne celjske tehnične trgovine. S tem ima- mo v C:elju združeno tehnično trgovino, ki bo, po vse- mu sodeč, tudi najmočnejša na svojem področju v Ju. goslaviji. Skupno bosta združ<*ni delovni organizaciji pod imenom Ivovinotehna — Tehnomercator ustvarili letno nad 7 milijard dinarjev prometa, kar bo delovno organizacijo uvrstilo med 10 naj\ečjih trgovinskih zdru- ženj v Jugoslaviji. Združitev pa bo omogočila tudi do- sleiino specializacijo maloprodajne mreže, torej tisto pridobitev, ki smo si jo potrošniki v Celju že dolgo zaman želeli. O veliki zave^sti pri glasovanju za združitev pričajo tudi rezultati četrtkovega referenduma. V Kovinotehni je za združitev glasovalo nad 85 odstotkov delavcev ( v tozd Velcprodaja 86 odst. v tozd Zunanja trgovina 92 odst., v tozd Inženiring 81 odst., v tozd Trgovina 94 odst. in v tozd Skladiščni transport 72 odtst.). V Tehnomercatorju pa je za združitev glasovalo nad 92 odstotkov delavcev (v tozd Maloprodaja 93 odst. in v tozd Veleprodaja 92 odstotka). B. S. 2. stran — NOVI TEDNIK Št. 43 — 27. oktober 1977 SE 300 MILIJONOV ZA POTRESNIKE Podražitev gradbenega materiala in storitev so precej vplivali na to, da se na Kozjanskem in v Posočju še vedno otepa- jo z jjosledicami potresa, ki je razrušU njihove do- move in družbene objek- te. Predvsem slednji so večidel še neobnovljeni, saj so doslej gradbinci pod vodstvom Birojev za pomoč po potresu skrbe- li zlasti za občane. Po oceni operativnega štaba za odpravo posle- dic potresa na Kozjan- skem in v Posočju bi bi- lo treba za popolno sa- nacijo zagotoviti še 300 milijonov dinarjev. Vsoto bi zbrali z dodatnim zbi- ranjem sredstev, s pri- spevkom iz dohodka v višni enega odstotka od osebnega dohodka tako, da bi podaljšali rok zbi- ranja do 30. junija pri- hodnjega leta. Takšen predlog opera- tivnega štaba za odpravo posledic potresa na Koz- janskem in v Posočju s-o delegati republiške skup- ščine pred dnevi soglas- no podprli in tako znova dokazali solidarnost s potresnim območjem. MILENKO STRAŠEK 20-LETNICA KLUBOV OZN BORILI SE BOMO ZA LEPŠI JUTil VELIKE DELOVNE SVEČANOSTI V MESTU OB SAVINJI — POZDRAVNO PIS MO TITU Celje je bilo pretekli teden prizorišče izredno razgibane aktivnosti imladih: organizirar na je bila vrsta roasitav (»TI- TO V SVETU«, »RAZSTAVA O DELU KLUBOV OZN<< in »RAZSTAVA O UNICEFU«), da o razstavah na osnovnih in nekaterih srednjih šolah posebej sploh ne go\-orimo. Klubi OZN na posa,meznih šolah so priredili tudi sveča- ne sestanke, kjer so go^ri- 11 o nastanku in razvoju te specializirane miladmske or- ganizacije. Zlasti pa je bilo živahno v Celju pretekli petek in sobo- to, ko je Celje gostilo preko 1500 mladih kLubovcev iz vse Slovenije. Da je bilo prav Ce- lje gostitelj niti ni čudno, saj se pirav v tem mestu ob Sa- vinji nahaja zibelka organiza- cije Klubov OZN. Potem, ko je bil 24. oktobra 1957 usta- novljen pr-vi klub OZN v Ptu- ju, je bil komaj dva dni za- t€»m ustanovljen tudi v Celju. Mreža klubov OZN se je nato naglo širila in to predvsem v okolica Celja (PreboM, Žalec, Kozje, Štore, Brežice, Sevni- ca, Krško iitd.). Septembra 1958 post.ane Celje tudi urad- no središče te organizacije, saj je bil takrat ustanovljen republiški center Klubov OZN s sedežem v Celju. Leta 1958 je bido v Sloveni- ji vsega skupaj 14 Klubov OZN 2 okrog 460 člani, da- nes, dvajset let kasneje, pa je v Sloveniji že 415 klubov OZN s preko 10.000 člani. Se- veda je to napredek, kakršne, ga nismo pričakovali, je pa potretoo istočasno zapisati, da je absolutno premalo klu- bov OZN med delavsko in va- ško mladino in da obstoje re- alne možnosti zlasti v kraijev- nih skupnostih. UGLEDNI GOSTJE NA PROSLAVAH Da so Klubi OZN oziroma njihova organizacija deležni nemajhne pozornosti širše družbene skupnosti in zlasti družbenopolitičnih organiza- cij priča že dejstvo, da so se posameznih proslavitev ude- ležili ugledni in znani družbe- nopolitični delavci. Naj ome- nimo zlasti tovarišioo Vido TOMŠIČ, članico s\^eta fede- racije, dr. Jožo VILFANA, Marijo VILFAN, pu-edsednico društva SR Slovenije za Zdru- žene narode, akadeimika prof. dr. Janeza MILČINSKEGA, predstojnika Slovenske al^- demije znanosti in umetno- sti, Marijana OSOLNIKA, re- publiškega sekretarja za med- narodne odnose SR Sloveni- je, Jožeta HARTMANA, pred- sednika komisije za -irpraša- nja zamejskih Slovencev ozi- roma medna.rodno aktivnost republiške konference SZDL Slovenije, Zdravka TROHO z republiškega sveta Zveze sin- dikatov Slovenije, Ljuba JAS- NIČA, predsednika slovenske mladine, Rogetrja MANSER. JA, generalnega sekretarja svetovnega gibanja za Združe. ne narode iz Ženeve ISMUN in os-tale. Proslavitev so se udetežili tudi predstavniki zveze orga- nizacij Klubov OZN in posa- meznih republiških organiza- cij oziroma njihovih vodstev. PROSLAVITEV MORA BITI DELOVNA To je bilo geslo, ki so ga povzeli mladi v organizaciji Klubov OZN tako! zatem, ko so nekoliko podrobneje opre- delili oziroma določili pro- gram proslavljanj. Izvedeni so bdll nekateri razgovori zlasti v celjskih de- lovnih organizacijah, tako v EMO, TOPPU, AERU in Že- lezarni. Namen razgovorov je bil ugotoviti možnosti za ustanovitev Klubov OZN tudi v teh delovnih sredinah., Skupna ugotovitev je, da je zanimanje mladih, pa tudd ostalih članov teh delovnih kolektivov, za vprašanja med- narodnih odnosov precejšnje in da si želijo oblikovati klub, kjer bi bili podrobneje gezna- nijenl s problcimi tega po- dročja. Podobni razgovori so bili tudi v nekaterih krajevnih skupnostih, kjer v Celju z iz- jemo dveh. Klubov OZN še nimamo ustanovljenih. V soboto dopoldan je bil izredno zanimiv delovni raz- govor o problematiki medna- rodnih ekonomskih odnosov in o nujnosti vzpostavitve no- vega svetovnega ekonoimske- ga sistema (reda!!!). Sodelo- vali so predstavniki domala vseh slovenskih občinskih or- ganizacij Klubov OZN, z uvo^dnim izvajanjem pa je so- deloval mag. Boris CIZELJ z ljubljanskega centra za prou- čevanje sodelovamja Jugosla- vije z deželami v razvoju. V petek opoldan je bila de- lovna seja predsedstva re- publiške konference Klubov OZN, kjer so med drugim razpravljiali tudi o bodoči usmetritvi organizacije Klubov OZN. Prevladalo je prepriča- nje, da bo potrebno nepri- merno več pozornosti kot do- slej iKJ^vetiti Puipm^O^,,? delovnih organizacijah in kra- jevnih skupnostth, pa so v tem pogledu sprejeli nekate- re dolgoročne sklepe. Z enaldm namenom so se v soboto zvečer sestali v Ce- lju predstavniki vseh republi- ških organizacij Klubov OZN. Seja predsedstva zvezne orga- nizacije je bila namenjena oceni doslej opravljenega de- la in dogo\^oru o delu v bo- doče. Menili so, da bi bilo treba poživiti delo zlasti v Bosni in Hercegovini, Make- doniji, čimi gori, medtem ko je delo kolikor toliko solid- no zastavljeno na Hrvatskem in v Srbiji. Izrekli so tudi če- stitko slovenski organiza- ciji ob njenem jubileju. »PREHOJENA POT JE BILA NADVSE USPEŠNA« »Prdioijena pot je bila nad- vse uspešna,« je v svojem govoru na svečani seji pred- sedst-va republiške konferen- ce Klubov OZN dejal njen predsednik Dean Klančič. Svečana seja je bila v veli- ki dvorani Narodnega doma, udeležili pa so se je poleg članov predsedstva republi šfce konference še povabljeni gostje, zlasti nekdanji čiani iin zacije klubov OZN njen pred- sednik Dean Klančič. Ob tej priliki so bila pode- ljena tudi priznanja vrsti nek- danjih članov in fimkcionar- funlccionarji klubov OZN. Na svečani seji, kjer je bil po pozdravnem gOTOru predsed- nika občinske konference SZDL Celje Jožeta Volfanda podal pregled razvoja organi- jem organizacije, republiški odbor Rdečega križa Sloveni- je pa je podelil organizaci- ji Klubov OZN častni znak RK kot priznanje za uspešno sodelovanje in prizadevanje klubov OZN za širjenje idej miroljubnega sodelovanja med ljudmi in narodi sveta. NAJVELIČASTNEJŠI ZBOR KLUBOVCEV DOSLEJ Sobotno popoldne je bilo za člane klubov OZN še po- sebej pcmeimbno, saj se je preko 1500 članov klubov ude. ležilo zbora na tehniški šoli v Celju. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske mladine Ljubo JASNIČ. V svojem gm^oru je posebej po- udaril, da je potirebno te- meljna nasprotja sodobnega sveta, zlasti nasprotja med razvitimi in nerazvitimi, rev- nimi in bogatimi čimprej raz- rešiti. Mnogo narodov se še bori za svobodo in neodvis- nost in tem je treba pomaga- ti. Jugoslavija je že doslej mnogo prispevala h konstruk- tivnemu razreševanju temelj- nih protislovij. Pomembno vlogo pa ima pri tem tudi mladina, ki se je po besedah L-juba Jasniča že doslej več- krat izkazala. Posebej po- membno vlogo'' pa ima^o s svojo intemacionalistično vagojo klubi OZN, ki so do- slej uspeli vzgojiti že kar ne- kaj generacij mladih, ki jim je borba za svetovni mir in razi-mevanje med na.rodi eden najpomembnejših ciljev. JANEZ TERČEK OBVESTILO Občinski odJ>or Zveze zjdrriženj borcev NOV Celje ob- vešča občane, zlasti še Celjane, da bodo v Celju ob dnevu mrtvih tri osrednje svečane k&memoracije, v ponedeljek, 31. 10. 1977 in sicer: — pri grobnici narodnih herojev na Slandrovem trgu ob 11. uri; — v zaporih »Stari pisker« ob 11.45 in — pri grobnici padlih borcev NOV na Golovcu ob 16. uri. Program pri navedenih komemoracijah daje celjska šolska mladina, ob sodelovanju godb na pihala iz »EJVIO« in KPD »France Prešeren« iz Celja. Občinske družbenopolitične organizacije. Muzej revo- lucije in Skupščina občine Celje pa položijo vence. Sode- luje tudi vod vojakov garnizije JL^ Celje, ki bo izstrelil častno salvo na Slandrovem trgu in na Golovcu. Vljudno vabimo k udeležbi na omenjene komemoratije občane, zlasti še mlade, da se v čimveč jem številu poklo- nimo spominu vseh padlih in po vojni umrlih barcey NOV. Celje, 24. 10. 1977 Občinski odbor ZZB NOV Celje OBRAZI ANDREJ VIDEČ Kdor ga pozna, ve, da je njegov nasmeh, kadar se mu razlese preko do- bi ohotnega obraza zagoto- vuo, da bo tisti dan še vse v redu. Pred sedem- desetimi leti se je rodil nu Kanjucah materi Ne- in očetu Mihi kot dru- gi otrok — v devetčlanski družini. Toliko otrok je bilo tedaj v družini raz- log, da so bili oproščeni davka. Doma so živeli od zemlje. Do tistega njiho- vega sveta se vije cesta iz Svetine skozi gozdove pa preko travnikov v glu- hotno tišino že malce vi- š^.'iskega sveta. Dela pri hiši nikoli ni manjkalo in je že od ranih dni svo- je mladosti Andrej vedel, kaj je to kos kruha in ko- ko ga je treba prislužiti. Od 1939 do 1944 leta je delal v Pečovniku, v ap- neniku Ze do preddelavca je prišel. Toda letnice po- veao sr>oie. Pri njihovi hi- ši yo imeli partizani drugi dom in nekega dne so re- ki' Andreju: jutri še greš 'la šiht, potem pa ne boš več mogel. Tako je ostal z njimi do osvoboditve. Vabili so ga nazaj v ap- nenik, toda oče in mama sta ostala na domu sama. Andrej je za orodje v ap- neniku zamenjal s plu- gom in motiko, žago in sekiro. Tudi na ogenj se je kma- lu navadil, že med vojno so jim Nemci požgali go- rco. 1950 leta jim je stre- la uničila dve gospodar- ski poslopji. Sledilo je ne- človeško garanje. Ceste do Kunjuc še ni bilo. Iz Ce- lja so prek Laškega sprav- ljali cement za novo grad. bišče in doma na roke izdelali okoli 9000 kosov opeke. Strela je počivala osem let. Potem je udari- lo pri sosedu, od tam je rdeči petelin poplesal na njihovo streho in spet je zgorelo vse, še hiša, ki je imela tedaj, kaj pa dru- gega, slamnato streho. Po- zidali so novo in takšna stoji še danes. 7daj se Andrejevo oko ozira na novo mesto pred starim hlevom. Sin je pri- šel od vojakov, posodobili bodo hlev, redili živino, traktor je pri hiši, spet bo rasla opeka za opeko. Življenje nezadržno teče dalje. Andrej Vidic pa je v "redini tega vrenja, če- prav že kljub letom neko- liko sključen, pa vendar nasmejan in veder. Kaj ne bi bil. Vedno je med ljudmi. Svetinski bar d, z aJctovko pod roko in klo- bukom malce po strani. Hudomušnih oči. naviha- nega pogleda. Kot bi mu življenje bilo vzeto iz pri- javne slikanice. Pa je de- la^ in še dela Andrej Vi- dtc. Ne gre drugače, taka je kri. Od 195^ leta je bU 16 let odbornik občinske skupščine in kar dvaj^iet let predsednik krajevnega odbora oziroma krajevne skupnosti. Posebno toplo mu je pri srcu, ko se spomni svoje- ga dela najprej pri OF in zdaj pri SZDL. kjer ji predseduje na Svetini in je tudi na čelu poravnalnega sveta, predsednik gasilske- ga društva, predsednik SLO in pri SZDL dele- got za kmetijstvo ... Tile zadnji stavki so že statistika. Za temi nazivi se skriva tista prvobitna ljudska trdoživost in mo- drost, ki je vedno- v na- ših ljudeh znala vžgati pla- men za tiste naše svetle zmage, brez katerih bi ne biLi danes to kar smo — kof posamezniki in kot družba. Andrej Videč, s sedmim križem na hrbtu, s Kanjuc pri Svetini do- ma kljubujoč vetru in ognju ostaja z nasmeš- kom na ustnicah. Eden ti- stih nezmotljivih in upor- nih graditeljev naše sfmr- no:.tl DRAGO MEDVED ZDRAVJE !N TURIZEM " ^"^^ ^ UGODfJEJŠI DRUŽBEMS POGOJI Pretekli teden je bila v Ro- gaški Slatini četrta seja skup- ščine poslovne skupnosti slo- venskih naravnih zdravilišč, ki se jo je udeležil tudi RA- DO LIPIČAR, podsekretar v republiškem sekretariatu za industrijo. Ob tej priložnosti se je razgovora o problematiki na- ravnih zdravilišč udeležil še ZVONE DRAGAN, podpred- sednik izvršnega sveta Skup- ščine SR Slovenije. Skupščina je obravnavala več pomembnih vprašanj za bodoče delo, usmeritev in razvoj slovenskih naravnih zdravi hšč. V programu dela za prihodnje leto, kd so ga na skupščina sprejeli, so se dogovorili o skupnih nalo- gah, ki jih bodo oprav-ljali v okviru poslovne sikupnosti za vsa zdravilišča, zlasti pa enotno nastopanje na turi- stičnem trgu, skupne pax)pa- gandne akcije, usklajevanje razvoja zdraviliškega gospo- darstva itd. Skupščina je obravnavala in sprejela po- litična i2sh'Xiišča za samo- upravno organiziranje delav- cev v nararaih zdraviliščih z namenom, da bi pospešili proces uresničevanja zakona o združenem dedu. zlasti pa zboljševali materialno podla- go naravnih zdravilišč in svoj materialni in družbeni položaj ter dohodek in ce- lotni dohodek na podlagi več- je produktivnosti dela. Z iz- hodišči so opredelili konkret- ne pogoje, pod katerimi bo- do delavci organiziraii temelj- ne organizacije združenega dela. Na seji skupščine so obravnavali tudi ekonomske in zdravstvene \'idike pred- logov, ki jih je v javni raz- pravi Bvršilni odbor skupšči- ne Zdravstvene skupnosti po- nudil za ureditev ravni in obsega zdravstvenega varstva delovnih ljudi in ob&mov v naši republiki. V pogovoru, ki so ga de- legati slovenskih zdravi ILšČ imeli z Zvonetom Draganom so podpredsednika slovenske- ga izvršnega sveta seznančU s poslovanjem in razvojnimi možnostmi naravnih zdravi- lišč. Podpredsednik je ocenil dosedanja prizadevanja in Tismeritev naravnih zdravilišč Za pravilna in pooidaril. da se ustvarjajo ugodni družbe- ni pogoji za njihov nadaljnji razvoj, ker je zdraviliško tu- ristična dejan-nost pomembna kot nadailjevanje bolnišnične- ga zdravljenja kakor tudi v smeri zdraviliškega turizma, pn čemer tujskega tumana ne smemo zanemariti. B. V. št. 43 — 27. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 3 POT^i^r^lKOV: USPEŠEN SEMINAR Občinska konferenca SZDL Celje je skupaj z izvršnim odborom občinske konferen- ce svetov potrošnikov pri- pravila izredno zanimiv in uspešen seminar za člane svetov potrošnikov. Seminar- ja se je udeležilo nad 40 čla- nov svetov potrošnikov iz krajevnih skupnosti, deset pa je bilo tudi predstavni- kov iz delovnih organizacij. Seminar je bil v prvi vr- sti namenjen spodbudi za boljše delo potrošniških sve- tov, ki v vseh krajevnih skupnostih še niso zaživeli. Na dvodnevnem seminarju so govorili o vlogi svetov potrošnikov v izgrajevanju samoupravnega sistema, o slabostih in prednostih re- klame pri oblikovanju pot- rošniške miselnosti, o zako- nu o blagovnem prometu, sodelovanju svetov potrošni- kov z inšpekcijskimi organi, izvajanju srednjeročnega na- črta razvoja maloprodajne mreže in razvoju malega gospodarstva v celjski obči- ni. Skratka, obdelali so vrsto ključnih tem za razumeva- nje vloge svetov potrošnikov, zato laJiko pričakujemo, da bodo pozitivni sadovi semi- narja našli hitrejšo pot v svete potrošnikov in občin- sko konferenco svetov. sb ŠENTJUR: ŠTIPENDIJSKA POLITIKA V soboto zijutraj je bila v Šentjurju konferenca imladih v izobraževanju, kjer so mla- di obravnavali osnutek pred- loga o oblikovanju in izva- janju štipendijske politike v Sloveniji. Seje so se udele- žili delegati posame2inih os- novnih organizacij. Vsi štipendisti v šentjurski oibčini, so formirani v klu- be štipendistov. Delegati, ki so se seje udeležili, pa ima- jo nalogo, da prenesejo skle- pe republiškega gradiva spre- memb in dopolnitev družbe- nega dogovora o oblikova- nju in izvajanju štipendijske politike SR Slovenije med svoje vrstnike — dijake in študente. mm 78 Na vseh nivojih v Šentjur- ju tečejo intenzivni pogovori in priprave za delo mladin- skih delovnih brigad v pri. hodnjem letu. Po zdajšnjem programu naj bi mladi po- magali pri prestavljanju tele- fonskega kabla na relaciji Slicndca —'Prevorje — Lislčno m p 30 LET ZVEZE SVOBOD EDEN DRIIG'MU OGEMJ DAJMOi i PIŠE DRAGO MEDVED 1 Tale Linhartova sposojenka je bila največkrat na ustnicah, ko je tekla beseda o tistem prostoru, kjer se dviga zastor. Zdaj se je zastor res dvignil, toda ne samo v gledališču. Dvignil se je v čast pomembnega jubileja. 30-letnice zveze Svobod. V čast tisočim, ki so takoj po vojni združeni v to ljubiteljsko organizacijo znali in zmogli vnesti neizmerno veliko ustvarjalnega zanosa in samoodpovedi. Letošnje leto je še posebno slavnostno. Naši — to- rej Titovi in partijski jubileji dajejo žlahtnost že itak vsebinsko tehtnim razlogom za glasno zdravico slav- Ijenki. Je pa še nekaj, kar je izrednega pomena. Ama- terska kultura v celoti slavi ta jubilej v času, ko se ji bolj kot kdajkoli prej odpirajo široka vrata. Vodijo k nam vsem. Ko beremo v samoupravnih in političnih aktih zapisane besede o kulturi, spoznavamo, da brez delovnega človeka — pa najsi bo ta kot delavec pri stroju, plavžu, na polju ali kot profesor ali inženir v belem plašču za pisalno mizo — da brez ustvarjalca materialnih dobrin ne bomo mogli ustvarjati in krojiti tudi duhovnih. Kultura in umetnost danes bolj kot kdajkoli prej postajata sestavina dzruženega dela, po- stajala živ organizem tiste ustave, ki smo jo sprejeli kot osveščena, samoupravna, socialistična družba. Za preobrazbo, za tisti naš današnji in jutrišnji dan, ki ga je prebudila zora včerajšnjega boja in nas njegov ne- mir poganja v nove in nove bitke. Ko nam je vedno bližje spoznanje, da je kultura ena sama in so dileme, kdo bo koga dosegal ali presegal le še slaboumne iz- mišljotine. V jubilejev lesk sodijo tudi spoznanja, da se da večno tarnanje na račun prazne denarne mošnje pre- magati s hotenjem po ustvarjalnosti, z gorečo željo po napredku, delu in kritičnem samoanaliziranju. Pa tudi po vedno treznejšem vrednotenju ustvarjalnega dela, svobodni menjavi dela. Seveda pa nas v tej praznični vznesenosti ne sme zaslepiti dejstvo, da tam, kjer uspeva plemenit sad. ne manjka tudi plevela. Toda ali ni kulturno in umet- niško ustvarjanje predvsem zato, da bi bilo plevela čimmanj? Da bi bilo več srčne kulture, da bi bili še bolj ljudje, kot smo že mnogokrat znali dokazati, da smo. Vse prave umetnosti in kulture sveta služijo ved- no novim potrditvam te resnice. A ker je ta ena sama, jo moramo dobro negovati. Kdo bi jo lahko bolje od naše samoupravne stvarnosti? V treh dneh od 27. do 29. oktobra se bodo v štirih severovzhodnih slovenskih mestih zvrstile prireditve, ki bodo pokazale, praznično obleko slavljenke. Med nji- mi so tudi predstavniki celjskega območja: KUD Zar- ja Trnovlja, šaleška folklorna skupina iz Velenja, Dru. štvo likovnih amaterjev Celja, ansambel Centra za ba- let in ritmiko Celje ter skupina za izrazni ples Peda- goškega šolskega centra iz Celja. Ob naštetih imenih in naslovih se nam odkrije dej- stvo, da smo v teh tridesetih letih na našem območju dobro zasejati letino. Ob družbeno kritičnih spoznanjih, ki sodijo v delovni del proslavljanja pa lahko vtkemo nove niti zanosa, kajti jutrišnji dan je naš dan, torej rmj bo še lepši od današnjega, ki nam ob prazniku od- pira vidike novega razvoja. OBMOČJE: POSVETOVANJE O NOVATORSTVU V začetku novembra se v Celju obeta zanimiv območni posvet o vprašanjih dela no- vatorjev in inovatorskih de- javnosti. Posvet skupno pri- pravljala Mladinski svet zveze sindikatov območja, Občinski sindikalni svet Celje in območna raziskovalna skupnost. Na ix)svebu želijo povzeti izkušnje združenega dela pri razvoju in spodbujanju ino- vatorske dejavnosti, sprego- vorili pa bodo tudi o nagra- jevanju novatorstva, saj je prav to področje še vedno med najbolj neurejenilmi in krivičnimi v pravilnikih de- lovnih organizacij o inova- torski dejavnosti. SB VPRAŠANJA JAVNEMU DELAVCU SPOŠTOVANI TOVAii,IšI. Hala Golovec nedvomno postaja eno od središč celjskega družbenega in dru- žabnega življenja, saj je prireaitev (športnih, kultur- nih, rekreacijskih, zabavnih in drugih) vse več. Moti pa nekaj. Namreč, da še vedno dovoljujeje prodajo al- koholnih pijač med velikimi, pi-edvsem športnimi pri- reditvami. Nemalokrat, predvsem na prvenstvenih tek- mah rokometašev, atmosfera v dvorani preraste okvi- re normalnega in športnega navtjanja. K temu, po na- šem prepričanju, precej pripomore tudi alkohol. Spra- šujemo torej, zakaj dovolite v b:feju, ki ga upravlja ho- tel Celeia, prodajo alkoholnih pijač (žganih, vina in piva) med športnimi tekmami. Zakaj v tem bifeju gle- dalcem postrežejo s steklenicami pdva, oziroma zakaj tega vsaj ne pretočijo v plastične kozarce. In slednjič, zakaj vašd redarji ne preprečujj o vnašanje alkoholnih pijač na tekme. Vse to sprašujemo predvsem zato, ker se bojimo, da bo nekoč v hah le počilo BRANKO STAAIEJČIC Z otvoritvene slovesnosti RAZSTAVA JE ODPRTA! POKROVITELJ JE SEVNIŠKA JUTRANJKA v petek po ustanovni skup- ščini, so v hali pod Golov- cem slavnostno odprli prire- ditev »Vse za otroka«. Prisotne je v imenu druž- benopolitičnih onganizacij Ce- lja in občinske skupščine pozdravil Jože Volfand, pred- sednik OK SZDL (3elje. Iz- postavil je misel, da je otrok celovita osebnost, ki se vklju- čuje v delo in življenje v na- ši samoupravni družbi. Otro- ka ne smemo obravnavati le kot potrošn ka in ga motriti skozi dinar. Skrb za otroka zahteva nsnehno spremlijanje njegovega razvoja in vključe- vajije v vsakdanje življenje. To pa je dolžnost ne samo staršev in strokovnih služb, ampak celotnega združenega dela. Prav zato je tudi taka prireditev v Celju več kot zaželena. Njeno pomembnost dokazuje tudi sprejem po- kroviteljstva Zore Tomič, čla- nice zveznega izvršnega sve- ta in predsednice zveznega komiteja za zdravstvo iln so- cialno skrbstvo. Zora Tomič, ki jie priredi- tev razglasila za odprto, je v svojem govoru prav tako poudarila pomen celotnega združenega dela pri izenače- vanju življenjskih pogojev otrok. Združeni delavci se vse bolj zavedajo, da so otro- ci naš največjii zaklad, kot je ob priložnosti dejal tova^ riš Tito. Pozdravila je tudi vzporedne prireditve, ki te- čejo med tedensko razstavo »Vse za otroka«. Ob koncu svojega govora pa je Zora Tomič poudarila, da se mo- rajo proizvajalci otroških iz- delkov še bolj zavedati, da je najboljše za otroka ko- maj dobro. Prjsotni so si nato z veli- kim zanim-anjem ogledali raz- stavni prostor prireditve, ki bo odprta še do 28. oktobra in katere pokrovitelj je in- dustrija otroške konfekcije »Jutranjka« iz Sevnice, še besedo, dve o vzporednih pri- reditvah, ki jih zares ne gre prezreti. V soboto je že bila Uispela akcija — Otroci, vsii na kolo za zdravo telo. Ome- niti velja tudi seminar za prodajalce igrač in razgovor s proizvajalci in trgovci o problematiki proizvodnje iz- delkov, namenjenih za otro- ke. Prav tako je pozornost pritegnil seminar o prometni vzgoji in Dan dobre knjige. Rekli bi lahko, da obijsko- valci poizdravljajio to pirire- ditev in mno^ upajo, da bo postala tradicionalna v šir- šem slovenskem, jugoslovan- skem in morda celo medna- rodnem prostoru. Tokrat bi se 1» in ono da- lo morda Se oporekati, mar- sikaj pohvaliti. Toda — o tem bodo verjetno rekli zad- njo besedo za to usposob- ljeni strokovnjaki, želja šte- vilnih potrošnikov je, da bi kičasti izdelki in igrače izgi- niU s prodajnih polic, kjer se še vedno preradi šopirijo in s svojo množičnostjo dtari- njajo lepo, estetsiko in higi- ensko neoporečno igračo, ki jo prodajalci včasih kar pre- radi potisneuo v kot. M. PODJED ŠENTJUR: PRENOVLJENA DVORANA Te dni so strokovnjaki hi- teli s popravljanjem dvorane v šentjurskem kultuirnem do- mu. Sicer lepa dvorana se še pred kratkim ni mogla poh- valiti z dobrim podom in tad- no iizolaoijo. Te pomanjkljivo- sti so zdaj odstranjene in pri- reditev v dvorani b^^do tekle od sedaj naprej v prenovljeni dvorani. na. p. KOMEMORACIJE NA OBMOČJU V VSEH KRAJIH CELJSKEGA OBMOČJA SPOMINSKE SVEČANOSTI LAŠKO: osrednja SF>omtnska svečanost bo v ponedeljek, 31. oktobra najprej ob 15.30 pred domom »Dušana Poženela«, ob 16. uri pa še na njegovem gro- bu na laškem pokopališču. V programu bodo sodelovali pevski zbor in pionirji. Seve- da pripravljajo spominske sve- čanosti tudi ob vseh ostalih obeležjih po celotni laški ob- čini. SLOVENSKE KONJICE: tu- di pri njih bo osrednja spo- minska svečanost ob dnevu mrtvih v ponedeljek, 31. ok- tobra ob 15. uri pri grobovih padlih talcev v Stranicah. Ob tej priložnosti ne bodo poim- bili tudi na ostala spominska obeležja v konjiški občini. MOZIRJE: osrednja spomin- ska svečanost bo v Mozirju pri tamkajšnjem spomeniku NOB in to v nedeljo, 30. oJcto- bra ob 17. uri. V občini imajo 86 spominskih obeležij in oko- li 40 spomenikov NOV, vse pa bodo v teh dneh obiskali pio- nirji, mladina in borci. Na si>ominsM svečanosti v Solčavi bodo sodelovali tudi pripad- niki obmejnih enot JLA. ŽALEC: v ponedeljek, 31. ok- tobra ob 16. uri, bo srečanje ZZB NOV v dvorani kmetij- skega kombinata, od koder bo delegacija polc/;ila venec pred spomenik žrtvam sredi Žalca. V občini pa bodo več^je spominske svečanosti tudi v Grižah (pred spomenikom ob 14. uri), Preboldu (ob isti uri) In na Vranskem (ob 10. uri na Gorici), vse pa na sam dan mrtvih, 1. november. Pio- nirji posameznih šol, ki ima- jo patronat za skrb za vzdr- ževanje vseh 72. spoiininsikih obeležij, v občiaL, ŠMARJE PRI JELŠAH: pri osrednjem spomeniku v Šmar- ju bo spominska slovesnost 1. novembra ob 8. uri zjutraj, seveda pa bodo pionirji, borci in krajani obiskali vsa ostala spominska obeležja v občini, ki jih ni malo. ŠENTJUR: osrednja spomin- ska slovesnost bo 31. oktobra ob 12. uri pred spomenikom padlih borcev v Šentjurju. CELJE: v Celju bodo osred- nje komemoracije v ponede- ljek, 31. oktobra, in sicer pri grobnici narodnih herojev na šlandrovem trgu ob 11. uri, v zaporih »Stari pisker« ob 11.45 in pri grobnici padlih borcev NOV na Golovcu ob 16. uri. V priložnostnih pro- gramih bo sodelovala šolska mladina ter godbi na pihala »France Prešeren« in EMO, uiuDadaiik JI>A pa bodo oa šlandrovem trug in na (Golov- cu izstrelili tudi častno salvo. Spominske svečanosti bodo tudi v ostalih krajih celjske občine. VELENJE: v ponedeljek, 31. oktobra, bodo komemora- olje v skalah pri Velenju ob 15. uri, pri spomeniku XIV. divizije v Pesjem ob 13.45, v Podkraju na pokopališču ob 16.15, na Celjski cesti ob 16.45 in pri centralnem spomeniku žrtvam NOB na Titovem trgu ob 17.30. Ker bo ta žalna slo- vesnost že v mraku, bodo otroci prišli k spomeniku s prižganimi svečami in jih po- stavili na obeležje. V torek, 1. novembra, bo komemoracija pri spomeniku talcem v Šoš- tanju ob 15. uri in v šmart- nem ob Paikd pri spomemku borcem Savinjske čete ob 14. uri. Zbral; TONE VRABL 4. strar. — NOVI TEDNIK St. 43 — 27. oktober 1977 IZGUBAŠI KJE VZROKI? AKCIJA OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE Pri območni gospodar siki zbornici v Celju so ustano- vili delovno skupino, ki bo do srede novembra obiska- la vse tiste delovne organi- zacije na območju, kjer se &e vedno soočajo s proble- mi izgub. Pozornost bodo ob obiskih namenili pred- vsem tistim delovnim orga- nizacijam in tozdom, kjer so, kot kaže, izgube trajnej- šega značaja. Obiski pa ima- jo povsem deloven značaj. V neposrednem stiku bi ra- di strokovnjaki gospodarske zbornice na povsem stroko- ven način ugotovili, kje so vzroki nekritih izgub. Osnov- no vprašanje namreč je, ali so izgube plod subjektivnih vzrokov rn lastnih slabosti ali pa nerešenih sistemskih vprašanj, kaJcršna so, na pri- mer, oblikovanje cen, teža- ve pri uvozu surovin, nerea- lizirane naložbe in podobno. Že danes pa je jasno, ugo- tavljajo na območni gospo- darski zbornici, da je precej razlogov za izgube v še ved- no nerešenih dohodkovnih odnosih med posameznimi tozdi v delovnih organizaci- jah. To vnovič opozarja na hitrejše uresničevanje teme- ljnih načel zakona o zdru- ženem delu. Po predvidevanjih bodo strokovnjaki gospodarske zbornice obiskali trinajst de- lovnih organizacij na območ- ju, med njimi REK Velenje, Jletko, TIM Laško, Steklar- no Boris Kidrič, GLIN Na- zarje, Žično, Volno, tozd Emokontejner, tozd TiO^ in še nekatere druge. BS GOSPODARSKA ZBORNICA: ODBOR ZA EKOLOGIJO Pri območni gospodar- ski zbornioi bodo v krat- kem ustanovili odbor za ekologijo, ki pa bo imel nekoliko drugačne nalo- ge od številnih drugih so- rodnih odborov, ki delu- jejo v občini bodisi v ok- viru družbenopolitičnih organizacij ali skupščine občine. Odbor gospodar- ske zbornice naj bi bil namreč zadolžen za stro- kovno spremljanje ures- ničevanja načrtov za var- stvo okolja v združenem delu. Vemo namreč, da ima pretežno število ti- stih delovnih organizacij, ki veljajo za največje onesnaževalce v občini Celje in tudi na območ- ju, že sprfejete načrte za amanjišanje oziroma od- pravo onesnaževanja. Ve- mo pa tudi, da se ti na- črti le prepočasi uresni- čujejo. ' stab OBLETNICA ŽALSKE NAME IU JE NUVI iMLtC v LETU DNI JE NAMA OPRAVIČILA OBSTOJ Včeraj so v žalski Nami praznovali leto dni, odkar so odprli to veleblagovnico, že pred samo gradnjo je bi- lo slišati precej očitkov, da takšna trgovska hiša v Žalcu ni potrebna. Kaj je v letu dni dokazala Nama, smo po- vprašali direktorja Dolfeta Naraksa. »Danes ni nikakršnih dvo- mov več v to, ali nam je bila veleblagovnica potrebna ali ne. še več, precej je kup. cev tudi iz drugih občin celj- skega območja. V letu dni smo se srečevali seveda tudi z nekaterimi težavami, delav- ce smo morali uvajati v nov sistem poslovanja, ki je pri nas malce specifičen. Ena iz- med pomambnih nalog, ki smo si jo zadali je, da kup- cu omogočimo, da si lahko vse izdelke pred nakupom dodobra ogleda. Gre za samo- izbimi način piodaje. Začetne težave smo v drugi polovici obstoja, torej letos le uspeli premagati. Letošnji plan bo- mo presegli za 20 odstotkov in to je velik uspeh. Trenut- no smo v fazi dokončnega konstituiranja kot sedmi tozd Name Ljubljana in s prvim januarjeim prihodnjega leta bomo postali samostojna te- meiljna organizacija. Korak naprej smo storili tudi s tem, ko smo pred podpisom samoupravnega sporazuma v poslovno skupnost Nama, v katero se združujeta še ljub- ljanski Velebekstil ter Soča iz Kopra. Ta skupnost bo imeia v bodoče pomembno nalogo v nadaljnjem ix)vezo- vanju in dogovarjanju na področju dohodkovnih odno- sov s proizvodnjo.« — Kakšne akcije ste ilmeli, da bi se še bolj približali potrošniku? »Akcij je bilo precej. Ome- nim naj modne revije, na katerih smo kupcem pred- stavili oblačila, ki jih lahko kupijo pri nas, precej j^. zornosti pa smo namenjali tudi kulturi. Gre namreč za nekatere razstave naših likov- nih umetnikov. Ob sobotah prirejamo v restavraciji tudi plese, na katerih velikokrat sodelujejo znani slovenski pevci zabavne glasbe. S takš- niimii oblikami bomo seveda nadaljevali tudi v prihodnje.« —- Kako se veleblagovnica vključuje v novo mestno jed- ro Žalca? »Nama je prvi skrajen! ob- jekt v novem mestnem delu, letos pa se mu je pridružila še avtobusna postaja. Do kon- ca leta bo dokončno ureje- no še novo križišče z ust- reznimi priključki. Tu so se- veda še številna nova stano- vanja, ki se jim bo vsako leto pridružilo po sto novih, S tem bo vloga Name vse bolj rastla. V neposredni bli- žini Nam-e je v načrtu izgrad- nja novega hotela ter poslov- ne stavbe, ki bo v pritljičju imela nekatere poslovne pro- stora. Ti bodo namenjieni predvsem pošti, banki ter Službi družbenega knjigovod- stva. S takšno usmeritvijo bodoče izgradnje novega mestnega jedra želimo ustva- riti širšo ponudbo in zado- voljiti naše potrošnike, tako da bodo lahko v najkrajšem času opravili praktično na enem mestu vse svoje potre- be. JANEZ VEDENIK ŠENTJUR: REGULACIJA VOGLAJNE Celjski NIVO je pred dne- vi začea regulirati Voglajno v Šentjurju. Dela tečejo zdaj pri tovarni Alpos, kjer bodo naredili tudi zajetje industrij- ske vode za potrebe tega de- lovnega kolektiva. Nato pa bodo dela nadaljevali z ure- janjem šentjurskega vodnega vozlišča. np ŽALEC: LOKACIJA ZA INDUSTRIJO Na eni izmed sej žalske občinske skupščine je nek- do zastavil vprašanje, zakaj se lokacije za industrijske objekte odobravajo brez vednosti samoupravnih orga- nov krajevne skupnosti, s čimer je občanom onemo- gočeno sodelovanje. Delegat je navedel tudi konkretni primer Sigme. Na oddelku za urbanizem in komunalne zadeve pri žalski občinski skupščini smo izvedeli, da Sigmi niso izdali lokacijskega dovoljenja za gradnjo objektov na lokaciji bivšega POZD SCHMIDT v Žalou. Sicer pa lokacije industrijskih objektov odobravajo v skladu s sprejeto urbanistično dokumentacijo. V pri- meru, ko gre za odobritev izjemne lokacije za indu- strijski objekt oziroma za odmik od sprejete urbani- stične dokumentacije pristojni upravni organ po sklepu komisije izvršnega sveta za urbanizem dobi mnenje krajevne skupnosti. J. V. POBRATENJE Z BACKO PALANKO Minuli teden so v Bački Palanki podpisali listino o pobratenju z žalsko občino. V imenu žalske občine je listino podpisal predsednik Vlado Gorišek. Kljub te- mu, da sta občini pobrateni že dlje časa, so listino podpisali šele sedaj. Prvi podpis je bil julija ob žal- skem občinskem prazniku. J. V. GORENJE SIRŠE SODELOVANJE V VRANJU BODO DELALI ŠTEDILNIKE NA TRDA GORIVA Minuli teden so v Gorenju podpisali pogodbo o poslov- no-tehndčsnem sodelovanju s tovarno Alfa iz Vranja. Ta bo poslej v celoti prevzela proizvodnjo štedilnikov Go- renje na trda goriva. Do podpisa te pogodbe in Širitve sodelovanja je prišlo predvsem zaradi vse večjih potreb tržišča po štedilnikih vseh vrst. V Velenju bi pro- izvodnjo le težko in z veli- kimi stroški širili. Zato so poiskali partnerja, ki je v celoti prevzel proizvodnjo štedilnikov na trda goriva, sproščen del zmogljivosti v Gorenju pa bodo izkoristili za širitev ostalih programov štedilnikov. Alfi Vranje je Gorenje v celoti prepustilo tehnologijo proizvodnje, specialne stro- je in orodje za proizvodnjo štedilnikov na trda goriva. Brezplačno jim bodo pošilja- li v predelavo tudi ves pot- reben material in p>olizdelke, prodajo in servis pa bo v celoti prevzelo Gorenje. Ob tem bodo Alfi Vranje nudili tudi vso potrebno strokovno i>omoč, določeno število delavcev iz Alfe pa bo že v prihodnjih dneh pri- šlo v Velenje na specializa- cijo. V pogodbi predvidevajo, da bodo že prihodnje leto izdelali 80.000 štedilnikov na trda goriva, obstoja pa tudi obojestranski interes za ši- ritev sodelovanja pri proiz- vodnji bele tehnike. HINKO JERČIC ŠENTJUR: SKUPNA ANALIZA DPO Družt!enctrebovali. Vzrokov pomarnjikanja je več. Ne- dvomno je med osnovnimi slaba hidrološka situacija. Podtalnica si namreč po lanski suši še nI opomog- la. Dodaten udarec je bila porušitev jezu pod Grič- kom, kar je znižalo raven podtalnice še Za 80 centi- metrov. Vendar to še ni vse. V najboljših pogojih spravimo v Celju skupaj prav toliko vode, kot jo potrebujemo — torej 350 sekimidnih litrov. Kakšne rezerve ni, pa čeprav ve-, mo, kako zelo so celjski vodni viri iz^postavljani ne- varnosti onesnaženja. Glavni viri so ob promet- - ni žili Celje—Ljubljana, nesreč na njih p>a je veh- ko. Prav nad nahajališči podtalnice so tudi kmetij- ske površine, na katerih uporabljamo umetna gno- jila. Nevarnosti za onesna- ženje pitne vode torej več kot dovolj. In če gremo še korak naprej in se vprašamo, za- kaj tak problem z vodo v Celju, je treba odkrito pri- znati, da smo nanjo pre- malo misUU. Tako v ko- munalnem podjetju, kjer so leta 1969 sprejeli 10 let- ni načrt razvoja vodno- skrbnih objektov, pa so ga izpolnili manj kot polovico, kot tudi v vseh delovnih organizacijah in krajevnih slfupnostih. Primera, ki najbolj bo- deta v oči: lani so zdru- ženemu delu ponudili v podpis samoupravni spora- zum o združevanju denar- ja za izgradnjo zajetja Hudinje pri Vitanju. Spo- razuma niso podpisali niti v enem tozdu. Komimalno podjetje se je znašlo v slepi ulici in f>osledica je bdla lani tako zelo kritizi- rana podražitev vode za namensko zbiranje sreds- tev za izgradnjo vodoskrb- nih objektov. In drug primer: v sed- mih letih je bil zgrajen (v I Tivou) le en nov vodnjak a zmogljivostjo 50 litrov na sekundo. Odveč bi bilo opociarjati, koliko je bilo v tem času zgrajenih novih stanovanj, sosesk in industrijskih ob- ratov, koliko je v tem ča- su porasel standard in z njim vred potreba po vo- di. Priznati je treba, da smo se do problema prav vsi obnašali mačehovsko in tako tudi rezultat — se- danja kriza, ne preseneča. ^rimerov brezvestnega trošenja vode v času krize je veliko. Pozabljamo, da je treba varčevati in tako solidarno omogočiti tudi tistim občanom, ki že me- sec 3 dolgo nimajo vode (severni del mesta z Go- lovcem), da pridejo vsaj do nekaj kapljic dnevno. Tako smo pred dnevi izve- deli v živi oddaji radia Ce- lje o problemu vode, da je na Aljaževem hribu nekaj mesecev trekla voda iz javnega vodovoda in se zlivala na ulico. Kljub opoizordlom okvare niso odpravili. Izvedeli smo tu- di, da številni krajani še vedno z ljubeznijo, a brez najmanjšega čuta za od- govornost, gladijo in pe- rej) svoje avtomobile, medtem ko drugod lahko perejo umazano perilo še- le v zgodnjih jutranjih ah poanih večernih urah, ko se v mnogih stolpnicah ljudje niti umivati več ne morejo. V nižinskih pre- delih pa posamezniki še vedno zalivajo vrtove. V težavnem položaju, ki se v zvezi z vodo pojav- lja, bo treba proti tak- šnim kršitvam julija spre- jetega odloka občinske skupščine odločno ukrepa- ti. Zato ob pozivu k varč- ni in premišljeni uporabi vode tudi poziv vsem ob- čanom, da prijavljajo pri- stojnim občinskim služ- bam ali mestni straži vse kršitve odloka, ki prepo- veduje porabo vode v ne- smotrne namene. In kaj si lahko obetamo v bližnji in nekoloko dalj- ši prihodnosti? Bodo pi- pe v Celju vse bolj pra- zne? Tega praktično ne ve nihče. Vse je odvisno od vodmh virov oziroma pod- talnice, ki ima najnižjo raven v nekaij zadnjih de- setletjih. Odbor izvršnega sveta je sprejed nekaj kratkoročnih ukrepov. Med njimi lahko največ pomaga tisti o zapiranju v posamezndh delih mesta. V nekaterih predelih sedaj dnevno zapirajo vodo in tako umetno zsvišujejo pri-. tisk v ostalih delih. Tako imajo vsaj enkrat dnevno vodo povsod. Ob tem pa velja povedaiti, da je ob stari vodovodni mreži tak ukrep tvegan in da kaj la- hko pride do okvar, ki bodo vso stvar le še bolj zapletle. Seveda pa dnaga- če ne gre. Drug ukrep, ki naj bi že v nekaj dneh po- magal, je vnovična posta- vitev jezu pod Gričkom. Ta se je pred časom po- drl, sedaj pa so ga obno- vili in bodo tako, vsaj na- dejajo se, preprečili iztok podtalnice v Savinjo oziro- ma dvigniU raven podtal- nice. Prezgodaj je m pre- sojo učinkovitosti tega ukrepa, gotovo pa ne bo pomagal v takšnem smi- slu, da težav pri oskrbi z vodo ne bi bilo več. Tako si trajnejše rešitve lahko obetamo le z novimi vod- nimi zajetji. Virov vode ne manijka. Tako so ugotovili tudi na znanstvenem sim- poziju o vodnih virih Spodnje savinjske doline. »Celje praktično leži na vodi«, nam je povedal predstojnik strokovne službe komunalne skupno- sti Janez Kozmus. Vodo jej treba le zajeziti in zajet-i ja primemo urediti, da boJ voda sanitarno neoporeč- na. Seveda pa bo nov pro- blem denar. Številni obča- ni že' predlagajo samopri- spevek. Akcija, če bi se je le kdo lota, bd nedvomno uspela. V prihodnjem letu bo nekoliko bolje, tako ob- ljubljajo. Pričakujejo nam- reč hidrološke spremembe na bolje, v pogonu pa bo- sta že dva nova vodnjaka. Prvi v Levcu z zmogljivo- stjo 20 sekundnih litrov vode naj bi bil nared ko- nec meseca. Drugi, večji, na Hudinji pri Vitanju pa bo nared sredi prihodnje- ga leta. Toda tudi to še vedno ne bo dovolj za nor- malno oskrbo Celja z vo- do. Tudi zato ne, ker vse močnejši para,bnik vode postaja industrija, ki se tudi širi. Pred dnevi smo izvedeli, da industrija v tehnološke namene odvze- ma 14 odstotkov pitne vo- ne. Ta odstotek pa raste in se veča... In za konec le še ocvi- rek, ki kaže v polni meri, kakšen odnos do vode imamo v Celju še vedno. Za gradnjo ozsiroma ob- novo jezu pod Gričkom so potrebovali večje število kamionov »Tatra«, ki pa jih kljub zahtevi Komu- nalno podjetje ni hotelo odstopiti. Odbor izvršnega sveta, ki ima vsa mogoča pooblastila, ki jih izvršni svet lahko da, si je tako moral pomagati s tem, da je za voznike in vozila po- slal vojaške pozive. Kot ob izrednem sta^nju! In z izirednim stanjem se v Ce- lju pravzaprav dejansko srečujemo! BRANKO STAMEJCIC stran — NOVI TEDNIK St. 43 — 27. oktober 1977 VOLILNE KONFERENCE ZK NA OBMOČJU v ŠENTJURJU DOBRO IN PRAVOČASNO V šentjurski občini so vo- ilne konference ZK že opra- riii. Sekretarju OK ZK Šen- tjur smo zastavili vprašanje, tako so le-te potekale in ka- čo so bile priipravljene. »Z ozirom na nekatere na- oge iz področja splošnega judskega odpora smo mo- rali z volilnimi konferenca- ni v občini pohiteti in smo Je v pripravah nanje dogo- TOrili, da bodo te opravljene io 5. oktobra. Tako zdaj z adovoljstvom ugotavljamo, ia so se po osnovnih organi- sacijah ZK tega roka tudi iržali, z izjemo v trehosnov- lih organizacijah, ki pa so 7 zadnjih dneh tixdi že imele /olilne konference. Moram reči, da so bile vse iobro pripravljene, zlasti v Kadrovskem pogledu, pa tudi 7 vsebinskem. Iz5>ostaviti ve- lja konferenco, ki je bila v iCmetijskem kombinatu, in sicer v tozdu lastna proia^ inodnja, kjer so se komunisti selo zavzeli in so pripraviU iudi vsebinsko oceno doseže- nih nalog na področju ures- ničevanja zakona o združe- aem delu. Pri tem so še po- sebej ocenili vlogo komuni- stov in njihova prizadevanja. Istočasno so se za nekatere stvari zavzeli, kot za nadalj- ao akcijo komxm',stov, pred- vsem v pogledu nadaljnjega iirejanja medsebojnih odno- sov in dohodkovnih odnosov. Dogovorili so se tudi, da bo treba še bolj kot doslej so- delovati z ostalimi družbeno- političnimi organizacijami. Na tej konferenci je bilo tu- di veliko govora o samem vključevanju delavcev v ne- posreden pHTOces samouprav- lj,anja. Čeprav so ugotovili, da je na tem področju že veliko narejenega, so bili vseeno mnenja, da ostaja še veHko nalog odprtih. Le-te morajo postati naloga tnak- cslja komimtstm v prihod- njem obdobju. Veliko je bi- lo, so ugotovili komunisti, narejenega na p>odročju go- spodarske stabilizacije. V sa- mem tozdu so veliko nare- dili tudi na področju razvo- ja kmetijske proizvodnje in da je zato tozd dosegel ne- katere vidne rezultate. Opre- delili so tudi vrsto prioritet- nih nalog za delo komimi- stov v prihodnjem obdobju.« MATEJA PODJED V VELENJU PRI POLOVICI Tudi v velenjski občini že dalj časa potekajo volilne konference organizacije zve- ze komunistov. Sekretar ob- činske konference ZKS Vele- nje Štefan Dolejši je F>ove- dal, da so z volilnimi kon- ferencami neikje na polovici in to predvsem zato, ker je v zadnjem obdobju prišlo v nekaterih večjih delovnih or- ganizacijah do organizacij- skih sprem.emb, ki so za sa- bo potegnile tudi spremembe v organiziranosti. To še po- sebej velja za SOZD Gorenje in SOZD REK. Po programu naj bi do 31. oktobra izpe- Ijaiia vse volilne konference v 107 osnovnih organizacijah. Dnevno so po tri, štiri in tudi pet volilnih konferenc, ki so dobro obiskane in kar je najvažnejše, dobro pri- pravljene. Ni govorjenja »iia pamet«, ampak je vse kon- kretno in jasno zastavljeno. Nekoliko slabše je na te- renu, kjer so doslej skhcali in opravili volilne konferen- ce samo v Šentilju, šmart- nem ob Paiki in tri v Vele- nju. Po končanih volJilnih konferencah bodo pripravili v začetku novembra seminar za nova vodstva osnovnih organizacij ter se dogovorili o bodočem programu dela. Štefan Dolejši: »Sam sem že obiskal štiri volilne kon- ference. 2e pred začetkom volilnih konferenc smo pri- stopili k pripravam, tako da so zsdaj rezultati resnično do- bri. Imamo tudi potrebno kvaliteto, ki se je v zadnjem obdobju zelo dvignila.« Z volilnimi konferencami so že končali v Vegradu in RŠG (da omenimo samo naj- večje) ter okoli polovico v (3orenju in REK. Po sedaj zastavljenem delu pa bodo vse volilne konference prav gotovo končane do roka, to je 31. oktobra. T. VRABL V VITANJU VEC POZORNOSTI KMETOM Krajevna organizacija ZK Vitanje je na volilni konfe- renci razpravljala o družbe- nopolitičnih in samoupravno- ekonomskih razmerah v kra- ju. Posebej je ocenila odno- se v krajevni skupnosti, de- legatski sistem v krajevni skupnosti, kmetijstvo, šol- stvo, organiziranost splošne- ga ljudskega odpora in druž- bene samozaščite in nekate- ra komtmalna vprašanja. To- rej so komtmisti govoriM o vsem, kar zadeva vsakodnev- no življenje delovnih ljudi v tem kraju. Ugotovili so tudi, da so na področju povezovanja zdru- ženega dela v krajevni skup- nosti dosegli vidne rezultate. Delavci, sicer majhnih orga- nizacij združenega dela se zavedajo svoje vloge v kra- jevni skupnosti in redno pri- spevajo del čistega dohodka za realizacijo programov v krajevni skupnosti. Sicer se tudi v tem kraju pojavljajo nekatere težave, med katere gre šteti hitro naraščanje potreb po delov- nih mestih. Po drugi strani pa obstoja višek delavcev, ki so zaposleni izven občine, predvsem v Celju in v Vele- nju. Precej se jih vozi na delo v Slovenske Konjice. Podatki povedo, da je teh delavcev približno 300, torej toliko, kolikor jih je za^po- slenih v domačem kraju. De- lavci, ki se vozijo na delo izven, občine, pa ne morejo uresničevati svoje vloge v krajevni skupnosti in ne so- delujejo v tolikšna meri pri zadovoljevanju skupnih po- treb občanov. Njihov višek dela ostane v kraju, kjer so zaposleni. Krajevna skupnost Vitanje od teh organizacij združenega dela ne dobi ni- česar. Komunisti so tudi ocenili delegatski sistem in ugoto- vili, da je še premalo zaži- vel. Zatika se namreč pri obveščanju občanov o raz- pravali in sklepih skupščine. Vitanje je obširno kmetij- sko področje z lepimi kmeti- jami na južnem delu Pohor- ja. Kmetje so sicer že do- segli boljši standard, pred- vsem z nabavo drobne meha- nizacije. Vendar pa so med seboj še premalo povezani in organizirani. V tej smeri je krajevna skupnost že na- redila korak naprej, ko je navezaila stike s kmetijsko zadrugo o Investiranju tako v zasebni kot družbeni sek- tor kmetijstva. Dogovorili so se o programih vlaganj, ven- dar je v glavnem ostalo le pri tem. Napak j« tudi, da ponekod še vedno vlada pre- pričanje, da višinski predeli niso zanimivi za kmetovanje in zato ostajajo ta področja nekoliko zanemarjena. Vitanj- ski kmetje pa so v zadnj;em času obiskali kmetije na po- dobnih področjih v Preva- Ijiah, Zgornji Savinjski doli- ni, Bledu in škof ji Loki. Ta- ko so se sami prepričali, kaj je moč doseči tudi v hribo- vitem podmčjiu, seveda orga- nizirano in 8 pomočjo stro- kovnjakov in kmetijskih or- ganizacij. Razen tega imajo nekatere vitanjiske kmetije izredno dobre pogoje za raz- voj kmečkega turizma. Zal je še vedno veliko tistih mla- dih ljudi, fci jih iz kmetij vleče zaslužek v dol-ino in v bolj razvite kraje. Med drugim so komunisti na konferenci ugodno ocenili tudi dek) učiteljev na osnov- ni šoli in se zavzeli za čim- prejšnjo izgradnjo telovad- nice ob šoli. Predstavniki občinskega ko- miteja ZK Slovenske Konji- ce so visoko ocenili temelji- to pripravo na konferenco in zagnanost vitanjskih komu- nistov pri njihovem delu. FRANJO MAROŠEK NA POLZELI SO ROLJ AKTIVNI Pimat Dominik je novi se- kretar komiteja ZK v organi- zaciji združenega dela v To- varni nogavic Polzela. Njega so namreč izvolili na nedavni volilni in letni konferenci ko- munistov. Konferenco so pričeli z or- ganizacijskim poročilom, ki ga je podala Joža škorjanc, sledilo pa je poročilo dose- danjega sekretarja komiteja Ivana Miklavoa. Govoril je o ooeni družbenopolitičnih, ekonomskih in samoupravnih razmerij. Podal je tudi oce- no o doseženih gospodarskih rezultatih in o družbenoipo- litičnem položaju delavcev v TOZD, odnosih med TOZD in skupnimi službami, kar je povezano z dohodkovnimi odnosi in svolX)dno menjamo dela. Na konferenca niso poza- bili kritično oceniti doseda- nje aktivnosti pri uresniče- vanju zakona o združenem delu, uveljavljanju delegat- skima sistema an ugotoviti, da se nekatere spremembe odnosov sicer že kažejo v praksi, kljub temu pa je po- trebno hitrejše ui-esničeva- nje. Tako bo potrebno v delov- ni organizaciji pristopiti tu- di k določenim spremembam sedanje oblike samoupravne organiziranosti. Predvidevajo, da bo treba organi2jirati skup- ne službe v skladu z zako- nom in izvršiti potrebne or- ganizacijske spremembe po posameznih temeljnih orga- nizacijah. V razpravi so čla- ni ZK ocenilli razmere dose- danjega rassvoja družbeno- ekonomskih in samouprav- nih odnosov s poudarkom, da je treba posvetiti več po- zornosti hitrejšemu uveljav- ljanju preobraflbe teh odno- sov, konkretnemu pristopu dosedanjega izvajanja ka- drovske politike večje aktiv- nosti vseh družbenopolitičnih organizacij, predvsem pa več- ji aktivnosti vseh komimi- sbov znotraj delovne organi- zacije in krajevne skujmosti. T. TAVČAR NOVOSTI V KAZENSKI ZAKO- NODAJI IN PRAVOSODJU PIŠE MGR. LUDVIK VIDMAR (1) y letošnjem letu so zvez- ni in republiški zakonodajni organi sprejeli vrsto zako- nov s področ.}a pravosodja. S tem se zaključuje formal- ni del pravosodne reforme, tia vrsti je dejanska in vse- binska poglobljena preobraz- ba pravosodja. Zato .je na- men tega sestavka, da sez- nanimo občane z nekaterimi »ovostmi pa tudi pravicami, v poljudni in razumljivi ob- liki. Tako so s 1. julijem 1977 sačeli veljati Zvezni kazenski sakonik, prvi Kazenski za- kon SR Slovenije v naši zgo- dovini ter spremenjeni in sistemsko novi Zakon o ka- zenskem postopku SFR Ju- goslavije. Veljati sta tudi začela Zakona o rednih so- diščih in javnem tožilstvu SR Slovenije, katerih neka- tera določila se bodo upo- rabljala šele od 1. januarja 1979 dalje. Novosti po Kazenskem za- konu SFR Jugoslavije. Eden od glavnih namenov Zveznega kazenskega zakona je bil v tem (ZKZ), da pre- nese težišče kazenskega sod- stva na republiško in pokra- jinsko zaikonodajo. To je bi- lo tudi doseženo, zato so določila ZKZ predvsem te- meljna in načelna ter pod- robneje obdelana v teh zako- nih. Smiselno temu bo tako storjeno tudi v pričujočem lestavku. ZKZ je rešil varstvo sa- moupravljanja v členih, s katerimi skuša zavarovati sa- mouprave pravice. Varuje samoupravni sistem pred kontrarevolucionamim ogro- žanjem, sicer pa podrobno uredite\' prepušča republi- kam. Posebej je urejeno vpraša- nje kaznovanja pripravljal- nih dejanj za kaznivo deja- nje. Ta so lahko kazniva že kot takšna npr. pri kaznivih dejanjih zoper temelje socia- listične samoupravne druž- bene ureditve in varnosti SFRJ, ali pa pri posameznih kaznivih dejanjih. V ZKZ je vneseno tudi do- ločilo, ki ureja odgovornost za kazniva dejanja, storjena po tisku in drugih sredstvih javnega obveščanja, kar je bilo dosedaj v drugih pred- pisih. Novosti so tudi na pod- ročju določil o kaznih. Tako je odpravljeno dosedanje razlikovanje med strogim za- porom in zaporom (pred- vsem v dolžini in režimu). Kazen odvzema prostosti je poenotena z zaporom, ki se izreka v trajanju od 15 dni do 15 let, izjemoma do 20 let (za najhujša kazniva de- janja in nadomestitev smrt- ne kazni). Denarno kazen je moč izreči v mejah med din 500.— do din 50.000.—, izje- moma 2O0.00O.—. Poeroina obsodila ni več sa- mo oblika odložitve izvršit- ve kazni, temveč pomeni sa- mostojno kazensko sankcijo. Vezana je na prepoved sto- ritve novega kaznivega deja- nja pa tudi na druge obvez- nosti in dolžnosti (povrnitev pridobljene premoženjske koristi, povrnitev škode itd.). Kot novost je uvedeno var- stveno nadzorstvo. Izreka se ob pogojni obsodbi. S tem ukrepom se skiiša zagotoviti obsojencu s pomočjo poseb- nega svetovalca ustrezna po- moč, skrbstvo, nadzorstvo in varstvo. Pri varnostnih ukrepih (ukrepi, ka dopol- njujejo kazen — odvzem voz- niškega dovoljenja, prepK>ved opravljanja poklica itd.) je vnesen nov, varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti. Na področju mladoletniškega sodstva so spremembe šle v izboljšanje položaja mla- doletnikov in utrjevanju do- sedanjih pozitivnih stališč in pridobitev. Tako je sedaj podana možnost izrekanja zapora ali pogojne obsodbe osebam do 21. leta starosti, če so storile kaznivo dejanje v času do svojega 18. leta starosti in bi jim bilo treba izreči mladoletniški zapor. Odvzem premoženjske ko- risti, pridobljene s kaznivim dejanjem, je sedaj poseben ukrep in je pK) njem moč odvzeti premoženjsko korist v obliki denarja, dragoceno- sti ali drugega ali pa nalo- žiti plačilo ustreznega zne- ska. Poleg storilcu, jo je moč odvzeti tudi drugim osebam, na katere jo je pre- nesel pa tudi delovni orga- nizaciji, če jo je zanjo pri- dobil. Obsodbo je moč izbri- sati iz kazenske evidence, in sicer po uradni dolžnosti do najvišje kazni enega leta za- pora po petih letih, oz. na prošnjo obsojenca pri kazni zapora od enega leta do treh let, če je preteklo i>et let, odkar je bila kazen presta- na, zastarana ali odpuščena in če v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Za občane je še posebej pometnbno novo določilo o dajanju podatkov iz kazen- ske evidence. Tako je sedaj odpravljena neustrezna mož- nost in navada, ko se je pri razpisovanju delovnih mest zahtevala predložitev potrdi- la o nekaznovanju. Podatke iz kazenske evidence bo moč dajati odslej le organom v zvezd s kazenskim postop- kom, ki ga vodijo ali v njem sodelujejo. Državnim orga- nom, delovnim in drugim or- ganizacijam pa jih bo moč dajati le, če bodo imele op- ravičen, na zakonu uteme- ljen interes. Izrecno je torej določeno, da nima nihče pra- vice zahtevati od občanov dokaze o tem, da so bih ali da niso bili obsojeni. DALJE PRIHODNJIČ Odbor za medsebojna razmerja „SIGMA" -ŽALEC objavlja prosta delovna mesta 1. Dipl. ing. gradbeništva za delo v v razvoju TOZD Zabukovica 2. Ing. gradbeništva za delo v razvoju TOZD Zabukovica 3. Delovodje v proizvodnji sanitarnih sten TOZD Zabukovica 4. Vodja proizvodnje TOZD Vransko 5. Glavni konstrukter TOZD Vransko 6. Več KV ključavničarjev TOZD Vransko 7. Več PK ključavničarev TOZD Vransko 8. Več KV kleparjev TOZD Vransko 9. Čuvaj — portir za TOZD Vransko POGOJI: pod 1.: se zahteva dipl. ing. gradbeništva — visoke gradnje s petletnimi delovnimi izkušnjami pod 2.: se zahteva ing. gradbeništva visoke gradnje s 4-letnimi delovnimi izkušnjami pod 3.: se zahteva gradbena tehnična šola gradbene smeri aU gradbena delovodska šola s 3-letniftu de- lovnimi izkušnjami pod 4.: se zahteva prva stopnja strojne fakultete ali višja šola za organizacijo dela s 5 let prakse na podobnem delovnem mestu pod 5.: se zahteva strojni ing. s 4-letnimi delovnimi izkušnjami ali strojni tehnik s 5-letnimi deloraimi izkušnjami na podobnem delu pod 6. in 8.: se zahteva poklicna šola ustrezne smeri z 2-letnimi delovnimi izkušnjami pod 7. se zahteva osnovna šola z vsaj enim letom prakse na i>odobnem delu pod 9.: se zahteva osnovna šola in eno leto prakse na podobnem delu in potrdilo o nekaznovanju. Podjetje ima ustrezne delovne prostore, zagotov- ljeno družbeno ;^rehrano in ugodne prometne zveze do obratnih prostorov. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na na- slov: »SIGMA« Žalec, Pečnikova 1 — Odbor za medsebojna razmerja. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti od- služen vojaški rok. Osebni dohodki so po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov Sigme Žalec. št. 43 — 27. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 ŽALSKA OBVOZNICA ^^^^^ ^j^^^ 1^1^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^^^^J^^^ll^ PREDSEDSTVO OK SZDL ZALEG SKOZI ŠIVANKINO UHO ŽALEC PA ŠE VEDNO OBSTAJA PROMETNI BABILON že T prejšnji številki smo vas seznanili z vest- jo, da je vrhovno sodi- šče SRS razveljavilo lo- kacijsko odločbo, i2wiano za gradnjo žalske obvoz- nice. Odločba ne velja zaradi nekaterih nepravil- nosti z njeno izdajo, os- novni razlog pa je v tem, da žalska občina še nihaa sprejetega urbanističnega plana, ki bi predvideval obvozno cesto. Pritožba na takšno odločitev vr- hovnega sodišča je ne- mogoča. To pomeni, da bo ves postopek v zvezi z izdajo lokacijskega do- voljenja treba pričeti zno- va, še pred tem pa bodo morali v Žalcu sprejeti urbanistični plan. Pred- sednik Izvršnega sveta žalske občinske skupšči- ne Jože Jan nam je po- vedal, da bodo urbani- stični plan sprejeli na no- vembrski seji skupščine. In kaj do takrat? Nič, treba bo torej počakati, potem i>a kot že rečeno pričeti ves postopek zno- va. To hkrati pomeni, da z gradnjo obvoznice le- tos še ne bo nič. S tem v zvezi pa se seveda po- javlja kup vprašanj, na katere je skorajda nemo- goče dati kakršenkoU od- govor. Avtocesta do Riiš je takorekoč končana. Kam usmeriti promet? Edina možna varianta je — sko- zi Arjo vas in potem pro- met vključiti na doseda- njo magistralno cesto Ma- ribor — Ljubljana. Nič čudnega ni torej, da v Arji vasi vre. še pose- bej, ko so zvedeli, da bo treba dosedanjo cesto, ki teče skozi kraj, na vsaki strani ograditi z mrežo. To pa je kakor- koli že gledamo absurd- no. Predsednik vaškega sveta Milan Uranjek nam je ix)vedal stališče kra- janov: »Veste, vse sku- paj se mi zdi že neimino in ni vredno, da ponav- ljam že stokrat izrečene besede. Ce mislijo spe- ljati promet skozi Arjo vas, potem je to največja sramota in netunnost. Promet je že sedaj ne- mogoč in kar čudim se, da večkrat ne pride do kakšne nesreče. Kako bo, če bodo ves promet spe- ljali z avtoceste skozi vas, si lahko vsakdo, ki ima malce soli v glavi, že v naprej predstavlja. Vpra- šujem se le, kdo bo od- govarjal za žrtve. Morda tisti, ki vso stvar zavla- čiijejo z izgovorom, da hočejo ljudem dobro?! Cesta je ozka, tu so otro- ci, starejši ljudje, kmet- je morajo ste krat na dan z ene strani ceste na dru- go, tu je vzgojno varst- veni zavod? Arjanl nik- dar ne bomo dovolili, da spustijo promet čez na- šo vas. Sli bomo na ce- sto in nihče nas ne bo spravil z nje! Promet naj spustijo preko naših tru- pel! Sicer pa menim, da je cestna problematika pri nas tako ali tako po- polnoma zavožena. Pridi- te, ko bodo poskusili promet spustiti skozi Ar- jo vas«. Tako torej predsednik vaškega sveta. Pogovar- jali smo se tudi z neka- terimi drugimi krajani in vsi so nam povedali približno isto kot Milan Uranjek. In priznati si moramo, da imajo v mar- sičem popolnoma prav. Z gradnjo obvoznice bi v Žalcu lahko pričeli še- le po sprejetju urbani- stičnega plana. Predlog načrta je bil javno raz- grnjen in to celo dlje ča- sa kot bd po zakonu mo- ral biti. Nanj ni prišlo nobenih pripomb. Niti iz Gotovelj, kjer se gradnji obvoznice z vsemi moč- mi upirajo. Na občini trdijo, da le nekateri po- same2!niki in to predvsem iz čistih osebnili intere- sov. No, v sodbi z vrhov- nega sodišča smo lako vi- deli, da se je pritožilo kar 76 občanov, ki se ni- so strinjali z lokacijsko odločbo. Stališče vseh teh je, da je obvoznica ne- smiselna iz več razlogov. Obvoznica ne bi rešila zagat na cesti Maribor — Ljubljana, pač pa le v samem Žalcu. Gradnja obvoznice nd ekonomsko upravičena, saj bi služi- la namenu le nekaj let, dokler ne zgrade podalj- ška avtoceste proti šen- trupertu. Gotovi j ani na- vajajo še celo vrsto več aU manj utemeljenih pri- pomb in dodajajo, da bi bilo pametneje graditi podaljšek do Sentruper- ta, pa čeprav v poenostav- ljeni varianti. To bi zah- tevalo tudi manj uničene rodovitne zemlje. Dejstvo je, da bi bilo res najbolje zgraditi po- daljšek, vendar zanj de- narja nd. Za obvoznico, katere glavni investitor je Republiška skupnost za ceste, denar je. Res- niotrdila jo je republiška skupščina Bolj zanimivo je nekaj drugega. Kjerkoli v Slo- veniji so do sedaj zgra- dili hitro cesto ali obvoz- nico ali priključek, kjer- koli poteka trasa plino- voda in ne nazadnje dalj- novod, nikjer ti objekti niso bili predvideni v ur- banističnem planu, sicer pa je mnogo občin, ki le teh še tudi nimajo spre- jetih. To hkrati pomeni, da lokacijske odločbe nikjer niso bile veljavne. V Žalcu so pač imeli to smolo, da so se krajani Gotovelj pritožili in iz- rabili nekatere formalne pomanjkljivosti v svoj prid. Zanimivo je vprašanje, kaj bo, če do gradnje ob- voznice ne bo prišlo, pa čeprav so v Žalcu še ved- no optimisti. Promet v samem Žalcu je že danes nemogoč. Skorajda ne mi- ne dan, da ne bi prišlo do prometne nesreče. Promet v Žalcu zahteva vedno več žrtev. Podalj- ška kot rečeno ne bo še najmanj sedem let. Poti nazaj ni. Treba bo napeti vse moči za obvoznico ali se še enkrat nekako zavzeti za podaljšek. Si- cer pa — nekdo je ko- mentiral takole. Med sa- mim abortusom se je prepozno kesati. Predstava gre torej na- prej. Draga predstava, ki pa je na škodo delovnih ljudi, kajti spet smo mi tisti, ki moramo plače- vati in potegniti krajši konec. Zaradi osebnih in- teresov, zaradi neresno- sti, zaradi ... Teh »zara- di« je cela vrsta. Eden izmed njih pomeni tudi lahkomiselnost. Vsi pa vemo, da ceste zaenkrat v večini prime- rov vodijo še po zemlji. In še nekaj je treba ve- deti. Mesto Žalec bi bilo brez obvoznic ob marsi- kaj. In to je tudi eden izmed pomembnih razlo- gov, da se zanjo tako bo- re. Prav primer z žalsko obvoznico potrjuje, da včasih ravnamo z družbe- nim denarjem tako kot se še zdaleč ne spodobi. JANEZ VEDENIK RAZPRAVE O OBVOZNICI SE NADALJUJEJO V tx>re(k je bila v žailou seja predsedstva Občinske konfe- rence Socialastione zveze, na kateri so obravnavali nekatera stališča v zveza z izvajanjem srednjeročnega plana vzdrže- vanja in izgradnje magistral- nih in regionalnih cest v Slo- vendji. Kot smo pričakovali, je bila osnovna tema torkove seje žalska obvoznica s pri- ključno cesto, šlo je torej za iziredno aktualno problemati- ko, še posebej po tem, ko je Vrhovno sodišče SRS določilo, da lokacijska odločba, izdana za gradn^io žalske obvoznice ne velja. Kesr gre za širši pro- blem, so bili na seji poleg čla- nov predsedstva navzoči tudi predstavnika Reipubliške skup- nosti za ceste in član Izvršne- ga odbora predsedstva Repub- liške konference SZDL Franc Sifkovič. Najprej je treba za- pisati, da je predsedstvo re- publiške konference na sep- tembrski seji sprejelo sklep o potrebi po vsestranski pro- učitvi vzrokov za ziakasnitev in oceniti bo tireba realne mo- žnosti za uresničevanje plana izgradnje cest do leta 1980. Še posebej zato, ker je gradnja cestne infrastrukture med pri- oritetnimi nalogami srednje- ročnega razvoja. I2!vr^ odbor RK SZDL meni, da zaradi morebitnega primanjkljaja de- narja, plana oeetne izgradnje ne smemo spreminjati. No, prav je, da še enkrat zapiše- mo, kako je bila obvoanaca, ki je del avtoceste v planu iz- gradnje za letošnje leto. Ker bo sedaj treba sprejeti urba- nistični plan žalske občine, je povsem razumljivo, da do gfradnje obvoene in priključne ceste ne bo prišlo do spo- mladi. Obvoznica naj bi bila pK) optimističnih napovedih zgrajena do konca prihodnje- ga pK>letja. Kaj do takrat? Av- tocesto v Rušah bodo namreč odprli 29. novembra. Krajani Arje vasi in Petrovč odločno zavračajo kakršnokoli misel na to, da bd promet usmerili skozi njihovo vas. To bi na- vsezadnje bil tudi pravi ab- siuird. Absurd pa bi bil tudi, če bd bila zgrajena cesta do Ruš, do gradnje obvozne in priključne ceste zaprta. Na seji so hoteli predstavniki Re- publiške cestne skupnosti ter žalske občinske skupščine naj- ti kompromisno rešitev, ven- dar jim to ni uspelo, kar je tudi povsem razumljivo. Še pred tem so predstavniki RS za ceste odločno zatrdili, da bodo promet spustili skozi Arjo vas. Pojavlja se vpraša- nje, komu naj potem sploh še verjamemo, saj je bilo pred tem z njihove strani obljub- ljeno, da bodo z gradnjo ob- voznice pričeli takrat, ko bo cesta v Rušah odprta. Na tor- kovi seji so ix>tem žalčani hoteli dobiti odgovor, kdaj lahko zagotovijo pričetek grad nje obvo£.nice, če v občini uredijo vse zadeve v zvezi z lokacijo. Na bo vprašanje ni nihče odgovoril, kar daje slu- titi, da ni dovolj denarja za ta objekt, čeprav so pred tem ves čas trdili, da denar je. Skratka, vsa razprava okrog teh vprašanj ni dala iriti ene konkretne rešitve ali konkret- nega odgovora. Na seji Izvrš- nega odbora predsedstva RK SZDL je bil eden iamea skle- pov tudi ta, da zaradi težaiv pri izgranji cest v občinah Ce- lje, Ljubljana, Maribor, Skof- ja Loka in Žalec občinske in mestne konference SZDL v teh občinah ocenijo priprave in potek razprav o urbanističnili rešitvah, lokacijah in razla- stitvenih postopkih, ter da oce- najo svojo vlogo v teh postop- kih. To so na seji v Žalou tudi storili in poudarili, da je razprava o problematiki ceste skozi Savinjsko dolux> bila iz- redno plodna in obširna, da je bila povsod zagotovljena de- mokratičnost, razen zbora kra- janov v Gotovljah, ko je sku- pina posameznikov iz golih osebnih in lastniških interesov ovirala njegov potek in one- mogočila vsakršno demokra- tično izvedbo le tega. Predsed- stvo zato to skupino obsoja, obenem pa ugotavlja, da bi lahko tudi pri gradnji drugih objektov, ki smo j^ih gradili (plinovod, daljnovod) prišlo do komplikacij v zvezi z loka- cijskimi dovlojenji, saj ti niso aarisaiiii v nobenem urbamsUč- nem planu, mai-sikje pa pla- nov, tako kot tudi v Žalcu, nimajo sprejetih. Predsedstvo ' opozarja pristojne repuibliške organe na nevzdržno stanje v pi'ometu tako v Žalcu kot tu- di na bodoče razmere v Arji vasi in Petrovčah. Pa ob kon- cu še nekaj podatkov. Neres- nične so vesti o ceni obvozne in priključne ceste. Po zago- tovilu RS Za ceste, bi ta inve- sticija veljala 9 starih milijard in ne 24 kot je bilo slišati in prebrati. Zemljia, ki bi bila unččena, je neprimerna aa mo- derno obdelovanje (močvirja, tretji bonitetni razred), preti- rane so številke o površini izgubljene zemlje in še bi lah- ko naštevali nepnavikiosti, ki so se pojavljale v nekaterih informacijah, ki so izvirale iz že omenjene skupine, žalost- no je le to, da lahko nekaj ljudi spreminja odločitve, ka- kršne so sprejeli delovni lju- dje tako na občinskem kot republiškem nivoju. In to predvsem po zaslugi principa, kjer nd tožnika, tam nd sod- nika, so še poudarili na tor- kovi seji predsedstva OK SZDL v Žalcu. JANEZ VEDENIK MLADI VARČEVALCI v torek oix>kine so na os- novni šoli Veljko Vlahovič pod pokroviteljstvom Ljubljansike banke odprli Pionirsko hranil- nico. Ob tej priložnosti so otroci, mladi varčevalci pri- pravili in prebrali nekaj spi- sov na temo: kdor varčuje, si srečo kuje. Vsd so z veseljem obljubili, da bodo zvesti pika- polonici in da bodo pridno varčevali. Na šob so že izvo- Uli svet hranilnice, predsed- nica pa je postala Tatjana Klarer. Ob 29. novembru pa bodo v svojo sredino sprejeli tudi najmlajše varčevalce iz prvih razredov. V večnamenskem prostoru so predstavnik LjubljansJte banke odprli tudi razstavo otroških risb na temo varče- ' vanje. mp 8 stran — NOVI TEDNIK Št 43 -- 27. oktober 1977 SPOMENIK DOKTORJU MIHAELU VOŠNJAKU SLOVENCEM MATERIALNO BAZO JE BILA KONKRETNA VOŠNJAKOVA »PESNITEV« NJEGOVEGA ČASA Jutri bodo v prostorih celjske mestne hranilnice od- krili doprsni kip Mihaelu Vošnjaku (1837—1920), ki je bil pobudnik hranilništva na Slovenskem, organ:izator Zve- ze slovenskih hranilnic v Ce- lju in kot zaveden Slovenec tudi borec v štajerskem in Avstrijskem zboru za gospo- darske, kulturne in politične pravice Slovencev. Bil je tu- di ustanovitelj Zvezne tiskar- ne v Celju ter soustanovitelj časopisov in strokovnih re- vij, boril se je za slovenski učni jezik v paralelni gimna- ziji itd. Njegov grob je na Šentilj- skem pokopališču pri Vele- nju. Kaj pomeni jutrišnji, ne- dvomno pomemben kulturni dogodek? Pomeni obuditev spomina na slovenskega mo- ža, ki je kaj kmalu spoznal v pomembnih časih naše na- rodne zgodovine, da narod ne bo dosegel svojih bistve- nih ciljiev političnega progra- ma le z zunanjimi manife- stacijami, parolami in shodi. Brez trdnega ekonomskega položaja niso mogU politično močneje vplivati na svoje razvojne mo^žnosti. Vsi pa vemo, kakšen je bil tedanji gospodarski položij Sloven- cev. Mihael Vošnjak je veliko delal tudi pri tedanji želez- nici. 1872. leta je prvič pvo- zvai Slovence k ustanavlja- nju denamili zavodov po vzom Čeha Jana Ho raka.. To- da njegov prvi poziv ni imel veliko uspeha. Ponovno je vzpodbujal Slovence k usta- novitvi posojilnic. S časom so tudi njegovi pozivi rodili sadove. Leta 1872 je bila ustanovljena posojilnica v Ljutomeru in naslednje leto prva slovenska zadruga na Koroškem, in sicer v Sv. Ja- kobu pri. Rožu. Ti dve po- sojilnici in Obrtno pomožno društvo v Ljubljani so bili prvi slovenski denarni za- vodi. Dr. Vošnjak si je tudi pri- zadeval, da bi v središču slovenske štajerske ustanovil močan denarni zavod, v ka- terem bi razvijal svoje delo za osamosvojitev Slovencev na kreditnem polju. To ni bilo preprosto. Precej je bi- lo nasprotnikov v drugem ta- boru, ni pa manjkalo malo- dušja tudi v lastnih vrstah. Nemci so se držali izreka te- danjega predsednika okrož- nega sodišča v Celju, ki je rekel, da sta inteligeinca in kapital na Spodnjem štajier- skem nemška in morata ta- ka tudi ostati. Celjisko poso- jiiilnico je dve leti dr. Voš- njiak popolnoma sam in brez- plačno vodil, naglo se je raz- vijala in kmalu postala go- spodarska hrbtenica za Celje in okolico. Narodni dom v Olju je zrasel tudi iz teh korenin. Iz prvih sokov slo- venske kulturne in gospo^dar- ske osveščenosti. Kmalu po ustanovitvi Zve- ze slovenskih posojiitoic, je dr. Miha Vošnjtak ustanovil svoj zadružni list. Leta 1884 je pričel izdajati mesečnik »Zadruga«. Zamisli v službi napredka so se vrstile. Ker so izhajale mnoge publika- cije, je pomislil tudi na osa- mosvojiitev na tiskarskem po- dročju. Ta tiskarska pravica je pomenila več, kot bi kdo na prvi pogled sodil. Omo- gočila je tudi tiskanje slo- venskega političnega Usta v C^lju »Domovina«. Po tridesetih letih je zapu- stil vodilno mesto v našem zadružništvu. Tih in skro- men. V zadružništvu ni ni- koli "iskal osebnih koristi. Ko mu je zveza naklonila en- kratno odškodnino v mesku 600 K, denarja ni vzel zase, ampak ga je razdeia med celjsko (bil je tudi njen usta- novitelj) in mariborsko dija- ško kuhinjo. Nikakor ne moremo pre- zreti njegovega političnega boja. Celje — Zilli! je bil bojni klic v avstroogrskem tisku. Dr. Vošnjak pa je zma- gal v boju s tedanji:m pred- sednikom okrožnega sodišča Heinricherja. Povzemimo be- sede Ivana Lapajneta, Voš- njakovega sodelavca na za- družnem polju: »V prvih de- setletjih slovenskega politič- nega življenja je piwladal narodni idealizem. Govorilo se je večinoma le o milem slovenskem jeziku, o slovan- skih bratih, jiezikoslovoi so pulili razne korenike in rah- ločutni pesniki so popsvali o luni in zvezdah. V takih dobah stojijo v ospredju stani in življa, ki gosixxiar- skega življenja ne poznajo.« Dr. Miha Vošnjak pa je ob vsem znal poiskati tisto osno- vo, ki je preko gospodarske osa most vojitve omogočala tu- di močnejši glas vsem dru- gim »humanističnim« pozi- vom v tedanjem narodnem idealizmu. Jutrišnja slovesnost v celj- ski mestni hranilnici, je to- rej slovesnost slovenskega prebuditeljstva. političnega, kulturnega in gospodarskega prebujenja. Doprsni kip je narejen po odlitku, ki so ga našli na tehniški šoli v CJe- Iju, domnevni avtor pa je kipar Bemeker. DRACK) MEDVED AVGUST LAVRENCIC V LIKOVNEM SALONU Danes bodo ob 18. uri odprli razstavo likovnih del aka- demskega slikarja Avgusta Lavrenčiča — najnovejša dela v oljni tehniki. Kdor spremlja njegovo likovno ustvarjal- nost zlahka ugotavlja, da umetnik sistemsko razvija svojo likovno kontinuiteto, ki jo najbolj odlikuje doslednost v či- sti, domišljeni obliki. Nadrealistične pripovedi oživijo v teh- nično dovršenih in barvno obdelanih kompozicijah. Ne mo- remo tudi mimo provokativnosti idejnega sporočila vsake slike. Na omenjeni razstavi je tudi ena, ki bo posebno ak- tualna, za Celjane sploh. Na nocojšnji otvoritvi bo v likov- nem delu Avgusta Lavrečiča govorila Milena Moškon, mu.- zejska svetovalka. Razstava bo odprta do 18. novembra. ŠENTJUR PRIORITETA ZNANA, TODA ... Tud. v šentjurski občini se na kulturnem polju naglo spreminja položaj. Kljub do- ločenim finančnim težavam, kje jah pa navsezadnje ni, uspevaj'o v svojem razvoju. V Dobju so že zasadili lopate v zemljo, kjer bo stal lep nov Kulturni dom. Gradilo ga hr- gradbeno podjetje Be- žigrad iz Ljubljane, ki že iz časov potresne obnove nave- zuje tesne stike z Dobjem in je prevzelo tudi pokrovitelj- stvo nad šolo. Odveč je pou- darjati p>omen in vlogo kul- turnega doma v takem kraju. ki ima sam močno kultur- no dejavnost in precejšnje zaledje. Za ta kulturni dom je prisijevala tudi republiška kulturna skupnost 700.000 di- narjev. Malo večji so pro- blemi na Planini, oziroma Šentvidu, kjer bi radi imeli v vsakem kraju svoj kultur- ni dom, čeprav sta si nara- zen Kumaj nekaj kilometrov. O tem bo najbrž potrebno še temeljito razmisliti. Moški pevski zbor »Ipavoi« p>od vodstvom Edija Goršiča je gostoval na Madžarskem in v Užički Požegi skupaj s šentjvrsko folklorno skupino. Tudi v okviru SLO so kul- turni delavci izdelali svoje programe in jih pred nedav- nim '■udi izvajali. Za svoje delo bi potrebovali več de- narja. Iz solidarnostnih sred- stev republiške kiiltume skup- nosti so dobili letos od na- črtovanih 272.000 dinarjev le 33.509 dinarjev, kar je občut- no premalo. Ob tem se se- veda zavedajo, da bi še z boljšim dogovarjanjem lažje izvaja-i svoje programe, ki jih ?iede na stopnjo razvito- sti območja niso zastavili neskromno. Vedeti je treba namreč tudi to, da vedno ni pomemben le denar in to so tudi že večkrat s svojim de- lom c"okazali. D. MEDVED KOZJANSKO: TITOV ROJSTNI KRAJ Ze nekaj časa je od tega, kar so v Slovenskem etno- grafskem muzeju v Ljublja- ni odprli razstavo fotogra- fij z naslovom Titov rojstni kraj. Slike prikazujejo pred- vsem Kumrovec z okolico in zajamejo tudi predel ob Bistrica, torej Trebče s Pod- sredo, kjer je tovariš Tito živel v mladih letih in kjer je pozneje kot zrel človek ilegalno delal in živel pri teti Ani Kostanjšek. Del raz- stave je pomagal Etnograf- skemu muzeju iz Ljubljane pripraviti zagrebški muzej. TALCI NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM V dvorani C na maribor- skem razstavišču so posta- vili razstavo Talci na sloven- skem štajerskem, ki sta jo pripravila Muzej revolucije iz Celja in muzej narodne osvoboditve Maribor ob 35. letnici viška nacističnega na- silja na slovenskem štajer- skem. Gradivo za razstavo sta prispevala oba muzeja, razstavo pa smo prvič videli že leta 1966. Od takrat Jo je na dvanajstih ponovitvah v različnih krajih Slovenije in ob različnih prilikah vi- delo precejšnje število obi- skovalcev, v Velenju pa tudi tovariš Tito, mst V ROeA£ 1 Jutri bo ob 19. rui v Razstavnem salo- nu v Rogaški Slatini svečana otvoritev jubilejne razstave ob 10-letnici delovanja te kulturne institucije. Deset let že prire- jata Delavska univerza in kulturna sku- pnost občine Šmarje pri Jelšah likovne razstave v pivnici zdravilišča Rogaška Slatina, ki je tako postala pomemben de- javnik v širjenju in utrjevanju vloge li- kovne kulture. Na omenjeni jubilejni raz- stavi razstavljajo svoja dela štirje likovni razstavljale!, Id so pred desetimi leti samostojno razstavljali v Rogaški Slatini in to so Janez Knez, Nada Lukežic, Ferdo Mayer in Štefan Simonič. Na jutrišnji slovesnosti bo po otvoritvenem govoi-u in podelitvi priznanj še glasbeni program, ki ga bodo izvajali moški pevski zbor zdravilišča Rog^ka Slatina pod vodstvom Franca Plohla, violinist Janez Bokavšek in jpiajiiftt Leon £ii£eliiiaa* KAJ GUDAMO ČAROBNA PISCAL Ce česa, potem se v Celju ti teden lahko veselimo filma ČAROBNA PIŠČAL, še enega vrhunskega umet- niškega dela slovitega režiserja Ingmarja Bergmana. Švedski mojster je tokrat sege. na področje opere. Po- snel je film po sloviti Mozartovi operi. Po operi torej, ki jo je skladatelj namenil preprostim in povprečnim gledalcem v predmestnih gledališčih. Bergman je ope- ro dogradil tako, da jo namerija vsem — otrokom, mladostnikom in odraslim, vseh starosti in vsakršnih okusov. Skratka, Bergman se je obrnil k operi, zvrsti, ki po mnenju mnogih odmira, jo osvežil, obnovil, ji dal novo moč in svežino, potrebno dramatičnost in jo tako dvignil na novo, višjo ra-'en. Prav vsi kritiki so si o tem filmu enotni. Tako v glasbenem smislu kot v smislu fihnske umetnosti je vrhimsko, domala nepo- novljivo in neprecenljivo delo. Verjetno še v nobenem fUmu doslej nihče ni dosegel tako popolnega in sinhro- nega spoja slike in glasbe. Niti sloviti Ken Russel s svojim Gustavom Mahlerjem ne. Ob vseh pohvalah, da vidimo film tudi v Celju le še drobna misel. Prav zanima nas, če bodo na tako vrhunsko glasbeno in filmsko de o ustrezno reagirali na šolah, osnovnih in srednjih, predvsem pa v glasbeni šoli in omogočili svojim učencem in gojencem ogled tega nepozabnega filma. Prav bi bilo, če na to ne bi pozabili. Takšna priložnost se, ?al, ponuja le preredko, da bi jo nepremišljeno spustili skozi roke. BRANKO STAMEJČIČ »SLOVENtOA« Kmalu se bodo pričele vaje za nov balet Slovenica, kajti celjsko baletno dru- štvo Isadora Duncan pričenja novo se- zono. Pri izvedbi omenjenega baleta bodo sodelovali trije koreografi, in sicer dve gostji: Jerneja Lenart in Lojzka Žerdin ter vodja celjskega baletnega društva I. D. Damir Zlatar-Frey. Po njegovi izjavi bo to balet s folklornimi motivi, za kate- rega bodo prispevali glasbo sodobni slo- venski skladatelji. Medtem ko bosta obe koreografinji uporabili komorno zasedbo, bo Zlatarjev del ansambla, ki bo štel okoli 40 plesalcev, izvajal delo Bela Kra- jina. Zato bodo sodelovali člani našega baletnega društva, krožka za kreativni ples na Pedagoškem šolskem centru in še eden od celjskih folklornih ansamblov, ki pa še ni točno določen. Kot scenografinja bo sodelovala Jana Vizjakova, kostumi p« bodo delo Vide Zupan-Bekčičeve. Premie- ra bo piredvidaaia v deceoiibru. ZVONE AGREŽ Pri Zvonetu že od nek- daj ni bilo dvoma, da ga vleče v gledališče. Ne le kot gledalca, ker navadno se tako ustvarjajo prvi sti-ci s to umetnostjo. Ro- jer^ 1952. leta v Celju je že kmalu imel možnost spt'znavati gledališče. To- da prva pota so ga vodila izven njega. Pri Elektro- signalu se je izučil za elbktričarja, a ko je ste- kel vojaško suknjo, ga je pot peljala v Tehnomer- cator. A ne za dolgo. Kaj- ti ves ta čas je na tihem živel za odrske deske. Pri Tmoveljski Zarji, kjer je Štefan zvižej budil v njem neomajno vero v gledali- ško živost, v gledališko resnico. Tako se je z de- lom pri Zarji večal tudi pogum in ko ga je Zvone zbral pravšnjo mero, je stnpU pred izpitno komisi- jo pri AGRFTV in uspeš- no opravil sprejem?ii iz- pit. Mlademu električarju se je izpolnila prva tiha želja. Bil je na prvi stop- nic- od mnogih, ki so ga pozneje vodile k vrhu, ki mu je pomenil uresničitev največje želje — postati igralec, opravljati poklic. Letoi je končal študij v razredu prof- Poldeta Bioiča in diplomiral v predstavi, ki smo jo gle- dali v ponedeljek zvečer na TV zaslonih. O pomembnejših vlogah torej še ne moremo go- voriti, a brez dvoma jih ne bo manjkalo. Je pa Zvone z neprikritim vese- ljem dejal, da so ga v an- samblu Slovenskega ljud- skega gledališča v Celju lepo sprejeli kot sodelav- ca in tako tudi pričakuje od svojih kolegov pomoč prt svojih prvih »nesigur- nihmo tudi UNIOR Zreče in tepHnjsko krajevno skup- nost ter pripravili nagradno igro. Torej resnično vsega dovoU da se splača soboto popoldne preživeti z nami. V Tepanju se dobimo ob 16.30, v eter pa se bomo vključili nekaj minut kasneje. Z Radiom Celje, Novim tednikom in pod pokrovitelj- stvom UNIOR Zreče bosta brez dvoma preživeli purijefe« no jesensko sobotno popold- ne, ki bo z glasbo in petjem pregnalo sivino, ki nas bo objemala vse tja do pomladi. T. VRABL ŠULSKO l§EANBi.NBŠTVO NA SLOVENSKEil« ZANIMIVA RAZSTAVA V CELJU V U>rek so ob IS. uri v Mu- zeju revolucije v Celju odprli zanimivo razstavo z naslovom Šolsko hranilništvo na Slo- venskem. Pripravil jo je slo- vensk' šolski muzej v Ljub- liani, gradivo pa je zbiralo in urejevalo več kustosov. Gre skratka za gradivo, ki še ni bilo raziskano, čeprav so šo.:'iiki, ki .so se zavzemali za ustanavljanje šolskih hra- nilnic, o tem že razpravljali \ pedagoškem, strokovnem in mladinskem tisku. Tako je končno prišlo do razstave v dogovora z Ljubljansko ban- ko, kjer je zbrano gradivo, ki obravnava varčevanje v šolan, o delovanju šolskih hranilnic, itd. Razstava tudi prikazuje, kako so skrbeli na- ši predniki že v preteklosti za vzgojo mladine k varče- vanju in kako so si prizade- vali, da bi jo vzgojili za do- bre gospodarje. Pri tem pri- kasu je razstava, kar ji ne- dvomno štejemo lahko samo v dobro, posegla tudi izven meja našega ozemlja in s tem omogočila pogled k vzgoji varčevanja v drugih evrop- skih državah. Tako laliko ^x> znamo, da je bila po dose- danjih izsledkih prva otro- ška hranilnica v Anglija. Pri nas 30 takšne napredne ak- cije začeli seveda razsvetljen- ci, kJHj- najdemo imena Mar- ka Pohlina in Beckerja, Aa- tona Martina Slomška. Po naših ugotovitvah je Pe- ter Musi (17'9i9—1675), učitelj v Šoštanju, že leta 1044, ka- kor je pisal v Novicah, u&tar noviil šolsko hranilnico v So- stanju. Razstava govori na- dalje o vseh obdobjih, ki so sledila v Konkordatske šole do šolske hraniilndce v šolski zafcoaiodajd in do organiza- torstvH posojiimštva in hra- nilništva na Spodnjem šta- jerskem. Razstava govori o šolskiii hrainilmcah med obe- ma vojnama in seveda o šol- skih hranilnicah in vzgoji vairčevaaaja v današnjem ča- su. Gre torej za pomembno dejanje, ki posega tako na področje gospodarstva in kul- ture, zato bi je ne smeli pre- greti. Prebivalci Podgore obnovili vodovod Prebivalci gornjega dela Podgore so si poT>olnoma sami obnovUi svoj vodovod. Izkopali so jarke v dolžini 1700 m, kupili nove cevi ter jih nadomestili s starimi, ki so vodo že propuščale ter zgradili večji rezervoar pri močnem stu- dencu, ki izvira visoko v gori 01j'ki. S tem so si oskrbeU zadostno količino vode, in bodo tako tudi tisti, v dolini, lahko dobili dobro pitno vodo v s\'-oje hiše. Vse to so na- redili s prostovoljnim delom. Z. K, SLOVENSKE KONJICE PRIZNANJA ZA IZUME VZPODBUDA ZA NADALJNJE DELO JE POTREBNA Minulo leto je bilo progla- šeno za leto inventivne de- javnosti. Splošna družbena Lkoi„a ter aktivnost relativ- no nilade Občinske raziisko- valne skupnosti, pa so prine- sli mnoge razveseljive plo- dove Število prijavljenih ko- ristnih predlogov in tehnič- nih izboljšav nenehno nara- šča. Tako so v zadnjem letu komisije OZD v konjiški ob- čini obravnavale lepo število predlogov, katerih vrednost v prihrankih pomeni več mili- jonov. Zaradi velikega družbenega pomena inventivne dejavnosti je občinska raziskovalna skupne st Slovenske Konjice letos že drugič podelila več priznanj in tri denarne na- grade najuspešnejšim inova- torje-n, katerih predlogi so bih leahzirani v preteklem ali v letošnjem letu. Tako so trem inovatorjem na Slavnostni seji Občinske skupščine Slovenske Konjice podeLii denarne nagrade in priznanja. Nagrade za inova- cijske dosežke so prejeli: sk.tpdna inovatorjev iz OZD Comat Zreče: Boris Lepštna, Jože Hlačar, Jože Brglez, Al- bin Matavž in Ivan Pak, in sicer za telinično izboljšavo postopka za predelavo »škar- ta« pri proizvodnji visofcotu- ražnih armiranih brusov. Ino- vatorja iz OZD Unior Zreče, Franc Giunzej in Milan Je- lenfco sta tehnično izboljšala vložka št. 4246 za sintranje. Alojz Kračun, inovator iz OZD IMP TOZD Elektromon- taža Slovenske Konjice je telinično izboljšal način iz- delave in pritrjevanja pane- lov v nizkonapetostnih plo- ščah :n razdeUlcih. Ostalim inovatorjem iz ob- čine pa bodo priznanja po- delili na sejah delavskih sve- tov. i^rejeM jih bodo: Valter Miheiak iz OZD Konus, Savo Grilj, Mirko Kopf, Slavko Podg-ajšek, prav tako iz Ko- nusa ter Franc Potočan iz OZD Unior Zreče. Podeljevanje nagrad in pri- znanj Inovator pri Občinski raziskovalni skupnosti Slo- venske Konjice je ena izmed oblik pospeševanja inovacij- ske dejavnosti. Sedanja re- zultati so raz\''eseljivi in so hkraii vzpodbuda za tovrst- no dejavn^ost še v širšem krogu FRANJO ADAMLJE SREČANJE GASILCEV VETERANOV V DREŠINJI VASI! V sol>oto so se T Drešlnji va.si zbrali ga.«*ilci veterani H Tolske občine. Gre za vsakoletno srf>ča(n,»e najstare.iših gasUcfnr, na katerem se pomenijo o n^didanJUi časih, beseda pa nanese seveda tudi na gasilstvo danes. Skuptna u.erotovitev veteramo* je bila, da se zadnja leta namenja gasilski dejavnosti kar precej denar,)a, in d-a so danes za gasilstvo boJ^i časi kot «• bili nekoč. Na sobatnenn srečanj so £»voriU iudi o pomenu gaaUcev t s^ptošnem ljurtnj pregled, 17.50 Nove plošče, 18.00 2^ključek sporeda, TOREK, 1. 11.: NI ODDAJE SREDA, 2.11.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — o čuvanju spomenikov NOB, 8.50 Življenje ob Paki, 9.(K) Zaključek do- poldanskega sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Našd poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Zalmvni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17..30 Med daiegati, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. DELAVSKA UNIVERZA ŽALEC UL Savinjske čete 7 bo organizirala naslednje tečaje: 1. Kuharski tečaj — začetni in nadalje- valni 2. PletilskI tečaj 3. Šiviljski tečaj — začetni in nadalje- valni 4. Tečaj za kurjače centralnih kurjav 5. Strojepisni tečaj — začetni 6. Tečaj za sprejemni izpit za višjo upravno šolo S tečaji bomo pričeli takoj, ko bo zbranih dovolj prijav za posamezno obliko. Prav tako je možen še vpis v poklicno kovinarsko šolo za tiste, ki imajo končano osnovno šolo in so zaposleni v kovinarski stroki. Vse informacije lahko dobite vsak dan od 6. do 14. ure, ob sredah pa do 16. ure na DU Žalec, ali po telefonu 710-616. »NIVO« — Podjetje za urejanje voda Celje Odbor za medsebojna razmerja delavcev v delovni skupnosti skupnih služb ob javi j a prosto delovno mesto TAJNIKA samoupravnih organov Pogoj za zasedbo delovnega mesta je visoka šola pravne ali sociološke smeri in 3 leta delovnih iz- kušCTij ali vi.šja šola pravne ali sociološke smeri in 5 let delovnih izkušenj. Poleg teh ix)gojev se zahteva od kandidata še mo- ralno politično neoporečnost. Prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dose- danjega dela, pošljete v roku 8 dni kadrovskemu oddelku. « NAŠ KRAl ŽALEC: OBČINSKA STRAŽA Žalski Izvršni svet je že razpravljal o ustanovitvi občinske straže, vendar predlog odloka o njeni ustanovitvi ni bil izdan, ker Izvršni svet nima de- narja za opremo in osebne dohodke občinske straže. Ker se je Izvršni svet obvezal, da letos število novih delov- nih mest občinske uprave ne bo pre- segalo tri odstotke in ker niso mogli zagotoviti še večjih jx>treb v drugih or- ganih, bodo občinsko stražo najver- jetneje ustanovili prihodnje leto. J. V. ŽALEC: VARSTVO OKOLJA Iniciativni odbor za ustanovitev .sa- moupravne interesne skupnosti za var- stvo okolja je že začel s pripravami na ustanovitev samoupravne interesne skupnosti. O predlogu in sprejetju od- loka, ki naj bi širše urejal vprašanje varstva okolja bo razpravljala komisi- ja Izvršnega sveta za varstvo okolja. J. V. KMETIJSKA SOLA: DAN ZDRUŽENIH NARODOV ^ Na Kmetijski šoli v Šentjurju, kjer se je pouk pred kratkim šele pričel, so mladinci že začeli z resnim delom. Tako so pred dnevi foiTnirali klub OZN in sprejeli program dela za v prihodnje. V ponedeljek so pripravili kviz-prireditev: 24. oktober — dan združenih narodov. Pet ekip je od.go- varjalo in tekmovalo na temo: Kaj mo- ramo vedeti o združenih narodih. mp RESEVNA: UDARNIŠKA AKCIJA OK ZSMS Šentjur je organizator udarniške akcije in srečanja brigadir- jev mladinske delovne brigade Cvetke Jerinove in Dušana Laha, ki bo na poletnem gradbišču na Resevni. S to enodnevno udarniško akcijo bodo bri- gadirji kopali jarke ob cesti, ki jih je zasula voda. Upajo, da se bodo na de- lovno akcijo zbrali vsi brigadirji, ki so tu delali v mesecu juliju. Po akciji bodo pripravili tovariško srečanje in formirali klub brigadirjev. mp PREBOLD: OŽIVEL ODER Po osvoboditvi se je kulturna dejav- nost v Preboldu, zlasti v okviru Svobo- de, močno razmahnila. Zlasti aktivna je bila dramska sekcija, ki je pripravi- la v povprečju po štiri igre na leto. Po- zneje je zanimanje za gledališko de- javnost splahnelo in zgodilo se je, da so igrali doma pred maloštevilnimi gle- dalci, zato pa na gostovanjih vedno pred polnimi dvoranami. Odločen premik na tem področju je bil dosežen 1974. leta, ko so v okvi- ru osnovne mladinske organizaci^je us- tanovili na predlog Lojzeta Priča mla- dinsko igralsko sekcijo. Delo je zopet zaživelo, vendar žal ne za dolgo. Aktiv- nost je namreč pretrgala smrt L<3jzeta Frica. Nastala ;e velika vrzel. Ko je že kazalo, da bo dramska skupina prekini- la svoje delo, je na pobudo Jožice^ Ocvirit Pt>ka2ai pino. Novii la tu^ »Moloiu vin p^, To j je Prini tiva Tei stveno I rog 4.(i{ kaže če so J Kraj ŽUSTlly ki jo j njo pa Pf^sojiia skozi I to, da od druj niče so Vera ši šak iz fpredsi Prav n dila nj čne z ceste, namen ' pričanj zaposli Računa šnjo v liko pi zi Lok dolgole trebai nostna rovalc« treba | mo kri lovne moralo delovffl falt irat smu - REI Še turne \ kulturi priredi ju, ki In tak V n ski zb Zvezo njice j kovaški uspeš« zborov njenem jenslci | ški pev pevsld zbor vi iz Viti panja, še Mei KamnU Nov sasil.ski dom v Š*nariiiem ob Paki je po z«* Horvat-Jaki. OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE ~ OD Rlf UtLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - ^sobiia voditi to sku- jini je pi'av gotovo da- Lja odrska postavitev •injskega rojaka Jan- ^režijsko pripravil Er- jjaterega dramatizacija jjjeniu prazniku kolek- L-ne v Preboldu, svoj- jgro si je ogledalo ok- ij^rej. izreden sprejem, ^tudi ljudje znova za- ^akšne igre, še posebej jomačih tleh. pARKO NARAGLAV m ZUSMU: ICESTE -jje skupnosti Loka pri jyljajo na novo akcijo, jtos začeta, pobudo za- livi darovalci obveznic f za asfaltiranje ceste jseiietljivo pri tem je vrst krajanov, temveč ki so darovali obvez- jtancer (Kmečki glas), snov. šola Martin Kon- ji in Stanko Lesnika konf. SZDL Šentjur), ipravljenost je spodbu- ievno skupnost, da za- I obveznic posojila za 5 solidarnostno akcijo (ti še letos in so pre- lodo tej akciji odzvali i, kakor tudi kmetje, tako zbrali kar precej- i znatno pospešila to- asfaltiranje ceste sko. i se izpolnila njihova seveda pa je pri tem la tako zbrana solidar- krajanov in drugih da- do zadostovala in bo k sodelovanju tako sa- fipnost, občino kot de- Ije, še nadalje pa bo lotno medobčinsko so- ido hoteli v celoti as- ivnica — Loka pri žu- !S. N. R. VSKIH ZBOROV I je pokaralo, da kul- niso le domena večjih !, temveč lahko taka tudi v majhnem kra- Iturne dobrine posluh. nedvcMuno tudi Zreče, oktobra je moški pev- )DA i? Zreč skupaj z organizacij Slov. Ko- foviteljstvom »UNIOR« ije iz Zreč priredil «vskih zborov. Kar 8 Kine je prispevalo k To pa so poleg doma- ', »Adolf Tavčar«. Mo- tive štruc«. Sindikalni Pt ter Ženski pevski |c, Moški pevski zbor i pevski zbor iz Te- kot gost revije pa [zbor »KOBANCI« iz ROt-U. »premJl slikar Jože Foto: Tone Tavčar ZABUKOVICA 50 SKUPNIH LET! V ZAKON Z MALO DENARJA, A VELIKO VOLJE, Pražaikar Štefan in Mari- ja iz Zabukovice sta pred dnevi praznovala zlato po- rotko. Ob tem redkem jubi- leju je priložnost obuditi spomine na skupno 50 let dolgo pot, ki sta jo zakon- ca prehodila. Tudi Štefan in Marija sta se ozrla nazaj, že v otroštvu jima ni bilo prav mehko postlano. Oba izhajata iz številnih družin, zato je moral Štefan pri 14 letih že v službo, medtem, ko je Marija pomagala doma pri delu. Z 21 leti je Štefan dobil delo v rudniku Zabu- kovica. V zakon sta Štefan in Ma- rija stopila s skromnimi sred- stvi, z veliko ljubezni in vo- lje. Ostala sta v Zabukovic:* in imela šest otrok, želela pa sta si imeti svoj dom in 1937 leta sta se vselila v svojo hišo, plod trdega dela in številnih odrekanj, žal se jima je že po devetih letih podrla zaradi izkopa v rud* niku. Takrat sta dobila na jemniško stanovanje. Misli na lastni dom se seveda nista odrekla, toda v svetu je div. jala vojna vihra. Štefan je odšel v partizane, mati Ma. rija pa je doma skrbela za družino. To so zanju najtež ja leta. Po vojni je življenja steklo mirneje, čeprav tud. sedaj ni bilo lahko. Štefan je ostal zvest radniku in se tu upokojil. Ponovno sta si pri čela graditi hišo in danes ži vita v njej utrujena od dela in premnogih skrbi, pa ven dar srečna. Ob njiju so nju ni otroci, vnuki in pravnuki ki jima želijo še veliko skup nih let. Slavnostni obred je bil v poročni dvorani žalske občin- ske skupščine. Tekst in foto: T. TAVČAR OBISK OŠ SLIVNICA USPEHI, KLJUB STISKI NOV PRIZIDEK JE EDINI IZHOD IZ ZAGATE ŽALEC: NOVI PROSTOR! ZA NAJMLAJŠE 397 učencev obiskuje osnov- no šolo Pranja Vrunča v Sliv- nici pri Celju, šola ima tudi dve podnižnioi, in sicer ce- lodnevno šolo v Loki pri žu- smusu, kamor hodi po znanje 74 otrok in šolo na Prevorju, kjer je prostor aa 39 učencev. Razveseljivo je, da se na no- beni od naštetih šol ne sre- čujejo s kadrovskimi proble- mi. Zasedena so vsa delovna mesta. Nekaj je tudi učite- ljev, ki ob delu še izredno študirajo, da bi tako zagoto- vili pogojem delovnega mesta, ki ga zasedajo. Tudi z vični- mi uspehi učencev so zado- voljni. Seveda stremijo za tem da bi bili učni rezultati še boljši. Aktivnost šole se od- raža t\idi v številnih izvenšol- skih dejavnostih, pri katerih otroci radi sodelujejo. Močna je predvsem Osnovna organi- zacija ZSAIS na šoli v Slivni- ci, ki tesno sodeluje z doma- čo krajevno skupnostjo, še posebno tedaj, ko gre aa pri- pravo in organizacijo različnih proslav ob praznikih. Za Dan mrtvih pripravljajo učenci ko- memoracijo s kulturnim pro- gramom pred spominskimi obeležji in spomenild padlim borcem. Vsako leto obiščejo tudi Heleno pri Sliviiici, kjer je spomenik pjidlim. Na šold posvečajo veliko po- zornost konceptu splošnega Ijudsk^a odpora in uresniče- vjinju la.stnega obrambnega načrta. Izvedli so že nekaj uspelih vaj. Ob obramibnem dnevu Mroci zapustijo zgrad. bo šole in pouk nadaljujejo s šolo v naravi. šolo obiskujejo otroci iz širšega okoliša, zato je med njimi kar 120 »vozačev«, ki se vozijo h pouku in na saj s šolskim avtobusom. Prav te dni pa tečejo razgovori z Iz- letnikom, ki naj bi prevzel prevoz teh učencev. V Soseski .> Žalec so minu- li petek popoldne odprli no- ve prostore otroškega varstva. V 4 igralnicah je tako dobilo varstvo in vzgojo 80 predšol- skih otrok. Najprej je zbrane pozdravil predstavnik KS Ža- lec Edmund Božiček, nato pa je spregovorila Minlia Zilnik predsednica Izvršnega odbora občine Žalec. V govoru je poudarila vlogo in pomen, ki ga bo ta vrtec odigral v tem delu Žalca. Ob koncu so na.i- mla.iši žalčani pripravili pri. srčen kulturni program. Denar za ureditev in opre- mo je prispevala skupnosti ot- roškega varstva občine Žalec T višini 2,3 milijone dinarjev. T. TAVČAR Vsakemu obiskovalcu šele takoj padejo v oči številni pokali, ki so jih polne vitrine. Zato je treba omeniti, da je na šoli močno razvita šport- na dejavnost in da se mladi športniki lahko pohvalijo s številnimi uspehi. Pred dnevi je bilo občinsko prvenstvo v krosu, katerega zmagovalci so postali pionir- ji in pionirke te osnovne šo- le. Tudi mnogo nadarjenih slikarjev je med učenci, ki se radi udeležujejo slikarskih kolonij: v Šentjurju, Šošta- nju, Trbovljah in drugod. Za svoje izdelke so la.ni prejeli srebrno paleto. še marsikate^ro dejavnost bi razvili na šoli, smo izvedeli, vendar jim to onemogoča hu- da prostorska stiska. Letos so zato morali uvesti takoimeno- vani »potujoči razred«. Bojijo pa se, da jih bodo morali drugo leto uvesti še več. To seveda otežkoča redno in do- bro delo na šoli. Dograditev prizidka je tako edini izhod. Načrt za izdelavo sicer že pri- pravlja Slovenija projekt iz Ljubljane. Teže bo s finanč- nimi sredstvi. Ker pa je to problem dveh nerazvitih ob- čin (šolo obiskujejo namreč tudi učenci ic sosednje, šmar- ske občine — iz Vinskega vr- ha), upajo, da bodo za do- graditev prizidka dobili tudi nekaj srestev iz republike. jzkonadeloseje,,,,zaV,w w w ed M. PODJED MALA ANKETA i.i.ru, n riiiLifmLii Obiskali .smo prireditev »Vse za otroka«, da bi med potrošniki, obiskovalci in trgovci izvedeli kaj več o vti- sih iz te prireditve, ki bo v hali p:>d Golovcem odprta še do 28. oktobra. Izvedeli smo, da vsd prireditev po- zdravljajo, saj je v celoti resnično namenjena na^^im malčkom, ki jih je kar težko odtegniti od razstavlje- nih izdelkov. Mari.ja ROIVIUI iz Kom pol pri Štorah: »Z veseljem sem se z mojo 6-letno hčerko odpravila na to pri redi et v, ki jo resnično pozdravljam. Veliko razs- tavljenih izdelkov sem si- cer že videla v naših ti'go- vinah, a toliko jih hkrati na istem mestu res ni moč najti. Po dragi strani pa sem si predstavljala, da bom tu dobila več strokov- nih informac;ij in nasvetov za nakup. Zdi se mi, da je tudi prodajnih paviljonov premalo.« Sonja LEDI NEK, za pro- dajnim pultom Mladinske knjige: »Zlasti v popoldan- skem času, ko je obisko- valcev na prir^iitvi več, vlada med njimi veliko za- nimanje za otroške knji- ge. Tudi otroci sami se ra- di ustavljajo med slikani- cami vseh vrst; zlasti šol- ska mladina. O raz-ličnih literarnih zvrsteh otroških knjig se v veliki meri za- nimajo predvsem dijaki- nje pedagoškili in vzgoji- teljskih šol.« Ivana PLETERŠEK, vzgo- jiteljica VVZ Malči Belič iz Ljubljane: »V Celje sem prišla s svojimi kolegica- mi — vzgojiteljicami službeno. Veliko novega smo odkrile na razstavi, čeprav pogrešamo pred- vsem izdelke označene z »najboljšo igračo«, škoda. Taka nalepka bi bila do- bro vodilo ne šamo nam vzgojiteljem, ampak tudi staršem. Kljub nekaterim pomanjkljivostim odnaša- mo iz prireditve prijetne vtise.« Albina KMECEU, po močnik ravnatelja VVZ Tončke čeč: »Na priredi- tev vodimo vsak dan ot- roke iz našega vrtca, ki se v zato posebno pripravlje- nem kotičku urico in mor- da malo več igrajo, oziro- ma demonstrirajo igro. Zal moram povedati, da se igrajo z igračami, ki so iz našega vrtca. Morda je to majhen »kratek stik«, kajti mnogo bolje bi bi- lo, če bi s svojo igro »preiskušali« novejše igra- če, osiroma igrače potro- šnikov, ki tu razstavljajo.« Darja BREZOVAR, štu- dentka psihologije v Ljub- ljani:« Pravkar prihajam iz seminarja za trgovce in prodajalce igrač. Priredi- tev v celoti pozdravljam, kakor tudi vzporedne se- minarje, ki tečejo ob njej Prepričana sem, da bo tu- di današnji seminar zelo koristil našim trgovcem in prodajalcem ki včasih kar ne vedo, kam bi z do- bro igračo. Zdi se mi, vsaj do sedaj je bilo tako da prodajalke enostarao ne znajo svetovati kupcu, ki vi>raša po primerni igrači za določeno otrokovo sta- rost. Mnenja o celjski prireditvi »Vse za otroka« so si sicer različna. Kljub vsemu pa vsi pozdravljajo že sa- mo idejo o razstavi, ki se bo nedvomno iz leta v leto boljšala in prinašala na razstavni prostor vsako leto še več resnično najboljših in izbranih izdelkov za naše najmlajše. Teks^t: MATEJA PODJED --- F,:>tG: DRAGO MEDVED SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — 12. stran — NOV! TEDNIK St. 43 — 27. oktober 197? SLOVENSKE KONJICE MALO NUDIJO TURISTIČNI ELAN SLABI Ko je odbor za trgovino, gostil'. 4tvo m turizem, ki dela pri Izvršnem svetu skupšči- ne Slc.v. Konjice obravnaval gostinske in turistične po- nudbe v občini, je ugotovil več pomanjkljivosta na tem podrxiju. Tai^o med drugim, da je opremljenost lokalov dokaj zastarela, sanitarije vsepov- sod ie ustrezajo minimalnim higiei-sko tehničnim pogojem. Izbira jedi je povprečna, po- nekod zelo slaba in odbor ugotavlja, da je temu vzrok nekvalificirano ali nevestno osebje V gostinstvu bi mora- li čimprej izdelati normative za ab>'nentsko hrano, ker je znan«-., da pri tej hrani po- trošnik pomanjkljivosti naj- bolj oočuti. Sicer pa je odbor mnenja, da bi se dalo, kljub slabi opremljenosti lokalov, s sol cmo postrežbo, dobro izbiro hrane in osnovno či- stočo tudi pritegniti gosta. O trenutni turistični ponud- bi v občini je odbor razprav- ljal na podlagi predstavnika iz Zreč. Ugotovili so, da v letošnjem letu še ne gre ra^ čunati na izboljšavo kapaci- te" 7 zimsko turističnem cen- tru Rogla. Ravno tako ni do- volj izkoriščen 2ički samo- stan ki je sicer zavarovan pred razpadom, verjetno pa zanj ni dovolj reklame. V razpravi o kmečk«si tu- rizmu, ki se bo vsekakor za- čel razvijati na področju te občine, je odbor sprejel enot- no mnenje, da mora občinska turistična zveza skupno z DPO JI strokovnimi služba- mi, č.-mprej izdelati stališča, ki nai bodo osnova pri da- janju soglasij za opravljanje kmečkega turizma. Stanje na področju turističnih informa- cij je treba izboljšati, čeprav se j.e premaknilo na bolje, odkar F>osluje v Slovenskih Konj-cah poslovalnica Izlet- nika. Sicsr pa so poročilo od- bora za trgovino, gostinstvo in turizem obravnavali tudi minulo sredo na seji Izvršne^ ga s^vta. mp SlflARJE: TEMEUITE PRIPRAVE Povsod po Smarskem se kmetje temeljito pripravljajo na prihodnje volitve, pred- vsem tisti, ki so združeni na podlaga kooperacijskih odno- sov. Se vedno so kmetje pre- malo udeležena pri odločtva- nju vseh pomembnejših za- dev, tudi takšnih, fci spadajo izrazito v n,iibova interesna področja. Zato menijo, da je treba povečati število dele- gatskih mest iz vrst kmetov in da morajo v 2±>orih skup- ščine biti močneje prisotni tudi mladi kmetje in ne na- zadnje tudi več žensk, kar je popolnoma upravičeno, saj je vsaj zaenkrat šmarska ob- čina še izrazito kmetijska. mst KOZJE: MLADI VABCUJEJO Pričelo se je novo šol- sko leto in z njim kot vsako leto " tudi sprejem učencev 1. razreda med mlf.de varčevalce. Za pri- pravo te svečanosti je bi. lo veliko dela, saj je bilo t^-eba napisati za vsakega posameznika knjižico, kar- ton in ga evidentirati v dnevnik varčevalcev. Ker vemo, da bodo prvošolčki legf. veseli, smo s tovari- Šico mentorico delo kar Irtro opravili. 13 oktobra sva s tova- ršco mentorico odšli k pr^-^ošolčkom. Povedala seni nekaj uvodnih besed in jih na kratko seznanila C poteku varčevanja. Po- da'! li sva jim značke in kiijižice z začetno vlogo deset dinarjev. Bili so ze- lo presenečeni. Ob koncu pa sva jim zaželeM uspeš- no vlaganje. Njihovi ob- razki so žareli, ko so ob- ljubili, da bodo res prid- no prinašali svoje skrom- ne prihranke. Niso poza- hiV obljube, fci so jo Iz- rei^ 11 ob sprejemu, saj so takoj že prineslii prve i^- narje. Upam. da bodo redno pr hajali v hranilnico, ta. fcc da bodo ob koncu šol- skega leta ponosni na svo- je ^'arčevalske uspehe. SILVA KOS, Cenovna šola Kozje STRANICE DELOVNI ODRED »100 TALCEV« Pred dnevi je bila v Staanicah prva letna kon- ferenca Taborniškega odreda »100 talcev«. Taborniki so skupno s predstavniki druž- beno političnih organizacij in KS ter predstavniki občinske zveze tabornikov Slov. Konjice ocenah uspehe enoletnega de- lovanja te organizacije, hkra- ti pa sprejeli tudi akcijski program za naslednje obdob- je. Razprava je p>okazala, da je kljub nekaterim začetnim težavam, delo v odredu ste- klo tako kot je bilo zastav- ljeno, kar se kaže predvsem v številnih akcijah pri kate- rih So taborniki sodelovalo, kakor tudi v nenehnem nara- ščanju števila članov odreda. Taborniki so izrazili željo po večjem sodelovanju z vsemi organizacijami, ki delujejo v kraju ter p>okazall pripravlje- nost, da se vključijo v F>osa- mezne akcije, ki jih načrtuje KS Stranice. Ob tej priložnosti so bila posameznim vodom, fci so na občinskem mnogoboju dosegli boljše rezultaite podeljena pri- znanja in nagrade, to pa je tudi eden od dokazov, da de- lo odreda napreduje, hkrati pa je to tudi moralna vzpodbuda za bodoče delo. ŠTEFKA BORNSEK KOZJE: KOOPERACiJSKA PROIZVODNJA Zadružna enota Kozje — TOZD Kmetijstvo Šmarje pri Jelšah, se ukvarja pretežno s kooperacijsko proizvodnjo, glavna naloga pa je vsekakor pospeševanje in razvoj kme- tijstva na Kozjanskem. Prednostne proizvodne panoge na območju enote so živinoreja, vinc^radništvo in pa sadjar- stvo, v kolikor se ukvarja z jagodičevjem ter prašičereja. Do nedavnega so se ukvarjaU tudi s pridelovanjem hmelja, predvsem na območju Kozjega, vendar bodo to dejavnost postopoma opustili in zemljišča osposobili za potrebe nove faime pitancev na Imenskem polju. Zadružna enota se uspešno spopada s problemi, ki jih na Kozjanskem ni malo. Iz leta v leto je več preusmerjenih kmetij, tu in tam pa malo nagajajo večkrat narasle vode. Pred njimi je torej tudi regulacija nekateriii važnejših mest, kjer Bistrica nenehno poplavlja. Vse več je tudi strojnih skupnosti, kmetje so doumeli, da je možno racionalno izko- ristiti zemljišča le z združevanjem zemlje, dela in sred- stev. CELJE: OBRAMBNI KROŽEK Pred dnevi je bil v dvo- rani ESS Celje ustanovni zbor obrambnega krožka. Na zboru je bilo- navzo- čih okrog 200 dijakov te šole. mentorja krožka pro. fosor Rado Gabrovec in prv>i. Jože Verbič, namest- nih direktorja prof. Dra- go Lojbner ter prof. Stan- ko Lorger. Najprej so izvolili od- bor, potem je predsednik krožka prečita! dopis Za- voda SRS za šolstvo o uvedbi novih oblik organi- ziranja obrambnega krož. krt v osnovnih in srednjih šolah ter naloge teh krož- kov članica odbora je predstavila plan obramb- nega krožka za leto 1977- 1978 Glavne naloge članov tega krožka bodo: spozna- vanje zgodovine in izku- šenj NOB, izobraževanje člmov krožka s področja SLO m družbene samoza- ščite in s tem v zvezd ooisk muzejev, vojaškega letališča, ogled letal, orož. ja in vojaške opreme, so- delovanje v strelski sekci- ji, p>ri izvedbi obrambne- ga dne in v spominskih pohodih po poteh parti- zaraskih enot in še dru- Krožek je dobil svoje ime po narodnem heroju DiLŠanu Kvedru-Tomažu, ki je bil doma iz Šentjur, ja. življenjepis tega hra- brcfa borca in pomemb- nega moža sta pvovedala prof. Gabrovec in Verbič, oba njegova soborca med NOB. BETKA ŠELIGO ^3 — 27. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 ^KLJUČEK TURISTIČNEGA AVTORALLVJA »ŠTAJERSKA 77« ZVRHANA MERA NAPOROV SODELOVALI KLUBI IZ VSE SLOVENIJE — USPEH »ŠLANDROVCEV« p^ec minulega tedna, v jj^to, so prispeli na cilj jgježenoi šestega, tradicio- jj^ega turističnega avtoral- u štajerska 77, katerega Liizator je bil letos AMD ^ylco šlander iz Celja. Kot prejšnja leta, so tudi le- na prireditvi sodelovala o-moto društva iz drugih j^: Maribora, Slovenske ^rice. Raven, Ribnice na jenjskem. Laškega, Luko- Litije in še nekaterih. felonovanja so potekala prliio, z veliko mero entu- goa in pri AMD Slavko ^der v Celju so popohio- , zadovoljni in menijo, da treba za vsaiko ceno obdr- |ji značaj traxiicionalnoisti I) prireditev in jih vklju- [j v republiško turistično itorally prvenstvo. Omeniti moramo, da »šlan- drovci« iz leta v leto dose- gajo boljše rezultate na teh prireditvah in da so na zad- nji prišli skoraj že v sam vrh, sicer pa naj o tem spre- govori vrstni red tekmoval- cev. Razred do 750 ccm: 1. Alojz Mlakar (Slovenska Bistrica), 2. Ivan Svetič (Litija), 3. Ja- nez Potočnik (AMD Šlander, Celje), 7. Zvone Lajlar (AMD Šlander, CJelje); razred do 903 ccm: 1. Drago Friidrih (Avto Celje, AMD Slavko Šlander, Celje), 2. Janez Ce- rar (AlMD Lukovica), 3. Ivan Kumik (Ravne); razred do 1150 ccm: 1. Drago Gombač (AMD Litija), 2. Slavko Ka- cin (AJVID Slavko Šlander, CJelje), 3. Rudi Ramšak (Rav- ne), 4. Fredi Gaber (AMD Slavko šlander, Celje), 5. Da- nilo Arčim (AMD Slavko šlander. Med ženskami je v petem razredu pristala na tretjem mestu Glorija Planinšek, prav tako iz AMD Slavko Šlan- der, Celje. Ekipno se je AMD Slavko Šlander iz Celja uvrstilo na četrto mesto, za AMD Rav- ne, Slovensko Bistrico in Li- tijo, ter pred Avto Celjem. Nagrade, ki so jih podelih v hotelu Planina v Slovenski Bistrici, je prispeval organi- zator in vsa sodelujoča dru- štva. XXX Jutri se bodo v novem pre- boldskem hotelu zbrali ude- leženci tridnevnega posveta AMZJ, na katerem bodo spre- govorili o takoimenovanem mototurizmu ter o ostalih turistično športno rekreativ- nih dejavnostih, s katerimi se ukvarjajo AMD in ostale tovrstne organizacije v AMZJ. Posvet je pripravilo AMD Slavko šlander iz Celja v so- delovanju z AMZS. Zadnji dan posveta bodo izkoristili za strokovni izlet v soorganizaciji AMD Velenje in Izletnik Celje z željo, da čimbolj propagirajo ta pre- del štajerske z vsemi njego- vimi zanimivostmi in narav- nimi lepotami. Kot smo izvedeli na celj- skem AMD Slavko Šlander, se bodo na posvetu pogovar- jali predvsem o tem, kako se zavzeti za čim kvalitetnej- še usluge za člane društev s strani vseh, ki se v Jugo- slaviji ukvarjajo z motore- kreativnim turizmom pa tu- di za zaščito. Posvetovanja se bodo ude- ležili delegati AMD in zvez iz vse Jugoslavije, v Celju pa menijo, da bodo zaključ- ki bistveno prispevali k raz- voju turizma nasploh. MILENKO STRAŠEK ZK: PHEDiCO^ORESNA AKTIVNOST Pred dnevi se je sestal sekretariat Medobčinskega sve- ta ZKS Celje v razširjeni sestavi s predsedniki medobčin- skih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Na seji, ki jo je vodil sekretar Janez Zahrastnik, je sekretariat sprejel vrsto sklepov in stališč, ki opredeljujejo aktivnost občinskih organizacij Zveze komunistov na širšem celjskem območju v naslednjem, predkongresnem obdobju. Predvsem so bile dogovorjene nadaljnje naloge pri uresničevanju zakona o združenem delu, v pogledu stabilnega gospodarjenja in ne- katera vprašanja SLO in družbene samozaščite. Sekretariat je razpravljal tudi o evidentiranju kandi- datov z našega območja za osrednje organe Zveze komu- nistov. ZALEG: TEOEfJ F32ARNE VAHr^OSTI v Veleblagovnici Nama v Žalcu, v tretji etaži je izbruhnil minuli ponedeljek požar, ki pa so ga gasilci iz 2alca uspešno pogasili. Seveda ni šlo za pravi požar, peč pa za vajo v okviru Tedna požarne varnosti v žal- ski občini. Hkrati s tem pa so hoteli preveriti akcijsko sposobnost gasilskega društva iz Žalca v primeru, da bi požar res nastal. V vaji so poleg gasUcev še sode- lovali: specializirana občinska enota za požarno var- nost, gasilci iz Prebolda, enote civilne zaščite in prve pomoči Ferralita in Juteksa, zdravstveni dom ZD Ža- lec, reševalna postaja Celje ter delavci prometne mi- lice. Vaja je kljub vsemu lepo uspela in žalski gasilci so dokazali, da so sposobni uspešno posredovati v pri- meru požara. Izkazalo pa se le, da tudi v Žalcu ne premorejo daljše lestve, ki bi omogočila gašenje v viš- jih nadstropjih Lestev bo seveda treba čimprej ku- piti, ker izdatek zanjo še zdaleč ni takšen kot pa bi bila morebitna škoda. Svojo nalogo je pri tem uspešno izvedla tudi enota narodne zaščite v žalski Nami. Občinska gasilska zveza bo v Tednu požarne varnosti, ki se bo končal v sobo- to, pripravila še več takšnih in podobnili akcij. 25 LET SAVINJSKEGA MAGAZINA VSE ZA POTROŠNIKA! V 25 LETIH VELIK NAPREDEK TRGOVINE V SAVINJSKI DOLINI V teh dneh bodo delav- ci trgovskega podjetja Sa- vinjski ma^azin iz Žalca proslavili pomembni jubi- lej — 25 let obstoja. Prav je, da se ob tej prilož- nosti spomnimo tudi na prehojeno pot, ki je prav gotovo zelo bogata in zar nimiva. Leta 1952, ko so usta- novili Savinjski magazin, .so se pričele razmere v trgovini vidno izboljševat ti. Prisotna je bila občut- na rast industrije in kme- tijstva, povečeval se je uvoz in tako je v trgovine prihajalo vse več blaga, ki je iz leta v leto bilo bo- lje pakirano. Pred tem, bi bilo kaj takega težko reči. Dobrega embalira- nega blaga skorajda ni bilo. Vsi mlevski izdelki, žitarice in sladkor so bi- li v 70 do 100 kilogram- skih vrečah, mast in olje pa v 150 do 2O0 litrskih sodih. Vse to je sproti prihajalo v skladišča, na- to v manjših količinah v predale v trgovine in šele nato se je vse sku- paj znašlo v vrečkah in steklenicah. Vse to ob sprotnem tehtanju in na neprimernih tehtnicah na uteži. Seveda je bila še cela vrsta težav, med ka- terimi velja omeniti po- manjkanje zavojnega ma- teriala. No, leta 1952 so ustanovili Savinjski ma- gazin in zaradi že ome- njenega izboljševanja si- tuacije so začeli že raz- mišljati o obnovi trgov- skih lokalov, pričeli pa so tudi z zidavo zadružnih domov s trgovinami. Tu- di ostali pogoji so bili vedno boljši. Uredili so bolj sodobno ogrevanje trgovin, uvedli sodobno hladilno tehniko, skoraj vsi lokali so obnovljeni, mnogo je novih in še bi lahko naštevali. Hkrati s takšnim napredkom pa so se izboljševali tudi de- lovni pogoji zaposlenih. Pomemben dogodek v zgodovini Savinjskega magazina je bil 17. julija leta 1960, ko so v Pre- boldu odprli samopost- režno trgovino. Ta je bi- la med prvimi desetimi tovrstnimi trgovinami v Sloveniji in prva nasploh na podežslju. Z otvorit- vijo se je pojavil cel kup problemov, saj je bilo treba tako trgovce kot kupce prevzgoj iti na nov način prodaje oziro- ma nakupa. No, kmalu je vse steklo tako kot so pričakovali tisti, ki so se za samopostrežne trgovi- ne najbolj zavzemali. Tu- di danes so v Savinjskem magazinu še problemi. Tržišče pK)nuja vsak dan več blaga in tudi potroš- nikov je več. Potrebe po prodajnih prostorih so vedno večje, prav tako pa tudi po obnovitvah lo- kalov. Trenutno velja omeniti novo preurejeno trgovino v Veliki Pireši- ci, kmalu pa bodo v Šem- petru odprli novo blagov- nico, a o tem več kdaj drugič. Kako gleda na razvoj- no pot Savinjskega ma- gazina Slavica Delakorda, predsednica Delavskega sveta? »V Savinjskem magazi- nu sem zaposlena že 14 let in ves ta čas sem lah- ko videla, kako se stvari izboljšujejo, videla sem, da se je v mnogočem spremenil položaj nas de- lavcev. Ne mislim samo na vrednotenje našega dela in finančno plat, pač pa tudi na pogoje dela. ki so se zares izboljšali. Da je res tako pove do- volj že podatek, da med delavci nikdar ni bilo ču- titi nezadovoljstva. Tudi takrat ne, ko smo del sredstev namenjali za potrebne investicije«. V tem trenutku v Sa- vinjskem magazinu pote- ka akcija za ustanovi- tev temeljnih organizacij združenega dela. Delavci so se na referendumu za to že odločili. S prvim januarjem bodo ustp-io- vili TOZD Trgovina in TOZD Gostinstvo ter de- lovno skupnost skupnih služb. Vemo namreč, da ni vsa dejavnost Savinj- skega magazina le trgo- vina, pač pa tudi gostin- stvo. Dejavnost TOZD Tr- govina bo seveda prodaja na drobno, poleg tega pa še prevoz blaga za lastno oskrbo, dostavo na ob- močju občine Žalec. Po- zabiti ne gre tudi ne cen- tralno skladišče. Pa ob koncu še nekaj besed o TOZD CJostinst- vo. Njegova osnovna de- javnost bodo gostinske usluge, s tem v zvezi pa še prevoz blaga za lastno porabo, prevoz potnikov za potrebe dejavnosti ter pralnica za vse potrebe tozda. Ob jubileju, 25-let- nici obstoja obljubljajo delovni ljudje Savinjske- ga magazina, da se bodo še naprej trudili. Zato, da bodo kupci zadovoljni in dobili vse, kar potre- bujejo. NA SVIDENJE V SA- VINJSKEM MAGAZINU OZIROMA NJEGOVIH POSLOVALNICAH! Otvoritev samopostrežne trgovine t Preboldu, Id je hlferati sodila med i»rve v Slo- veniji. To je bUo leta 1960. UPOhUJtNCA Moji spomini segajo daleč nazaj, ko je imelo mesto Celje 3500 prebivalcev, to je bilo leta 1929-39. Kdo bi danes verjel, da je že v tistih časih bilo okoli 150 obrtnikov, ki so bih popolnoma za.posleni in so dobro živeli kljub visokim davkom. Razen Narodnega doma in gledališča ter dveh ka- sarn, smo imeli še tri kavarne, več gostiln, nnotočev, štiri hotele, veliko frizerjev, 6 urarjev, krznarja, klo- bučarstva, ključavničarje, vodoinštalaterje, brusilce in drugih obrti. Ki so za življenje mesta prepotrebne. Med obrtniki naj posebej omenim šest pekarn, let^ter- ja, dve slaščičarni več krojačev, čevljarjev in proda- jaln čevljev, trgovskega tekstila, galanterije in še kaj. Velika škoda bi bUa, da bi življenje nekdanjega Celja utonilo v pozabo. Ob tem ne smemo pozabiti, da sta Sa^vinja in Hu- dinja bih kristalno čisti, Voglajna pa je že takrat za- čela umirati, čemur je botrovala Cinkarna, EMO in železarna štore. Ne smemo pozabiti, da smo že takrat imeli tri nogometna društva, dve telovadnici, več pev- skih društev, skavtsko organizacijo, več privatnih zo- bozdravnikov in zdravnikov. Vsa mladina pod vodstvom mentorjev pa je skrbela za zaščito narave, da v ožjem okolju sploh ne govorim. Ob dejstvu, da maloštevilni urarji danes ne sprej- mejo v popravilo budilk, bi bilo prav in pošteno, da bi občina oziroma obrtna zbornica pospešila otvoritev popravljalnice za ure, kronometre in podobne aparate. Nujno bi potrebovali »azil« aa zapuščene živali, ali pa le-te prodati živalskim vrtom. Zaradi pomanjkanja mesa bi bilo treba vzgajati več vi-st rib za ceneno in zdravo prehrano prebivalcev, vsekakor pa vpeljati ribje dneve. Slab zrak v celjski regiji zahteva enodnevno prepo- ved vožnje z osebnimi vozili. 17.000 osebnih vozil v re- giji pa zahteva letno plačilo 100 din posebnega davka za pogozdovanje mestnih parcel. Apeliram tudi na prebivalce mesta Celja in okolice, da se končno odločijo za ustanovitev azUa za zapu- ščene in pozabljene ostarele domače živali. Zahtevam pa tudi ,da se upoštevajo želje, predlogi po zidavi večjega števila domov počitka, kamor bi tudi upokojenci vložili svoje prihranke. Naj zaključim svoje predlo.ge in vas prijateljsko pK)izdravim upokojenec Franjo Omerza, Kersnikova 32, Celje 14 stran — NOVI TEDNIK Št. 43 — 27. oktober i, _PIŽE MILENKO STRASEK Odločitve izvršnega odbora poslovne skupnosti za krompir ter sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo po vsej verjetnosti sprejeli z zadovolj- stvom vsi kmetje, ki se ukvarjajo s pridelovanjem ži- ta, nekoliko več reda pa bodo vnesle tudi v prodajo in odkup krompirja. Poslovna skupnost za krompir se je odločila, da poe- noti cene za krompir, to pa pomeni, da tudi po 20. ok- tobru lahko kupujemo ta prehrambeni artikel po 3,65 dinarjev, odkupne cene pa bodo tako kot doslej 2 di- rmrja. Na Štajerskem pa tudi ponekod drugod so do- slej prodali že okoli iC/o krompirja, ki je bil naročen. Kljub nekaterim težavam je na področju prodaje in od- kupa krompirja vendarle prišlo do določenih pozitivnih sprememb. Najbrž letos nikomur ne bo treba kupovati dragega krompirja za ozimnico, kot se je to dogajalo v minulih letih, ko so mnogi plačevali zanj več, kot pa bi dali pri organizatorju proizvodnje. Tako so tudi nekate- ri kmetje prodajali krompir na drobno po lanskih ce- nah, četudi je letošnja cena manjša. Organizirano odku- pujejo krompir tudi sindikati, ki so čestokrat delali zmedo na trgu. Zaradi neskladij z zastavljenim družbenim načrtom razvoja SRS se je nedolgo tega sekretariat za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z žitno skup- nostjo Ljubljana in zadružno zvezo odločil, da regre- sira nakup semenske pšenice (veljalo bo za prihodnje leto). Za vsak kilogram kupljene semenske pšenice bo- do kmetje dobili dinar regresa, a le, če bodo prodali vsaj 25 stotov na ha kakovostne pšenice, žitno predelo- valne organizacije pa jim bodo zagotovile od odkuplje- ne količine ISVo otrobov. Kljub temu, da natančnejša cena za pšenico še ni določena, bo gotovo za 0,16 di- narja po kilogramu večja od sedanje. Od tega bo dobil orgahizator proizvodnje, obrat za kooperacijo ali kdo drug, 0,08 dinarja, preostalo polovico pa kmet. žitno predelovalne organizacije so se zavezale, da bodo prev- zele tudi stroške prevoza. PRIDELKI KOUKO IN ZA KOGA? ALI VEČ DELA ZNIŽA KMETOVALCU DOHODEK? Ne pojte nam le hvale za rekordne pridelke, temveč nam raje pomagajte, da jih bomo tudi prodali po dostoj- ni ceni. Taka opozorila so med kmetovalci vse pogostej- ša. V Sloveniji zlasti pri krompirju, v žitorodnih kra- jih pri koruzi, marsikje pa tudi pri vrtninah, sadju in drugem. Dogaja se, da večji pridelki kmetovalcem ne zvi- šajo dohodkov. Včasih jim jih celo znižajo. Cas, ko se je pomanjkanje živil ponavljalo iz leta v leto, je za nami. V zadnjih letih le še občasno primanj- kuje nekaterih pridelkov. Ta- ko pomanjkanje ni posledica nezmožnosti kmetovalcev, da bi pridelali dovolj, temveč slabe organizacije v kmetijst- vu in trgovini ter pomanjklji- vega sodelovanja med njima. Kmetje ne vedo drug za dru- gega, koliko bodo posejali, mnogi tudi ne, komu bodo pridelek prodali. Zato je eno leto pridelkov preveč, drugo leto premalo, temu ustrezno pa tudi cene previsoke ali prenizke. Klic na pomoč ne pomaga če ga ne združijo z boljšim načrtovanjem setve in proda- je. Za tako načrtovanje pa je potrebna organizacija vseh kmetov, ki pridelujejo tudi za trg. Organizacija le enega de- la kmetov ne more postaviti ograje med sebe in neorgani- zirane, kadar ti pomudijo ve- liko cenejših pridelkov, ker jih hočejo prodati skorajda za vsako ceno. Priporočila, da bi se v or- ganizirano pridelovanje vklju- čili vsi kmetovalci, ki pride- lujejo za trg, ni le suha pr'> paganda, temveč gospodarska nuja. Kmetovalci, ki se zani- majo za zadružništvo v dru- gih državah, opozarjajo, da imajo tam pri odkupu kmetij- skih pridelkov in živine večji red kot pri nas. Takega reda pa ne vzdržuje državna admi- nistracija, temveč njihova or- ganizacija, ki ix>vezuje večino kmetov z živilsko industrijo. Pri nas ni nobenih zakon- skih ovir, da organizacija kmetijske proizvodnje ne bi mogla biti še boljša. Družbe- ni organi tudi spodbujajo k temu. Ce še ni tako, pa so krive kmetijske organizacije in kmetje, ker ne uresničuje- jo dobrih pobud in sklepov. Pri nenačrtnem pridelovan- ju ne more ta družba, ne dr- žava jamčiti, da bo vse odku- pljeno po ustrezni ceni. Po- dobno kot v industriji je tre- ba tudi v kmetijstvu pridelo- vati le tisto, kar ljudje potre- bujejo in trg sprejme. Neka- teri to imenujejo, da je tre- ba pridelovati za znane kup- ce. S trgovino in živilsko in- dustrijo se bo treba dogovo- riti za dolgoročno sodelova- nje, pred vsako setvijo pa spo. razumno določiti, koliko po- sejati oziroma pridelati. Le tako se bo moč dogovarjati tudi za ustrezne cene, ki kmetovalcev ne bodo odvra- čale od pridelo\'-anja. Pomembna je dobra organi- zacija vseh kmetovalcev, ži- vilske industrije in trgovine, kar lah!ko naredi red na trgu s kmetijskimi pridelki in ži- vili. V organizirano pridelo- vanje bi se morah vključiti vsi kmetje, kajti neorganizi- rani, če jih je precej, lahko I>ovzroče zlasti ob boljših le- tinah s svojo ponudbo veliko zmedo pri cenah. J02E PETEK NOVA OZIMNM PŠENICA 1 IZ ANGLIJE I Eni angleških tovarn,' se ukvarja z gojenje^ razmnoževanjem rasti je nedolgo tega uspelo., je vzgojila novo sorto' i sokorodne ozimne pšei oe, ki so ji dali zveneč n ziv »Armada«. V obsežnih poizkus doma ter na Holandskei Novi Zelandiji, Dansj Belgiji in Franciji so (j kazali, da je nova son pšenice zelo uporabna i mletje, za kruh in podo no. »Armada« ima čvrst kratko slamo, je zelo t gosto posejana s plodo in je odporna proti veti in dežju, rji in nekateri rastlinskim boleznim. Tovarna, ki je novo i sto vzgojila, meni da i »Armada« prišla v pošt za sejanje predvsem i evropskih tleh in na ko tinentih, ki imajo podoi ne pogoje. Pri tem pouda jajo zlasti odpornost no vrste proti vetru, ki nem lokrat docela poleže onemogoči normalno spi vilo. NOVE SORTE KORUZE BOUŠI PRIDELEK USPEŠNO DELO MLADIH ZADRUŽNIKOV V KONJICAH Aktiv mladih zadružnikov kmetijske zadruge Konjice je v preteklem letu preizku- šal nove sorte koruze in pše- nice. Letos so zajeli v ix>s- kus nove sorte in tiste, za katere menijo, da se lani ni- so obnesle zaradi posebnih vremenskih pogojev. Mladinci so dobili od zad- ruge seme, gnojilo in herbi- cide. Sami so dali na razpo- lago svoja zemljišča, njive, na katerih so posejali in ne- govali posevek. Gre torej za sodelovanje zadruge z mla- dimi kmetijskimi proizvajal- ci. Tako sodelovanje je bilo doslej uspešno. V primeru, da pa se mladi proizvajalec ne ravna po navodilih, ki jih dobi od zadruge, ne mo- re več dobiti semena za pri- hodnji sortni poskus. Zgodi se namreč, da mla- di gosixxiar želi uvesti novo sorto v svojo proizvodnjo. Vendar mu starši, ki so lastniki posestva, tega ne dovolijo. Dovolijo še, da pri- pelje seme, ki ga da zadru- ga zastonj, da pripelje gno- jilo in celo herbicid. Potem pa ne sme njive pognojiti z določeno količino gnojil, ker to škodi zemlji in ne škropiti zoper plevel, ker še vse doslej niso škropili. V preizkusu so zajeli sor- te, ki so primerne za zrnje In tiste, ki so priporočljive za silos. Za zrnje priporo- čajo vse, ki nosijo oznako p>od številko dvesto, za silos pa tiste, ki sodijo v razred tristo in štiristo. Med sortami za zrnje so preizkušali tele: BC-290 (be ce dvesto devetdeset), OSTK (o es te ka) 290, OSSK (o es es ka) 295. Sorte za silos pod oznako BC-360. ZP (ze pe) 370 ter ZP (ze pe) 460, so vzeli v preizkus zato, da bi ugoto- vili, če daje sorta iz razreda štiristo znatno večji pride- lek, kot sorte iz razreda tri- sto. Sorta be ce 290 je dala ze- lo raznolik pridelek. Na sla- bo negovani njivi, ki je bila zapleveljena s slakom, so na- merili štiriinštirideset cen- tov, na dobro obdelani, dob- ro negovani njivi pa sedem- deset centov na hektar. Sor- ti o es te ka in o es es ka sta dali v hribovitih prede- lih, na slabšem rastišču med petdeset in šestdeset centov na hektar. Sorte iz razreda tristo so se obnesle enako kot tiste iz razreda dvesto. Kdor se je ravnal po navodilih stro- kovne službe, je pridelal več, drugi manj. Pridelki so se gibali med enainštirideset in sto centi na hektar. Pro- izvajalec, ki je sejal prejKJz- no, je pridelal malo, tisti, ki je njivo jeseni preoral in naredil praho, sejal pa rano ter obilo gnojil, je imel iz- reden pridelek sto centov na hektar. UgotoviU so, da se koruze iz razreda štiristo ne splača sejati, ker v naših pogojih ne naredi dveh stor- žev, pa tudi storž, ki ga na- redi, ni bistveno daljši od tistega iz razreda tristo. Pri tem pa ima koruza iz raz- reda štiristo to slabost, da kasneje zori. Kmet jo pozno spravi z njive, setev ozimtn, ki sledijo koruzi, se zakasni. Na kratko bi lahko zapi- sali o poskusil tole: spet je potrjeno znano dejstvo, da rabi koruza obvezno jesen- sko praho, obilno gnojenje in pravočasno, to se pravi, zgodnje sajenje. Ce manjka le eden od navedenih dejav- nikov, je pridelek slab. Za zrnje so dobre vse sor- te, ki imajo oznako dvesto. Za silos pa priporočajo ko- ruzo iz razreda tristo. Ko- ruze iz razreda štiristo ne priporočajo, ker ne daje nič večjih pridelkov, kot razred tri'sto, zori pa nekaj dni kas- neje kot tista, ki ima oznako tristo. Preizkušanje novih sort je sicer draga, a koristna reč. Sedaj lahko z gotovostjo trdijo, da je ključ do viso- kih pridelkov pri nas doma. Seme je za gotovo kakovost- no, če ga kupimo vsako le- to v trgovini, če pa semenu ne pripravimo primernega rastišča, smo krivi sami, da nimamo visokih pridelkov. IDA TEPEJ Obsoteljski motiv (Dobovec pri Rogatcu) — M. Strašek KONČANA PRODAJA OZIMNICE NAMESTO 350 TON SO PRODALI 660 TON KROMPIRJ Preodobne ugod- nosti nudijo tudi v bodoče. PovediJ pa je tudi, da bi ver- jetno prodah še več ozim- nega blaga, če bi ljudje v no- vih b:okih imeli boljše klet- ne prostore. Ti so pretoirfi in oaimnica ne zdrži če« mo. Kaioorkoh že, letošnjo cijo Lobrine lahko brez ma iK^enimo za uspešno dobrodošlo. To je nov dc da se da za potrošnika pravit, tako kvalitetno b prodano preko dobre or! zaoije in kar je ver j etri pose>-:ej važno — po soli cenah. Zelja potrošnika da bi vsaj pribhžno takfl talo tudi v prihodnje. TONE VB PONIKVA PRI GROBELNEM: VRTINE ZA VOD Pred dnevi je na FO. pričela z delom ski Geološkega zavoda Slov* (Strokovnjaki delajo vu da bi ugotovili, kakšni tod zaloge vode, saj pi de vajo, da vodni viri n nikvi niso izčrpani, zbrani p>odatki bodo dal alne odgovore na pomal nje neoporečne vode na nikvi. V nasprotnem p' ru bodo morali za ta poiskati vodne vire drug<' KOZJE: PODMLADEK RK ANA ZALOŽNIK Kot vsi druigi krožki, je tudi PRK objavU program dela v letošnjem letu, in sicer na osnovni šoli v Ko- zjem. Z delom je že tudi pridno začel in že ima pr- ve uspehe. Učenci in učenke se bo- do menjavali v dežurstvu na šoli. Skrbeli bodo za red pri oblačilih in obutvi, za red v avli, za čisto in sp>odobno okolje, ter za čistočo v raaredih, na ho- dniku in v sanitarijih. Pr- vi so začeU z delom učenci 8. razreda, nato pa se bodo zvrstili še drugi. Delovala bo tudi >«ielena straža«, s katero bodo za- čeU učenci 5. razreda. Ob- časno bodo dežurali in skrbeli za zelenice in oko- lico šole. Letos smo prvič uvedb stražo in upamo, da us- pe- ne bo izostal. Zelo smo hvaležni tovarišici Zu- pančičevi, ki je mentor na- šega ix>djnladka. Želimo akcijo, ki se je na začetku pokazala kot zelo uspešna, dobro opravljati in poskr- beti za res lepo okolico. Mishm, da bomo učenci v vseh razredih svoje na- lore vestno opravljali, če bomo složni, bo povsod leix>. SILVA KOS Osnovna šola Kozje 27. Oktober 1977 NOVI TEDNIK stran 15 hUR PO POTRESU ODRAZITVE OVIRAJO ZA KOZJANSKO ŠE TRI MILIJARDE DIN sredo je bil sprejet , 2a spremembo zako- L^pevku za odpravlja- ^ledic po p>otresu na pUem in v Posočju, jedlo.g določa, da bi gjjjansko še participi- sredstev v nasled- jgtih mesecih, to se ^ januarja do junija u(jnjem letu. Sedanji se namreč izteče ob letošnjega leta. Po sa- jilconu je predvideno, g zbralo skupaj 30 mi- Ijnarjev, od katerih bi jbčini Šentjur in šma- iga 3 milijarde. Dele- jn obe družbenopoli- ^pnosti, zlasti pa ob- jloipščini so proučeva- jjeni predlog za spre- membo zakona in so ga v načela podprli. Vendar pa so delegati na republiški skup- ščini opozoriU na nekatera odprta vprašanja, ki vendar- le ostajajo kljub tej dodatni pomoči. Ta vprašanja so se nanaš-tla na podražitve v ča- su, ko v občinah rešujejo probleme posledic po potre- su. C?ne gradbenemu materi- alu s*.- namreč porasle za več kot 50 odstotkov. Zato so, na primer tisti občani, ki danes grade montažno hišico, v mnog;^ slabšem položaju, saj stane montažna hiša enake kvalirete danes 30 milijonov, medt'>m ko je bUo možno enako hišico leta 1974 posta- viti za 20 milijonov dinarjev. Drago vprašanje, ki je še vedno odprto, so družbeni objekta. Ni bilo namreč mo- goče niti enega programa uresničiti za dogovorjeno vso- to, čvimur so spet vzrok po- dražitve gradbenih del, ki so bistveno naraščale zlasti v letih 1975 in 1976, ko je bila dinarp^^ka dotokov sredstev mintmtilna. To Je tudi osnov- ni ra.:iog s katerim so dele- gati obeh občin sicer podpr- li zakon, pa vendarle opozo- rih nu odprte probleme. Na- stale probleme je obravna- val tudi svet osmih občin in se je z argumenti, ki so jih predložili predstavniki občin šentjnr in Šmarje, v celoti strinjal. M. PODJED ROGAŠKA SLATINA: TURIZEM MIRNEJE ba jesen prinaša mr- Vidi v zdravilišča in 6ča. V Zdravihšču aca Slatina je čedalje prireditev, nekoliko leue bo le proti kon- Bseca, ko bo v resta- i Pošta glasbena pri- fi Vinska trgatev z |n, ansamblom Jožeta ita in pa sindikalno sko prvenstvo v or- »ijii šahovske zveze toljane. Oliko drugačna je ko pobrskamo po tah, ki govore o za- osbi. Predvsem mo- ,poudariti, da je ho- Inat še vedno 100 od- I zaseden. Prosta le- ije moč dobiti le v Blih hotelih in pa pri nikih. mst SLOVENSKE KONJICE ŠOLE ŽE V ENOTNI ORGANIZACIJI v Konjiški občini zavestno m načrtno razvijajo celodnev- no osnovno šolo, ki čedalje bolj prevzema skrb družine za širšo vzgojo in izobraže- vanje otrok. Zavedajo se tu- di, dd predstavlja celodnev- na osnovna šola boj za izena- čevanje pogojev v osnovno- šolskem izobraževanju. Po programu celodnevne šole delajo v konjiški občini že ŠG:ri šole. Med najmanj- cev. šola je nova tn je bila že nnčrtovana za celodnevni še, pi' zato nič manj uspe- šne, sodi šola v Resniku, ki jo obiskuje le sedem učen- poiik Staro šok) v Tepanju pa so popravili in preuredili tako, da 48 učencev nemote- no s^jremlja nov, sodobnej- ši način poučevanja. Vse tri pa so podružnične šole, ki delajo v sestavi centralnih šol. Popolnoma preurejena je samostojna osnova šola Po- horsk" odred v Slovenskih Konjicah, ki jo obiskujejo »to trije otroci, če potegnemo črto, dobimo podatek, da v konji^:ki občini obiskuje ce- lodne\Tni pouk 227 otrok. Let>s so v Konjicah pričeli z gradnjo drugega trakta naj- večje osnovne šole v občini — Dušan Jereb. Tudi ta hq_ po dograditvi prešla na ce- lodnevni pouk. Vse šole v občini so zdru- žene v enotni delovni organi- zaciji — Vzgojno izobraže- valnem zavodu Slovenske Ko- njice Med učitelji, ki delajo v celodnevnih osnovnih šo- lah in onimi, ki vodijo kla- sični pouk ne prihaja do no- benih nasprotij, saj skupno pridobivajo in razporejajo dohodek, usklajujejo porabo M. Večina se jih zavzema za celodnevni pouk, ki prinaša tudi boljše učne in vzgojne r^ulta.te. F. MAROŠEK ASFALT PREKO VELIKEGA VRHA Znano je, da namerava- jo krajani Velikega vrha svoj kraj povezati z Vele- njem, zato bodo asfaltirali cesto preko Velikega vr- ha, Lokovice in Podkraja, ■■ai bd s tem skrajšali raz- daljo med Šmartnim in ■''^t enjem za 7 km. Delav- ci teh naseUj bi imeli ve- liko bližje do svojih de- lovnih mest, saj delajo večinoma v Velenju. Naj- več dela in truda bo po- trebnega pri ureditvi ce- ste pod Hudim potokom, k.,.er je pot preozka in skalnata. Pri tem delu pridno po- magajo prebivalci šmart- nega, Podgore in Rečice ob Paki. Le-ti so bili na prostovoljnem delu prejš- nji teden in so se do se- ca' najbolj izkazali. Ni ču- dno, saj so pri tem delu pomagali mladi in stari, m-'ški in ženske. PREJELI SMO: »DEKLETA POJEJO« Ogcrieni nad člankom »Go- mllsk.)- Dekleta pojejo« v No- vem tedniku z dne 27. 9. 1977 želimo prikazati tudi drugo plat medalje. Vzpodbudil nas ]e pi;-ec omenjenega članka, ker navaja netočna dejstva. Dek-iški pevski zbor je pred leti ustanovila in tudi vodila do leta 1975 vodja šole v Gomilskem, Tončka Hazler ter z zborom nastopala na raznih proslavah in priredit- vah. \!' jeseni leta 1976 pa je bil ustanovljen tudi moški pevski zbor, ki ga vodi pevo- vodja Milan Lesjak. Zbor je v pr"' sezoni naštudiral ne- kaj pasmi in nastopil na pro- slavah ob 8. marcu tn ob 1. maju. Sodeloval je na občin- ski pevski reviji v Letušu, usp.3šfcn nastop pa je zabele- žil tud Novi tednik. V mese- cu juliju pa je zbor nastopil tudi na koncertu v Tmavi ob praznovanju občinskega praznika. Kulturna dejavnost v Go- milskem res ni živahna, kar pa p)gojujejo razmere v kra- ju — ni primernih prostorov za kulturno dejavnost. Zato se v krajevni skupnosti Go- milsko trudijo, da bi zgradih primerne prostore za kultur- no in telesno dejavnost, ži- vahna in uspešna dejavnost v obeh smereh je pred leti bi- la znana tudi po vsej okolici. V bodoče želimo člani mo- škega pevskega zbora, da se dopisnik Novega tednika po- služi direktnih virov infor- macij pri Kulturno prosvet- nem društvu Gomdlsko, da ne bodo vzbujale občutkov ne- dobronamemosti. PEVCI MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA PRI KPD GOMILSKO REKLI SO ANA ZALOŽNIK: »V Mestinju močno po- trebujemo novo trgovino, saj stara ne zadovoljuje po- treb hitro razvijajočega se kraja. Dogovarjamo se, da bi uredili okoli pol kilo- metra pločnika skozi na- selje, pešec je namreč na cesti brez sleherne zaščite in ko smo že pri cesti: zelo radi bi asfaltirali ce- sto Mestinje — Pešica (preko Lemberga). Ena najpomembnejših nalog v bodoče bo ureditev kanalizacije v samem Me- stinju in asfaltiranje sre- dišča kraja. Kot mnogokje tudi mi nimamo primernega pro- stora za srečevanje obča- nov ob različnih priložno- stih, takšnega prostora pa nimajo niti družbeno poli- tične organizacije in razna društva, da bi lahko ne- moteno delala. Na kratko: potrebovali bi dom druž- beno političnih orgraniza- cij ali kulturni dom, kakor pač hočete.« mst jecna MINULO SOBOTO SO V LJUBECNI SLAVILI Ho soboto so v Lju- slavili. Slavnostno so iisročili namenu vodo- šole in cestno razs- i Številni krajani, ki l>rali na tej slovesno- liili zadovoljni, da so i dva pereča problema ile, katerih rešitev so "i še vrsto let. šola je 6dina v celjski občini, tela vodo iz vodovoda, fji so tudi sami v kul- programu povedali jim pomeni zdrava pit- na voda, saj jo bodo lahko se- daj piU brez strahu pred mo- žnimi okužbami. Cestna raz- svetljava pa jim bo pomagala pri vami hoji v mraku iz šole tn v šolo. Da sta ti dve pridobitvi za kraj zares velikega pomena sta poudarila tudi predsednik KS Ljubečna Stanko Leskov- šek in predsednik KK SZDL Franc žveplan v svojih nago- vorih. Povedala sta tudi da je investicija veljala 540.000,00 dinarjev. Potrebna sredstva pa so zbrali: občinska komu- nalna skupnost, krajevna izo- braževalna skupnost in kraja- ni. Mladi pa so opravili še ok- rog 3000 udarniških ur. Oba govornika in Tone Ro- zman sekretar OK SZDL Ce- lje, ki je tudi spregovoril, so v besedah omenjali program za bodoči razvoj krajevne skup- nosti. Ta je bogat in le v so- zvočju z vsemi zainteresi- ranimi bo lahko tudi izveden v zadovoljstvo vseh. M. BRECL :MJE IN IGRA ZA OTROKE ^'e podobo bi želeli videti na številnih krajih, kjer rastejo betonski bloki in visoke "ce. Srečni so tisti otroci, na katere niso pozabili projektanti In so vključili v ■načrte tudi prostrane zelenice in objekte za igro. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 43 — 27. oktobJ REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Za nagradno slikovno križanko ob- javljeno 13. oktobra 1977 je žreb raz- delil nagrade takole: 1, nagrada (300 dinarjev): Angela Žveplan, Leskovec 15, 63211 škofja vas; 2. nagrada (200 dinarjev): Martin Ozis, 63225 Planina pri Sevnici 3.-6. nagrada (po 100 dinarjev): Alojz Kronovšek, Parižlje 23, 63314 Braslovče Franc Mohorič, Brezen 65, 63205 Vi- tanje Miligoj Jrnovič, Aškerčeva 3, 63325 Šoštanj Anica Zupan, Lokrovec 70, 63O0O (Delje. ZDRUŽENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV CELJE AVTO ŠOLA komisja za delovna razmerja razpisuje prosta delovna mesta: 1. Več inštruktorjev za pouče- vanje voznikov motornih vozil »B« kategoriji »Prometni teh- niki« 2. Adminstratorja pri registra- ciji motornih vozil Pod točko 1. mora imeti prosilec veljavno inštruktorsko dovoljenje. Pod točko 2. popolno srednjo izo- brazbo. Vse ostale informacije se dobijo v pisarni ZŠAM Celje, Slomškov trg štev. l/I. Razpis velja do zasedbe delovnih OBVESTILO TOZD — Pokopališka služba Celje obvešča občane, ki ima- jo grobove na mestnem po- kopališču v Celju, da lahko poravnajo zapadlo najemnino na dan 31. 10. in 1. 11. 1977 od 8.—16. ure v dežurni pi- sarni pokopališke stavbe ob Mirni poti. — TOZD Pokopa- liška služba Celje. Staša Gorenšek Moška jezen oz. jesenska moda se le malo razlikuje od ženske. Pri obeh so zelo podobnt modne linije oz. kro- ji, tudi barvni tom so skupni m celo nekaj dodatkov je enakih. Toda do teh podrobnosti je prišlo zaradi približeva- nja ženske mode moški, kajti moška moda ostaja še naprej zelo moška. To pomeni, ii. ostajajo še naprej ak- tualni strogi mcrški kroji oblek, ki so dobile to jesen nadih angleškega pode- želja. Torej so sešite iz mehkih flanel v rjavih, peščenih in zelenkastih odten- kih, še F>ogoste^,e pa kar iz originalnih angleških tweec.ov Zelo modni so tudi volneni plašči, lirojeni v stilu trenchco- atov. Pa seveda oletenine vseh vrst. Res da ne tako široke tn ohlapne, kot pri ženski modi. zato pa prav tako toplih m veseuh barv tn vzorcev od jacquardnih do norveških in reliefnih. Med material- je za plašče tn obleke potrebno omemti še vse bolj priljub- ljeno ribjo kost med dod.-Jfki pa tople kašmirske šale ;n čepice s ščitniki (ba. rete). ALPINISTIČNI KOTIČEK PLEZALNA SKALA V TREMARJIH JE ŽE OŽIVELA Dva četrtka zapored so se že zbrali na prvih predaA/a- njih in prvih praktičnih vež- bah tečajniki letošnje plezal- ne šole. Za razliko od prejš- njih let smo začeli s prak- tičnim delom zelo zgodaj, ker bi radi čimprej opravili iz- bor. Praksa zadnjih let je pokazala, da večina prijav- ljenih tečajnikov vztraja pri teoretičnem delu, ob prvi pre- izkušnji v steni pa nato šele mesece kasneje spoznajo, da za alpinizem pač niso rojeni. Tako je pre:šnji četrtek po- poldne že oživela plezalna skala v Tremarjih in so do- bili tečajniki prve osnove v navezovanju, varovanju in večina tudi prvič v življenju v prostem plezanju v dokaj strmi tremarski skali. Mor- da bo kdo po tam prvem preizkusu naslednji četrtek ostal doma, večina pa je po- kazala dovolj fizične priprav- ljenosti, da v plezalni šoli vztraja do konca. Zvečer je bilo tudi v prostoru planin- skega društva Celje prvo te- oretično predavanje o plezal- ni tehniki, ki ga je s po- močjo diapozitivov izvedel Mesarec Srečko, član AO Ce- lje, ki ta teden odhaja na odslužen je vojaškega roka in mu pri tem vsi člani," pri- pravniki in tečajniki želimo vse najlepše. Zadnji dve nedelji sta daU tudi v stenah vrsto izredno težkih ponovitev plezalnih vzponov, čeprav v tem času že pritiska mraz v severne stene in vztrajajo v aktivnem plezanju samo še tisti, ki se pripravljajo na zimsko sezo- no. Canžek Franc in Mesa- rec Srečko sta v Dedcu po- novila »Beli raz«, Zupane Jo- že in Pepelnik Aco Sarino poč v Dedcu, Canžek in črepinšek pa še Levo snner v Dedcu. Samevala ni niti Ojstrica, ki je za ta čas že precej hladna in celo tvegana stena, ker v zgornjem delu pleza- lec lahko pričakuje poledeni- tev. Franček Knez in Iztok iz Maribora sta ponovila Desno smer v Ojstrici, kar pa se- veda Knezu ni bilo dovolj. Z Meh Meto je ponovil še Levo smer v Ojstrici ter iz- plezal v solo vzponu Modec— Režkovo smer. Z Meh Meto je nato še ponovil smer Ger- šak—Gerčar v severni steni Vežice. Po vsem letos preplezanem kaže, da bo celjski odsek zopet po številu in tudi kva- liteti vzponov med prvimi v Sloveniji in bo nekaj plezal- cev doseglo po novem načinu točkovanja zvezni in celo mednarodni razred. CIC 1. VODJE SPLOŠNEGA ODDELKA Zahteve: — višja izobrazba pravne ali upravne smeri in 5 let delovnih izkušenj' na vodilnem delovnem mestu v trg. delov, organizacijah (Po 29. čl. DD o kadrovski poHtiki izjemoma SŠI) — da je državljan SFRJ — da je moratoopolitičino neoporečen 2. VODJE RAČUNSKO FINANČNEGA ODDELKA Zahteve: — višja strokovna izobrazba ekonomsko finančne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu v trg. del. organizacijah (Po 29. čl. DD o kadrovski pdlitiki izjemoma SŠI) — da je državljan SFRJ — da je moralnopolitično neoporečen objavlja prosto delovno mesto 1. VODJE GOSTINSTVA Zahteve: — gostinski tehnik s 5 let delovnih izkušenj — da je državljan SFRJ — da je moralnopolitično neoix>rečen Kandidati naj pošljejo vloge z življenjepisom in dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah na naslov DS TP »Savinjski magazin« Žalec v 15 dneh po objavi. »PETROL« LJUBLJANA TOZD Blagovni promet Poslovna enota Celje objavlja prosta delovna mesta DVEH PRODAJALCEV za bencinski servis v Šempe- tru in Žalcu POGOJI: nižja strokovna izobrazba ali osem- letka ter S-mesečna poskusna dol^ Prijave p>ošljite na naslov: Petrol PE Celje, Cesta v Trnovlje 12 — v 8 dneh. PRIPOROČA že v prejšnji številki smo J je pripravila Veleblagovnica T || ku obutve za mokre in hladne j ter zimske dneve. Tokrat nadah pregledom izbora obutve, veni športnem oddelku — prav tako J stropju Veleblagovnice T. Na volji lične vrste športne obutve za ^ mladino, ženske in moške. Na lepi modeli čevljev in copat za ho šport, drsalke in seveda čevlji čanje. a327. oktober 1977 NOVI TEDNIK — stran 17 c;pEl KROS 77 V ŽALCU TAKŠNIH PRIREDITEV SI ŠE MOČNO ŽELIMO Lgp.ibliška manifestacija te- . v naravi z zaključno pri- l^jv io v Žalcu je popol- uspela — Tudi tokrat , bili najboljši predstavniki Ljnske reprezentance Celje prireditev, ki bo omogo- [J tudi nadaljnji razvoj atle- v žalski občini — Od- ipo za vse od pionirjev do jfeaelja, 23. oktobra 1977. jgc, njihov športni park. ^juc čudovito, da si v teh jj^brskih dneh, ko se pri- jžujemo »Dnevu mrtvih«, (Ijšfcga skoraj ne bi smeli [et' Sonce! Čudovite jesen- g barve! Preproga osrednje- , stadiona je bila polna mla- jj n nekoliko starejših, ki [^prišli kot najboljši z ob- p5lch tekmovanj na za- jučrvo prireditev KROS 77 [žaiec. V ozadju pod topoli , kot vojaki strumno staU istavljeni šotori žalskih ta- irakov. V njih so za nekaj našli zatočišče kot garde- >bo mladi iz 44 slovenskih )čin in pripadniki 25 ekip Ifi rdi skupaj več kot 1000 ^ovalcev za enajst kate- jrij. Godba na pihala je ig- ila lioračnice, zastave so se love^iuo vile v rahlem vetru. Kmalu po enajsti uri do- [toic je starter Bogdan Ku. er dal znak za start prve alegorije — pionirke. In po- fa te je tekmovanje odvija- », ia:^ po tekočem traku vse 0 pripadnikov JLA, ki so istopili kot zadnji. Po umi- 1 m bilo zamud, v ciljnem ijakii« je vse potekalo po »črtili pa tudi s podeljeva- iem priznanj najboljšim ni lo večjih težav. Nekaj sto udi, ki se je zbralo na sta- ionu, je uživalo v lepih in eizprosnih borbah vseh za imboljšo uvrstitev. Tudi tokrat so se še pose- Jj izkazali predstavniki celj. ske občinske reprezentance, katero so v glavnem zastopali že člani AD Kladivar. Od os- mih inožnih prvih mest med posairiezniki so jih pobrali kar pet, dodali še nekaj med ekipami ter ob koncu najdra- gocenejšo lovoriko — pokal DELA za vseekipnega zmago- valca Rezultati: med pionirji je bil nL^jboljši Juteršek, tretji pa Zxkar, med ml. mladin- kami le zmagala Poteko, med ml. mladinci Rozman, med st. mladinkami Blatnikova pred Bunderlo in med člani CJkič vsi Celje). Celjani so osvoiiil tudi prva mesta kot ekipa med pionirji, pionirka- mi, ml. mladinkami in mla- dinci st. mladinkami in čla. nicami ter seveda v skupnem seštevku. Da je uspeh tako velik, gre zahvala vsem, ki .so t3ucmovali in pripomogli k lepi uvrstitvi. Ze pred tekmovanjem je predsednik častnega odbora za prpravo krosa 77 pred- sednik skupščine občine Ža- lec Viado Gorišek pripravil sprejem v restavraciji vele- blagMTOice NAMA, kjer je iz- razil med drugim prepriča- nje, da bo ta prireditev pri- pomogla tako k nadaljnjemu razv->ju atletike v žalski ob- čini kot celotni Sloveniji in dja ujja, da bodo vsi, ki so iokrat obiskali Žalec, le-tega zadovoljni zapuščali ter se še radi vračali. Podelil je tudi posebna priznanja, ki so jih dobili Jože Božič, Maks Ma- gušar, Dušan Povh in Franc Mike^ (vsi AZS) ter nekda- nji odlični domači atleti ter šiK)rtni delavci dr. Nuša Perc- Cede Andrej Vipotnik, Franc Naraks, Adi Vidmajer, Rudi Cilenšek, Mišo Bobovnik in Martin Goršek. Posebno pri- znanje za razvoj telesne kul- ture j p prejel tudi Karel Jug iz Cera. ZTKO in TKS Žalec pa stH se s i>osebnimi prizna, nji zahvalila za pomoč pri organizaciji Vladu Gorišku in Jožetu Janu ter celotnemu 'zvršnemu svetu občinske skupščme Žalec. Bre' dvoma je zadnje tek- movarije v krosu 77 v Žalcu znova potrdilo, da so takšne prirvKl.tve dobrodošle in da iih je treba tudi v bodoče pri- pravljati. To bo krepilo našo moč v elementarni disciplini — teku v naravi, od koder bo iz široke plejade tisočih mirs'kdo »zašel« na pravo atletsko stezo in tam dopolnil svoj talent. Takšna srečanja l>a so dobrodošla tudi zato, ker se mladi iz vseh krajev repubLke med seboj spozna- vajo m postajajo prijatelji. Prav je imel predsednik At- letske z\'eze Slovenije Jože Božič, ko je med drugim po tekmovanju rekel: »Zalčani so to prireditev iz- pelja.i tako, da bo vsakemu nadaljnjemu organizatorju težko pono\'iti odlično orga- niziranost.« Prepričani pa smo, da bo glavn. cilj dosežen že s tem, ko bo na podobnih tekmova. njih teklo vedno več Sloven- cev! Zametki so dani in v Žalcu potrjeni. TONH VRABL Priznanja za najmlajše, bodoče šampione — V sredini stoji zmagovalec teka med pionirji na KROSU 77 Matej Juteršek, Id čestita prijatelju iz občinske reprezentance Žičkarju za osvojeno tretje mesto. Priznanja je najboljšim pionirjem iz- ročil nekdanji odlični atlet Kladivarja in zdaj športni de- lavec Zoran Vučer. Foto: TONE TAVČAR TKS CELJE: MNOŽIČNOST iN KAKOVOST Na 10. seji skupščine TKS C!elje so ocenili razvoj teles- ne kulture v I. polovica le- tošnjega leta in ugotovih raz- veseljivo rast v množičnosti in kvaliteti. Tudi z oceno de- lovanja delegatskega sistema in samoupravnih organov skupščine so bih delegati za- dovoljni, čeprav bo treba v prihodnje poskrbeti za večjo udeležbo in sodelovanje de- legatov zbora up>orabnikov. Na področju akcijskega pro- grama SLO in diiižbene sa- mozaščite je bila sprejeta vr- sta sklepov, ki jih bo treba uresničiti do konca letošnje- ga leta. Med sklep-. vel;a še p>osebej omemti pristop k I>odpisu samoupravnega spo- razuma za sodelovanje s hu- manitarnimi organiziscijami v celjski občini, še predvsem iz tistega dela, kjer se orga- nizacije uveljavljajo na po- dročju športne rekreacije in vadbe. Delegati so tudi pod- prli solidarnostno akcijo za izgradnjo igrišč v Breginjah, za kar so namenili 10 000 din. Več o poteku skupščine bo- mo poročali v prihodnji šte- vilki. K. JUG KOŠARKA 3. PRVAKI V SRS! MOV VELIK DOSEŽEK MLADIH KOŠARKARJEV Na finalu šestih najboljših košarkarskih mladinskih ekip SRS so mladinci KK Celje zopet segli po najvišjem na- slovu, že tretjič zapored, kar je v zgodovini slovenske ko- šarke edinstven primer! V predteltmovanju so preprič- ljivo s 102:77 odpravili Ko- per, v finalni tekmi za na- slov prvaka pa po izredno lepi igri še ljubljanski Brest z 91:84 (47:47), V tem sreča- nju smo videli moderno ko- šarkaško igro z domiselnimi potezami. Celjani so se odli- kovali s hitro ig^ro, lepimi podajami, uspešnimi skoki, pa tudi dobrimi zaključnimi meti. Za uspeh so zaslužni vsi igralci, čeprav je pete- rica Gole, Pipan, Tovornik, Benčan in Omahne opravila levji delež dela. Prav je, da predstavimo še ostale igral- ec: Ramskugler, D. Štefanec, Medved, Janžek, Kuder in Prezelj. Tako so se mladi Celjani kot republiški prvaki ponov- no uvrstili v finalni del dr- žavnega mladinskega prven- stva, kar je vsekakor izje- men uspeh celjske košarke. V osmini finala za jugoslo- vanski pokal pa celjski ko- šarkarji niso uspeli proti iz- redno močni ekipi Metalca iz Valjeva, članu I. ZKL. V pr- vem polčasu so se Celjani še dobro upirali gostom, saj je bil rezultat kar 7-krat ize- načen, večkrat pa so vodili tudi domačini. Ko sta zaradi petih osebnih napak zapusti- la igrišče oba visoka centra Polanec in T. Sagadin, nato pa zaradi poškodbe še odlič- ni Gole, so gostje zagospo- darili pod koši in zasluženo zmagali z desetimi koši pred- nosti — 92:82. Vendar je že uvrstitev Celja v pokalnem prvenstvu SFRJ med 16 iz- branih ekip v državi izjemen dosežek. V soboto pa se bo že pri- čelo tekmovanje v II. ZKL. V I. kolu bodo Celjani na- stopili doma z ekipo NOVI ZAGREB, novim članom v 12čianski ligi. Upajmo, da bodo vknjižili prvi par točk. Za start so dobro pripravlje- ni, saj so v pripravljalnem obdobju odigrali vrsto prija- teljskih in pokalnih tekean z močnimi nasprotniki i)a tudi sicer so bili izredno vestni {iri vadbi. K. JUG P NOGOMET: ŠMARTNO NA LOVU j V republiški ligi so nogometaši šmartnega resni ,in še edini kon- »Knti vodeči enaj.sterioi Mercatorja iz Ljubljane. Tokrat so Uoma v fpi igri premagali močno vrsto Zasavja 2:0. Vodeči zadetek je dosegel »Jpoioženi Hren, drugi gol Ka igralec gostov Vereš. Nekaj priložnosii » imeli tudi gostje, toda domača obramba je bila vedno na mestu. ' nedeljo bodo imeli igralci šmartnega najtežje gostovanje v letošnji tlom, saj gredo k Muri v Mursko Soboto. Ce tudi tu osvojijo vsaj l^ko, potem bedo spomladi, ko pridejo vsi resni kandidati za »oko mesto v Šmartno, realno lahko posegli v borbo za naslov prvaka. Celjani so prikazali v Celju medlo igro. Z zadetkom Kokotca, Id ' .dni odhaja v JL..\, so iz 11 metrovke dosegli edini zadetek. Moštvo iiorja pa je na gostovanju v Ajdovščini izgubilo proti Severni Pri- ""^ki 2:5. Strelec obeh zadetkov je bil Kmctec. 1*0 osmem kolu je Šmartno drugo z 12 točkami, Unior osmi s 6 f^elje deseto s 5 točkami. V prihodnjem kolu bodo igTali Celjani v "bovljah proti Zasavju, Unior pa doma proti Mercatorju. Vtlenjeani so na gostovanju proti Vrbasu pričakovali točko. Toda, ^. so imeli največjo premoč, so zgrešili najboljše priložnosti. S sed- točkami so trenutno zadnji. V prihodnjem kolu bodo igrali do- proti Leotarju. .Občinska liga — mali nogomet — sedmo kolo: Taborniki — Ašker- P> 1:3, Privatniki — Pigal 2:4, Faraoni — Podgorje 7:2, Gaberje 39 : '*o'Mr 6:2. Grofija — Gaberje 50 3:6 in Zelezar — Celeia 5:0. Vrstni red po sedmem kolu: Aškerčeva in Gaberje 39 12 točk, Pi- * 10, Gaberje 50 in Grofija 8, Taborniki 7. Faraoni 6, Celeia 5, Pri- »Wiki in Podgorje 3 ter Šentjur 1 točko. . •>» lestvici strelcev vodi Lojen (Podgorje) 13 pred Petrom Hriber- (Gaberje 39) in Kosom (Gaberje 50) oha po 12 zadetkov, ''niga skupina občinskega prvenstva: Otok — Galebi 1:13, Tempo 'Pelikani 2:8, Škorpioni — Azuri 3:1, Golovec — Ribiči 3:1 in 2e- — Ingrad 2:7. Vrstni red: Galebi 9, Pelikani, Golovec in Škorpi- *. Ingrad 6, Azuri 5, Otok 4, Ribiči 2, Ždezar in Tempo brez "^"e. J. KUZMA HOKEJ NA LEDU: REKORDNA ZMAGA konučani takmi pr\'ega kiola medrepubliiSke hokejske lige so vsi ^ poadraiviU visoko zanaigo damačinov 14:1. Tako visoko že netoy niSo uspeli premiagati navairiie in sicer dobre goste iz Kranca. ^ v splošnem veselju je edino trener Albin Felc — Bine negotoval: ^•To ni bila igra. Ne glejte rezultat. Ste videli, kako igra naša ^* Peterka. Vsak je igral le za sebe in soigralcev sploh ni videl, »na °' druga peterka zaigrala kombinatorno in po zaslugi '*vanih i.gralcev Triglava do.scgla visoko zmago. Samo s konibina- ^ igro laiiko uspemo. Te pa je bilo tokrat premalo.« tvo je vsekakor rasnice v hudovanju trenerja Pelca. Toda dej- j.v da smo ravno 2aradi n(je.g:o(ve kombinatoane ig-re videli daleč j^'>.jšo igvro v ?!aidnj.-Ji letUi v Celju. BliBU 300 gledalcev je niavdu- PoiadiraT/liiaio poteze ce^UBkega drugega napada Felc-Bratec-Zoirko in iihvl*^ dvojke Smerc-Bemjak. Resnica pa je tudi, da bodo momli oC*^^<5, Senica, Korkoš. Verbo^vSek in Ogirajenšek v prihodnjih tekmah več povezanosti in kombiinatoa-iike, če bodo hoteli požeU pri- občin=;tva. I^J razgovoru nam je Allbin Pele tudi povedal, da skupaj z doma- J, [•'^eT^jema Bratcem in KerkoSem pripravlja mladinisko moštvo, l)^' Pa bodo resno pričeli z delnDm pri pionrjih. Vse delo pa bo j^^o^e slonelo na kombinatonni igri. Brez te si pač naš najboljši Spgj^t in edin najboljših trenerjev ne predstavlja bolijšega hokeja in > na potera so celjski igralci. Zlasti nstoteri, kd mislijo, da Bc]j^-®du zato, da gledamo njUiove samovolijine prodore, ki se redno Di^^iUjejo z izgubo ploščice. Toda vse kaže, da bo takšna igra kaj fzginila iz vi^t HDK Celje. Če ne igra pa vsaj predstavniki D^ti ^'■^-a^^iii proti Triglavu so dosegli zadetke: Bratec 5, Pele in ?■ Kerkož 2 ter Bernjaik 1. V soboto pa bodo Oelijan: pono-.-no HPOoia proti INI iz Siaka in to o>b 18. uau. J. KVZMA VIDA BIZJAK DRŽAVNA PRVAKINJA Kegljaški klub Hmezad Ža- lec je dobil prvega državnega prvala in to ne med člani, ampak med članicami. To je uspelo VIDI BIZJAK, ki je premagala vso jugoslovansko kegljaško elito na državnem prverstvu v Beogradu. V pr- vem nastopu je podrla 4.57 kegljf-v in vdrugem 424, kar je ski'paj zadostovalo za naj- boljšo v Jugoslaviji za letoš- nje leto. Na iStem tekmovanju je bi- la Magda Urh iz Celja deseta. To nov uspeh naših keg. 'javk in nov dokaz, da ima- mo n-i našem območju tudi v lem športu izvrstne predstav- nice. Po zadnjih uspehih se bo Vida Bizjak brez dvoma uvrstila tudi v državno repre- zentanco, kar bo za njo in žalsk: kegljaški klub novo ve- liko in pomembno priznanje, rojeno v težkih treningih. Vida Bizjak je stara 25 let, s keri'janjem pa se sistema- tično ukvarja šele dve leti. Začela je na sindikalnih tek- movanjih in zdaj zajadrala v prave tekmovalne vrste. Je tudi referentka za športno re. kreacito v tovarni nogavic na PolzeH, kjer je zaposlena. Zadnji uspeh ji veliko pome- ni, je pa tudi obveza za na- prej. Treba bo trdo .garati, da bi obdržala eno izmed vo- dilnih mest med jugoslovan- yMmi kegljavkami. TONE VRABL Na KROSU 77 v Žalcu je bil najstarejši udeleženec MI- LOŠ BAšIN iz Ljubljane, ro- jen 1921. V kategoriji »vete- rani B« pa je nastopil tudi Srečko KOCBEK iz Maribora, ki je zmagal na prvem krosu po osvoboditvi 28. oktobra 1J)45 v ljubljanskem Tivoliju, takrat seveda med mladinci, kjer pa je v Žalcu osvojil nje- gov sin tretje mesto! Med ve- terani sta nastopila tudi zna- ni gledališki igralec BORIS JUH iz Ljubljane in nekoč dr- žavni reprezcntant v smučar- skih tekih JAKA RES. \ sak poskuša na svoj način držati kondicijo liuU„v zrelib letih! Najboljšim med pripadniki JLA, ki so so pomerili v teku na 3000 m, je podelil prizna- nja komandant celjske garni- zije Nikola Mitrič. XXX Da je kros v Žalcu dobro uspel gre zahvala tudi tabor- nikom za postavitev šotorov (er pripravo toplega čaja, .ga- silcem, godbi, odprtima gosti- ščema v restavraciji NjVMA in Hmeljar (drugače je to ob ne- deljah zaprto!), starim atlet- skim delavcem. Izvršnemu sve- tu občine Žalec in tudi — pa še res je! — velikemu parkir- nemu prostoru, zaradi katere- ga ni prišlo do prometne gne- če. X X * Idejo za organizacijo krosa v Žalcu je dal na ustreznem mestu pri AZS sekret-ar AD Kladivar Štefan Jug. Poteza vredna pri streljanju zadetka v čisto desetko! Iz Mostarja smo dobili po- zdrave mladih Kladivarjevih atletinj, ko so osvojile naslov državnega pokalnega prvaka. Hvala za pozdrave! želimo vam vsaj toliko lepih uspehov tudi v prihodnje, kot ste jih dosegle letos! X X X. Po 7. kolu v I. zvezni Ugi rokometaši AERO Celje niso več na prvem mestu in to za- radi nekoliko slabše razlike v golih, kot jo ;ma bjelovarski Partizan. Oba pa imata iz sed- mih kol po deset točk. S pr- venstvom bodo nadaljevali 17. decembra, ko bodo Celjani go- stovali na vročem igrišču v Sabcu proti Metaloplastiki. V ponedeljek sta z državno reprezentanco Jugoslavije od- potovala na turnejo po Š\ici in CSSR člana ŽRK Celje Vla- do in Miha Bojevič. Slednji je pred odliodom povedal, da je poziv za ta nastop zanj veliko priznanje in da se bo potrudil, da bi uspel ter si tako zagotovil mesto za na- stop na bližnjem svetovnem prvenstvu na Danskem v za- četku prihodnjega leta. X K X V nedeljo bodo celjski ša- histi v okviru republiške H g-e igrali doma proti Raden ski iz Murske Sobote. To bo četrto kolo. V Radečah je TVD Partizan pripravil občinsko p venstvo v partizanskem mnogoboju in to v teku na 50 m (zmagal To- maž Stupinšek pred Zoranom Culkom in Maksom Starcem), skoku v daljavo z mesta (zmasal Sandi Saboljski pred Srečkom Žagarjem in Marja- nom Korenom), streljanju (Stane Brečko, Martin Maček in Marjan Koren) in krosu na 2000 m (Rafko Drašek, Srečko Kavšck in Bojan Alauf). Pri ženskah je v kresu na 1000 m zma.gala Milena Musar pred Eriko Teršek. XXX V Jagočah v laški občini je bilo občinsko prvenstvo v kro- su, kjer so se odlikoval; zla- sti najmlajši. Tako so od pr- vega do osmega razreda zma- gali: prvi razred med dekli- cami Zdenlia Zupane in med dečki Andrej Cerovšek, drugi razred Andraja Cajhen in Sil- vo Lapornik, tretji razred Ro- sita Golčar m Sašo Pražni- kar, četrti razred Marta Vet- rih in Uroš Rioič, peti razred Nada Jazbinšek in Drago Ze- me, šesti razred Jožic- Kli- nar in Roman Graberš<^k, sed- mi razred Vera Flis in Rado Brečko ter osmi razred Dra- gica Knez in Silvo Vižintin. Med mladinci je bil najbolj- ši Maks Stare, med člani pa Rafko Drašček. FRANC PEŠEC je tudi le- tos zn\agal na republiš.kem smdikalnem prvenstvu, ki je bilo v Rogaški .Slatini in kjer je sodelovalo kar 151 šahistov. Tako je ponovil lanski uspeh! Markovič si deli četrto mesto, Pertinač pa šesto. Med fiinili- sti (petnajst) je bil tudi Gor- šek iz Velenja. Med drugoka- tegorniki je bil Janez Pešec tretji. 18. stran — NOVI TEDNIK St. 43 — 27. oktober 43 — 27. oktober 1977 NOVr TEDNIK — stran 19 NIZOZEMSKA — DEŽELA BREZ ZEMLJE BORBA ZA ZEMLJO S TEŽAVO PRIDOBLJENO JO CENIJO KOT OKO (4) PIŠE BRANKO STAMEJCIC 2e v prvem zapisu iz Nizo- zemske sem pojasneval, za- kaj je ta dežela dobila svoje ime in kiiko se sami šalijo s tem, da jim zemlje manjka, pa jo zato nadvse spretno kradejo morju. Res so never- jetno spretni pri gradnji je- zov tn izsuševanju. Ovir ne poznajo. Nizozemska je kot krožnik, sem zapisal. In res je. Pretežen del dežele ima pri zapisih nadmorske višine predznak minus. To pomeni, da je zemlja nižje od morja, ki jo obkroža. Zato tudi toli- ko nasipov, varovalnih jezov in kanalov. že leta 1936 so izgradili ve- liki Afluitsdijk — kakih -V) kilometrov dolg jez, s kate- rim so spojili oba severna kraka svoje dežele in tako iz morskega zaliva naredili og- romno sivo jezero. To je v štirideset letih izgubilo vse lastnosti morja. Spremenil se je živel j, tudi slana ta voda ni več, In nekoč bo postala v celoti zemlja. Saj jezero s številnimi jezovi pregrajujejo in izsušujejo, ter tako prido- bivajo zemljo. Kai kmalu sem spoznal, ka- ko jim to uspeva. Takrat, ko sem bil na kratkem izletu v Nieuwlandu — no\'i zemlji. 55.000 hektarov zemlje so ukradli morju in tako prido- bili nepregledne obdelovalne komplekse izredno rodovitne zemlje. Vožnja po 32 kilometrov dolgem novozgrajenem jezu, ki je vnovič pregradil nekdanje morje, je bila nepozabna. Pov. sod okoli voda, le droben as- faltni trak. ki vodi preko njega, opominja, da sedimo v avtu in ne na ladji. In mogoč- ne črpalke nenehno preči-pa- vajo vodo z ene strani jezu na arugi. Glaama na jezerski strani je mnogo višja kot na strani, ki jo trenutno izsušu- jejo. Torej bo kmalu tu spet nova zemlja. In kako omogo- čijo ladjam nemoteno plov- bo? Ob vsakem jezu so mogoč- ne zapornice s pretočnimi ko- morami, v katere zai>elje lad- ja, nato pa počaka v njih, dokler črpalke ne uravnajo gladine. Zato se zapornica dvigne, in ladja vnovič odplu- je. Nieuwland je neverjeten. Nikoli si ne bi mislil, da je le pred desetimi leti tu pričela delovati prva črpalka. In me- sto v tej deželi? To je Lely- stad, mesto, ki so ga v celoti postavili v nekaj letih. Naj- prej so postavili vse stano- vanjske hiše, med katerimi spet ni veliko blokov. Zatem so postavili šole in vrtce, na- to velik nakupovalni center, v katerem je vse, od zelenja- vnice do pošte. Potem so zgradili avtobusno postajo in letališče. In šele, ko je bilo vse to že zgrajeno, so se v Lelystad priselili prvi mešča- ni. Obdelovalne zemlje v oko- lici je za 55.000 hektarov. V najem so jo vzeli zainteresi- rani kmetje. Vlada je zemljo dala, a le za nekaj let. Po do- ločenem času bo vladna ko- misija pregledala vse kmetije in kjer bo presodila, da niso kmetovali dovolj uspešno in dobro, bo zemljo vzela nazaj ter poiskala boljšega najem- nika. Težko priborjeno zem- ljo cenijo kot punčico očesa. Borili so se zanjo. Zato jo že- lijo kar najbolj smotrno izko- ristiti. In to jim v celoti uspe- va. Mlini na veter so služili za namakanje oziroma uravnavanje količine vode v kanalih. Danes so le še okras skrbno obdelane zemlje. (Poto: B. S.L PROMET PAS. KI NI OKRAS! Z VARNOSTNIM PASOM TUDI MONTAŽA NASLONJAL Komisija za spremljanje predpisov s področja varno- sti cestnega prometa pri re- publiškem svetu za preven- tivo in vzgojo v cestnem pro- metu je na eni svojih zad- njih sej obravnavala celo vrsto izredno pomembnih vprašanj, katerih odgovori bodo kaj kmalu zagledali luč sveta v temeljnem zakonu o varnosti cestnega prometa, ki naj bi jih spremenjeni zakon vseboval. Spremembo zakona je namreč predlagal zvezsni komite za promet dn zveze. Katere so najbistvenejše spremembe? Omenjena komisija SPV je soglasno podprla spremembo 56. člena po katerem naj bi bilo v bodoče dovoljeno pre- hitevanje kolon, seveda če so izpolnjeni vsi drugi pogoji za varno prehitevanje. Po no- vem, profesionalnemu šofer- ju, ki je vinjen vozil lastni osebni avto, v bodoče ne bi odvzeli dovoljenja m vse ka- tegorije, ampak le za tisto kategorijo vozila, katerega je vozil vinjen. Po novem tudi veljavnost vozniških dovo- ljenj ne bo več časovno orne jena. Poleg tega naj bi v bodoče odgovarjal za posle- dice tudi lastnik oz. imetnik vozila, ki je svoje vozilo ve- doma prepustil v uporabo vi-- njeni osebi. Pripravljajo tudi novo določilo o obveznem počitku za profesionalne voa- nike. Možnosti obstojajo tudi ^ naslednje spremembe; Prepoved vožnje otrok na prednjih sedežih v osebnih avtomobilih. Uzakonjenje ob- vezne uoacrabe varnostnih pa- sov v vseh vozilih z vgraje- nimi pasovi. Varnostni pas ni dekoracija, ampak pripo- moček za obvarovanje pred najtežjimi posledicami v šte- vilnih nesrečah. Naši proizva- jalci osebnih avtomobilov bo- do morali v bodoče poleg montaže varnostnih pasov montirati tudi naslonjala za glavo, saj sam varnostni pas ni dovolj, ker lahko pri ne- sreči pride do zloma tilnika, T. VRABL Kar je, je, kaj bi si pulila lase... HUMOR TEORIJA IN PRAKSA rNc« proresor in nek žup- nik v Angliji sta od mladih nog igrala skupaj golf. Z le- ti je postajal profesor vse boljši in boljši in prišel je čas, ko je župnik samo še zgubljal na zelenih travnikih za golf. Seveda ga je to mo- čno jezilo in žalostilo — dokler se ni domislil origi- nalne misli. Kupil je knjigo »Dober ig- ralec golfa« s tisoč nasveti, kako se to naredi. Knjige pa ni bral župnik. Lepo jo je odposlal svojemu igralskemu tovarišu profesorju. Po ne- kaj tednih je profesor igral vse slabše in slabše, dokler ni župnik začel dobivati par- tijo za partijo .., SODOBNA IGRAČA Mamica, ki bi rada kupila igračo za otroke, si ogledu- je zalogo trgovine. Vidi pred seboj nekak čuden mehani- zem in vpraša trgovca; — Ali ni tale igrača za otroke preveč komplicirana? — Seveda, toda zavestno. Otroci naj se zgodaj dokop- ljejo do spoznanja, da ka- korkoli že stvar sestavijo In kombinirajo, karkoli počno, nikoli ne bo prav. ČIGAVA SO GLASBILA Godbeniki vedno tožijo, da ni denarja za nove instrumente, da so stari zanič in izrabljeni. Mi lahko k temu dodamo, da so za to zadnje marsikdaj krivi sami. Na nekem slavju .je bilo nekaterim bolj \šeč kar za šaukom, glasbila pa so obležala v travi in čakala, da kilo stopi nanje. K sreči ni nihče. Pa kdaj drugič. Foto: TONE TAVČAR NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih orgirazacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske Konjice Šentjur. Šmarje pn Jelšah tn Zaiec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5. poštni predaj 161 Naročnina m oglasi: Irg V kongresa 10 — Glavni m odgovorni ureclmK: Milan Šeničar; tehmčni urednik; Drago Medved — Redakcija; Miiani Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmai, Brane Stamejčič (odg. ur Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zden-j ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik P^ne VrabJ — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGF »Delo«. Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 dm, polletna ^0 din inozemstv^J je cena dvojna. Tekoči račun 50102-60120012 CGP »Delo« Ljubljana - Teieton 22-369. 23-105, oolasi ji nar^ninina 22 HOO