Političen list za slovenski narod. ft poŠti prejeman velja: Za oelo leto predplačan 15 fld., za pol leta 8 »Id., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 fld. 10 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta I fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. i Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlitTO je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. nri popoludne. &tev. 31. V Ljubljani, v sredo 8. februvarija 1893. Letnik XXI. 5s? Obeti. Že v drago smo v primeroma kratkem času slišali iz vladnih ust, kaj se ho vse storilo v soci-jalnem obziru. V povem vladnem programu im»mo zopet cel odstavek, ki govori v tej stvari. Obetajo, kakor so obetali; Bog daj, da bi ne izpolnovali tako, kakor so izpolnovali dosedaj. Varovati srednje stanove, poravnavati socijalna n a-sprotstva, okrepljevati slabe sloje d r u ž b i u e, bojevati se proti izgredom sebičnosti, tu so jako lepe besede. Toda ne zameri naj se nam, če jim tako brez vsega ne verjamemo. Seveda smo prepričani, da je nekaternikom pač le na tem, da se nemški jezik proglasi za državni jez>k in da je blagosrčnim zastopuikom, ki se imenujejo nemške liberalce najpoglavitnejša skrb, počasi pod vladnim varstvom braniti »spremembo narodne posesti". To narodno posest si seveda razlagajo nemški gospodje po svoje. I, no sprememba" narodne posesti bi bila vsaka sprememba, ki bi n. pr. Cehom v Šleziji dala kaj pravic, ali ki bi pomagala dvotretjinski večini slovanskega prebivalstva na Moravskem do večine v deželnem zboru; krivica bi se godila nemštvu, če bi naš tožni Korotan kaker-koli v lavnosti pokazal svoje naravno liee, če bi na Spodnjem Štajerskem Slovencu v čemer-koli ae ugodilo. Tako je umevati besede vladnega programa. Pomen nemščine se mora vbiti šiloma ljudem v glavo, in s pomenom nemščine tudi pomen oemštva in njegovih jako na široko razpeljanih skomin in s pomenom nemštva seveda tudi — nemštvo samo; samo ob sebi se pa umeje, da se pri tako idejalnih namerah o »spremembi narodne posesti* niti govoriti ne more. Narodna posest je intabulirana — nemštvu. To je prvo načelo, kdor tega ne ; umeje, hkrati ne umeje vladnega programa. O tem je mnogo starih in »skušeuih" mož prepričanih. Saj so prepričani še o marsičem drugem, n. pr. to, da je važnejši vlada neke mlade, pravičnosti popolnoma nasprotne stranke, nego pa vlada — božja. Nemški liberalci morajo vladati, ker sicer bi bilo «elo lahko mogoče, da se kaker koli omeji rastoča revščina in propad kmečkega ali obrtnega stanu, sicer bi bilo celo mogoče, da bi katoliška cerkev dobila kaj svojih — pravic in morda bi se t^ko celo vera in nravnost povzdignili mej ljudstvom, kar bi povspeševalo časno iii večno srečo držarr ljanov. To pa ne sme biti, zakaj kdor ne išče v liberalnem uemštvu svoje sreče, ni za rabo pri nas. — Verska šola ima pač le zakoten pomen, saj ž njo niti pomen nemškega jezika ni v zvezi. Beži, prijatelj ljudstva, če tega ne umeješl V Avstriji ne boš za — ministra. Tistim zaupaj, ki vladajo, kakor jih je zaupalo njih obilo priraznih slučajih, tudi ko je bilo treba šteti cesarskega denarja milijone. Plačuj mirno svoje davke, bodi pokoren gospodi in živi kot katoličan in Slovan, če imaš — s čim I K večjemu se še v slovesnih prilikah lepo od-krij in ponižno zakliči: živio — liberalni ustavi in njenim zastopnikom! Sicer pa bodi prepričan, da je dobro zate in za vse druge, ker v ustavni državi sploh slabo biti ne more. Tako vsaj so trdili pred leti. Tako se potem ne boš brigal zato, kaj je poglavitna stvar in ne boš premišljeval po nepotrebnem, kam so splavali tisti obetje, ki si jih slišal ob otvoritvi našega slavnega državnega zbora. Sedem različnih postav se je takrat obetalo. Vse so bile seveda nadahnene ljubezni do tebe. Dejali so : 1. Socijalna nasprotstva mej delodajalci in delavci se morajoporav-nati; 2. mali obrtniki se morajo podpreti; 3. določila o zavarovanju delavcev proti nezgodam se morajo razširiti; 4. kmetske zadruge se ustanovi; 5. vsi se prisilijo, da se zavarujejo za ogenj; 6. živila se ne Bmejo več ponarejati. Kdor bi se to drznil, bo kaznovan; 7. vode se bodo vravnavale v posamnih kraljestvih in deželah. Par takih načrtov je zakopanih v — obrtnem odseku; drugi pa — ne ve se kje! Vsa kraljestva in dežele pa so skupno združene s plemenito Nemčijo in bogatim Laškim politično in kupČijsko. Železnice imajo sicer vkljub temu manj vožnje; kmetu gre žito v — nič, živina skoraj prav tako, a zato imamo — valuto, okrepljeni Llojd in podonavsko parno družbo. Pravijo, da se kapitalistom in Židom sploh dobro godi; tudi prekupci se ne pritožujejo. To pravijo; h krati pa kriči in vpije vse javuo življenje, da propada kmet in mali obrtnik.---Skoda za lepi konservatizem ! Kmalu ne bo kaj več — kou-servirati! Liga -f- 12. Spomin na prvi slovenski katoliški shod. (Govor podpredsednika, mil. prelata g. dr. Andreja Čebašek-a, pri 24. občnem zboru katoliške družbe dne 5. februvarija 1893.) .Naša katoliška družba je postala letos polnoletna; kajti danes praznuje 24. občni zbor. — Po- Sr LISTEK »Ribičev maček". (Predpustna.) Stari Ribič je bil že zdavnaj pod zemljo, Ri-bičevka je bila pa tudi priletna in bolebna. Imela sta jedinega sina Toneta, ki je bil izučeu čevljar. Da poveča sebi in materi zaslužek, lovil je Tone slasti postne dni tudi ribe in rake ter jih nosil gospodom v župnišče. Kadar tam niso vseh vzeli, nesel je OBtanke v prodajalnico k Zoretu. Navadno sta kar zamenjala, Zore je postavil pred Toneta merico slivovke, ta mu je pa izročil rake. Slivovko je rad imel Ribičev Tone. Toda lotile so se ga še druge, veliko hujše skušnjave. Tonetu je začela dišati svinjina, ki se je sušila po vasi v podstrešjih. In kadar ga je poželjivost le prehudo napala, ne bodi len, spravil se je po noči kar gori v šije*) nad meso. »Kaj, če vzamem klobaso ali košček mesa", je mislil sam pri sebi, »gospodarju se ne bo poznalo dosti, meni pa Ie zaleže !" Dlje časa je šel Tonetu grešni posel srečno od rok, toda neko noč ga zasačijo, ko je pri Hrastar-jevih lezel s celim svinjskim plečetom iz podstrešja. * Tako pravijo na Dolenjskem prostora pod streho nad ognjiščem, kjer sušijo svinjino. Da mu je Hrastar dobro pretepel grešno kožo in preiskal rebra, ni treba posebej praviti; tri tedne je Toneta neznansko sklelo in peklo v prsih. Ali te bolečine uiso bile največje hudo. Najbolje ga je bolelo to, da so ga ljudje po dogodku pri Hrastarjevih prekrstili ter ga začeli nazivati »Ribičev maček* ali pa kar »maček". In tako se ga je prijelo to iovo ime, da mu odsihdob ni rekel nihče drugače. Tonetu je dejalo to silno hudo, a pomagati si ni mogel. V adventu je šla stara Ribičevka za starim svojim pod zemljo, na svete Lucije dan je bil pogreb. »Maček" je jako žaloval za materjo, rad jo je imel. Zdaj sam ni vedel, kaj bi počel. »Tak dolgčas je, da ni prestajati", je tožil, »pa nobene ženske pri hiši! Druzega n« kaže, kakor da se oženim. Vsak jo dobi, Tone jo bo tudi. Tako je!" Tako je tešil samega sebe in sklenil, da se oieai še ta predpust, ako Bog d&. Treba je bilo seveda najprvo dobiti nevesto. Za Komarjevo Jero je .Maček" že od nekdaj rad pogledal. »Kaj, ko bi mi bila ta namenjena!" si misli sam pri sebi. In res, ko je šel k Jeri tretjič v vas, bil je med njima ta pomenek, da se vzameta še ta predpust. Prišel je predpust, ženitve veseli čas. Preeej po sv. treh kraljih tisti petek gresta „Maček" in Jera v župnišče. Jera je ostala zunaj na hodišču, da posluša pri vratih, kaj bodo gospod rekli, »Maček" je pa stopil nalahko v sobo. »Oženil bi se, gospod župnik, ako je vaša volja", izpregovori bojazljivo. »Zakaj ne", pravi gospod župnik, »star si dosti, samo ženitovanjske zglasnice je treba, pa neveste 8eveda. Katero si pa izbral?" „Jera!" zakliče »Maček" razradoščen, obrnivši se nazaj proti vratom, »kar notri pojdi, gospod pravijo, da bo!" Jera vstopi počasi in strahoma. Zaročencema veli župnik sesti in kmalu je bil spisan in pod-križan ženitovanjski zapisnik. V nedeljo potem je bil .Maček" na oklicih. Poredni ljudje se gredoč od jutranje maše niso druzega menili, kakor o »Maček-Komarjevi* svatbi. »Kaj neki misli Jera", so se Čudila dekleta, »Mačka bi pa vendar ne vzela za celi svet ne!" »Beži, beži, kaj ne veš, da jo zdaj vsak dobi, če le blpče ima!" so se šalile druge. V nedeljo popoldne po oklicih je bila poroka. Svatov ni bilo mnogo, gostija tudi ni bil* posebno velika. Godlo se je seveda in plesalo, pa Jera je malo plesala. Držala se je le žalostno it) največ je sedela sama za mizo. .Jera, kaj se držiš, kakor kisla kumara!" jo je osrčeval »Maček", »ako ne boš danes vesela, nikdar ne boš!h Hej, Jurij! naredi tisto hitro, saj veš, da greva z Jero!" Jurij je ubogal ženina. Jera je poplesala z .Mačkom" dvakrat po hiši, pa v sredi polke se je skesala ter sedla zopet za mizo z izgovorom, da Ml f trebua je pa čedalje bolj, da budi io utrjuje svoje člaue in druge verne, nasprotnike pa krepko zavrača in odbija. V obojem oziru skrbno dela, kolikor dopusti malo ugodne razmere in pičle moči. Osobito velika zapreka jej je vedni razpor pri našem malem naroda. Zlasti si dandanes pri nas strogo nasproti stojita dva tabora, namreč: liberalno-napredni in kon- servativno-katoliški tabor: zjedinjenje med njima ni mogoče, ker so si nasprotna njujina načela; tu odločno katoliški verniki, tam veri in cerkvi nasprotni narodnjaki. Zato je pa tudi sad ali dejanje obojne etrani čisto različno. Ta nasprotni sad se je minolo leto prav drastično pokazal pri dveh dogodkih, katera prav živo kažeta globoki propad med obema taboroma; dogodka, kakoršnih še ni doživela bela Ljubljana, odkar stoji; dogodka, zapisana v knjigo slovenske zgodovine z zlatimi, oziroma črnimi črkami, ta zanimiva dogodka sta: Liberalna stranka je minolo leto dovolila in vpeljala (javno) hišo nesramnosti; katoliški Slovenci smo pa osnovali in častno završili prvi slovenski katoliški shod. Prva naprava odpira na stežaj široka vrata v pregreho in pogubo; druga budi in oživlja katoliško zavest za resnični, vsestranski blagor iu napredek naroda našega. Ker je prva naprava k sreči že prestala, zato o njej le kratke besede. S to napravo je liberalna stranka slovenski Ljubljani pritisnila črn pečat, sebi in mestu v sramoto. Vse se je zavzelo nad takim činom. Pohujšanje se je širilo, kakor huda povodenj; glas ne-volje je donel od vseh stranij; pobožni so zdihovali in molili; odločni so oporekali in podpise nabirali; tudi naša katoliška družba, z mnogimi podpisi podprta, je vložila svojo prošnjo in oporeko zoper to napravo. .Sramota!" so pisali in vpili katoliški časniki; sramota, da se privoli tak ostuden obrt. Hinavski liberalni časniki so pa drzno pisali, da delamo pohujšanje Katoličani, ker smo po dolžnosti razglasili to spodtikljivo stvar, sebe pa so potuhnjeno izgovarjali, nalik kakor v basni volk, ki dojži nedolžno jagnje, da mu kali vodo. Ali ni bil žalosten ta napredek napredne stranke? K sreči in v občno veselje je kmalu prestala ta nesramna beznica. Naj bo pokopana na veke, pokopana daleč od bele Ljubljane v krtovi deželi! Naši skriti liberalci pa s to napravo niso pridobili niti sebi časti, niti narodu koristi. Sami so se morali sramovati tega nič vrednega zmeneta. Verni katoličani smo pa napravili minolo leto prvi slovenski katoliški shod v Ljubljani. Ker taki shodi dandanes niso nič novega, in jih tudi sv. oče priporočajo, se je tudi pri nas ta ideja in želja čedalje bolj budila in vkoreninila tako močno, da se je obelodanila. Potrebe takega shoda ne bom tu pojasnoval; jasna je slehernemu, kdor ima zdravi om in dobro voljo, ter pozni potrebe naše ddbe in osobito našega vernega naroda; vsaj ta hrepeni po dela Jurij prehitro. Drugi dan popoldne so se razšli svatje. .Maček" je bil zdaj povse drugačen človek. Postal je resen in molčl|iv ter priden čevljar, da malo takih. Dela je imel vedno dovolj, še preveč, kajti je bil jedini čevljar v ceh vasi, ki je brojila nad osemdeset številk. Dobil je dva pomočnika in jednega vajenca, pa so še komaj izdelovali. Pomočnikoma ni le urezaval, ampak tudi sam je Šival in tolkel po deski še pozno v noč, da je kar odmevalo po Ribičevi hiši, da izvrši do nedelje vsa naročila. Jera se ni kesala, da ga je vzela. Sprva ji je dejalo seveda silno hudo, da ji kličejo moža za .Mačka", — samo pomočnika in vajenec sta mu rekla: mojster Anton — sčasoma se je navadila tudi tega nečednega imena. Ob nedeljah zjutraj je raznesel jeden pomočnikov naročeno obutev po vasi, imenitnejše hiše je počastil mojster sam s svojim pohodom. Popoldne se je šel .Maček" po obedu najprvo sprehodit, najrajši na Jerinov grič, od koder se je lepo videlo po vasi in po celi dolini; po sprehodu jo je zavil v gostilno Salomonovo. Tudi tu pri pijači se je držal modro in je malo govoril, dasi je precej pil. Le takrat se mu je razvedrilo lice, kadar je mogočno odprl roženo tobačnico in dajal gostom pri miži nosljati. Nosljal je že, predno se je oženil in bil ua tobačnico najbolj ponosen, kajti razven njega sta jo imela v celi vasi samo župnik in učitelj. (Dalje sledi.) zboljianja svojih razmer in se zato rad navduši za vsako dobro stvar, katera mu je v pravo korist. Da bi se v tej važni stvari katoliškega shoda vse dobro osnovalo in izvrševalo, izvolil se je v Ljubljani, središču vse Slovenije, pripravljalni odbor. Ta je postavil po veeh slovenskih pokrajinah pododbore, sestavljene is vrlih mdž. Za rame predmete in potrebe katoliškega zbora je osnoval dotične odseke, namreč: za versko šolo, za krščansko vSdo in umetnost, za socijalne zadeve in katoliško življenje, za katoliški tisk in narodno organizacijo. O vseh teh predmetih se je opetovano in temeljito posvetoval pripravljalni odbor, pomnožil se je s člani raznih odsekov in drugimi strokovnjaki; rad je sprejemal njihove modre nasvete, kakor tudi dotične dopise raznih pododborov iz drugih okrajin. Ponižno in spodobno se je pripravljalni odbor tudi obrnil do vseh premilostljivih škofov slovenskih okrajin in prosil presvetle za dober svit in pomoč pri težavnem delu. In glej, vsi so mu preprijazuo odgovorili, oziroma udeleženje in sodelovanje obljubili. Tako je ta odbor cele mesece marno deloval in vse potrebno oskrboval za srečno in častno izvršitev katoliškega shoda. Osobito si je po modrem posvetovanju izvolil in naprosil izvrstne govornike iz vseh pokrajin, pred vsem milostljive vladike, kateri niso bili zadržani, potem domače duhovnike in lajike ravno tako iz vseh drugih krajev, s Štajerskega, Primorskega in Koroškega. Začel se je katoliški shod prav sijajno a slovesnim zvonenjem po vseh ljubljanskih eerkvah in z javno službo božjo v stolni cerkvi med nebrojno množico pričujočega vernega ljudstva iz vseh stanov. Zvečer je bil prvi uvodni govor na starem strelišču. Drugi dan po pontifikalni škofovi maši so bili na raznih krajih dogovori v odsekih, in zadnji dan so bili slavnostni govori v stolni cerkvi in na strelišču, ki so obsegali razne predmete katol. shoda. Pripravljalni odbor je imel na razpolaganje dovolj sposobnih govornikov, de marsikateri se je ponujal, vsiljeval se pa ni nihče, razven g. Svetca. Ker se je (pozneje) po shodu veliko govorilo o g. Sveten in Ciril-Metodovi družbi, katero je hotel on na shodu zastopati, kakor da bi se jima bila krivica godila od strani pripravljalnega odbora in katoliškega shoda, in se je zato odbor in shod krivo sodil in lažnjivo cbrekoval, hočem to neljubo stvar nekoliko pojasniti in opravičiti pripravljalni odbor in katoliški shod, kateremu so hoteli ljubeznjivi liberalei s krivičnim obrekovanjem podkopati čast in veljavo. Toda laž ima kratke noge, in kakor senca zgine v luči resnice. Vsa ta reč je v resnici taka-le: Kakor je obče znano, ima družba sv. Cirila in Metoda poglavitni namen, braniti in ohraniti slovensko narodnost. V to svrho si je osnovala po vseh slovenskih pokrajinah mnogo podružnic, na-pravlja redoma shode in veselice, pobira radovoljne prispevke, vzdržuje in podpira verske narodne šole in otroške vrte itd. Vse to je dobro in hvalevredno, in kdo sme grajati tak dober namen te družbe? Tudi pripravljalni odbor in katol. shod je radostno spoznal lepo nalogo te družbe. Ni (nam [mu]) bilo všeč to, da je v družbinem odboru večina liberalnih članov, kateri bi utegnili kedaj svoj vpliv zlorabiti. Zato emo želeli nekoliko spremembe društvenih pravil. To je bilo vse, kar se je omenilo; razumni človek v tem ne more najti nobene krivice. (Konec sledi.) Politični preg-ied. V Ljubljani, 8. februvarija. Nova večina. Vsi avstrijski listi se pečajo z vladnim programom za novo večino. Izimši ofi-cijoznih, ni nobeden z vladnim programom zadovoljen. Liberalna .Neue Fr. Pr." pravi, da se vlada moti, če misli, da mej konservativci in liberalci ni nobenega nasprotja glede na pravično razdelitev davčnih bremen, ohranjenje in varstvo srednjih stanov in povtdigo nižjih društvenih lazredov. Ta izjava je pomenljiva, ker se je dosedaj rado nagla-šalo, da se naj politična vprašanja potisnejo v ozadje, da bode mogoče vzajemno delovanje parlamentarnih strank. Levičarski listi sami so večkrat to zahtevali. Mi smo že večkrat uaglašali, da je še večje nasprotje v gospodarskih vprašanjih, nego v političnih, da torej na nobeno skupno delovanje niti misliti ni. Sedaj pa to pritrjujejo tudi levičarski listi. — Vse vladno prizadevanje je bilo zastonj. Nič ni pomagalo, da je grof Taaffe m esiral ns vse levičarske želje pri sestavi program. Levica sama je izjavila, da neče sodelovati z načelno nasprotnimi strankami, ali to bi se reklo a drugimi besedami, da neče sodelovati s Hobenwartevim klubom. Izvrševalni odbor, kakeršnega želi vfeda, se pri tacih razmerah niti osnovati ne da. Z vladnim programom niti Poljaki neso zadovoljni. Izjava poljskega kluba ni drnzega, nego neka bolj rahla odklonitev. Poljski listi pa precej odločno pišejo. Od prvega do zadnjega so proti temu, da bi se nemščini postavnim potom priznala kaka prednost. Državnega jezika bodo Nemci vsekako še dolgo čakali. — Vsa sestava vladnega programa pa tudi kaže, da Plener in tovariši neso najboljši politiki. Ko bi bili stvari bolje preudarili, ne bili bi zahtevali, da se v vladnem programu tako naglaša dualizem in da je ž njim končana preosnova države. S tem 80 od sebe odrinili konservativno plemstvo češko. To plemstvo ima v rokah odločitev o češko • nemški spravi. Ker je mej konservativnimi plemenitaši vsekako več tacih, ki neso baš naudušeni Cehi, bi bile vsekako mogoče, spravo spraviti v tir, ako bi bili pametno postopali. Sedaj to ni več mogoče, ko ao se v vladni program vtihotapili določbe, ki morajo iz vsega srca žaliti kneza Schwarzenberga. Driavni *bor je včeraj imel zopet sejo. Posvetoval se je o obrtnih šolah. Za obrtnimi šolami pa pridejo na vrsto ljudske šole. Pri tej priliki se pa v zbornici vname zopet burna debata. 8tranke bodo zopet označile svoje stališče v šolskem vprašanju. To so sicer že storile pri centrali učnega ministerstva, ali v tem času je pa izšel vladni program za novo večino. Sedaj imajo stranke priložnost, pojasniti svoje stališče nasproti vladnemu programu o šolskih stvareh. V klubih so sicer že to storile, ali potrebno je, da to storč tudi v zbornici, kjer bode vlada morala odgovarjati. Dobro je, če Oauča prisilijo, da kaj natančnejšega pov£, kajti on vse misli storiti v šolskem oziru administrativnim potom. Tudi v jezikovnem oziru bi ga bilo dobro opomniti, da nam pov4, kaj v šolskem oziru on razume pod narodno posest, ali morda vsako nemško šolo na slovenskem Koroškem in Štajerskem. Pre-' pričani smo, da konservativni poslanci store svojo ! dolžnost in grofu Taaffeju iibijejo iz glave misel na konservativno-liberalno večino, na katero je že ' toliko zidal. Cerkvena politika na Ogerskem. Azi-taeiji proti civilnemu zakonu se nameravajo upreti liberalci z nekako protiagitaeijo. Vsem ogerskim ob-I činam se predloži nekaka adresa v podpis, v ka-' teri se izreče vladi zahvala za ugodno izvršitev vre-jenja valute iu pritrjenje vladnemu eerkveno-poiitič-nemu programu. Občinski zastopi bodo najbrž podpisali to adreso, kajti v njih so največ vladni pri-privrženci pri znanih svobodnih volitvah na Ogerskem. Te izjave bodo potem liberalci razglašali za pravo narodno mnenje. Da bi pa svet ne vedel, iz katere kovačnice vse to prihaja, se je ta misel sprožila v zastopu somogyeškega komitata, v katerem imajo večino skrajni levičarji. V resnici pa ta Bklep le potrjuje, da so mej vladno stranko in Avstriji naravnost sovražno skrajno levico kaj tesne vezi. Poslednja je le nekako vladno orodje. Kar si vlada sama ne upa storiti, zato pa najme skrajne levičarje, ki po svojem stališču nemajo toliko ozira. Tako je tudi v tem slučaju. Na željo vlade ali pa Tiszine skupine je skrajna levica vprizorila to komedijo, ki pa liberalcem ne bode dosti pomagala. Avtonomija Alzacije in Lotaringije. Pri letošnjem posvetovanju o proračunu deželnega odbora alzaško • lotarinskega je odbornik Petri na-glašal zvestobo Alzacije in Lotaringije do nemške države. Izrekel je pa govornik željo, da se deželna avtonomija razširi in iz teb dveh dežel napravi nova nemška zvezna država. Za uradnike se naj nastavljajo domačini. Pa tudi drugi govorniki govorili so v tem smislu. Gotovo pa ni, da bi v Berolinu že toliko zaupali Alzačanom, da bi privolili v tako razširjenje deželne avtonomije. Panamski škandal. Zagovarjanje bode Leasepsa, E ffela in tovariše še stalo lepo svoto denarja. Ne le, da se dad6 zagovorniki dobro plačati, temveč tudi časopisi mnogo dobd. Prinašajo se posebne priloge, v katerih se tiskajo govori zagovornikov. Teh prilog gotovo ne prinašajo časopisi zastonj, temveč jih zatoženci jako dobro plačajo. — V kratkem začne se nova preiskava v panamski (Dalje t prilogi.) .Priloga 31. štev. „Slo venca" dne 8. februvarija 1893. aferi. Našli so uamveč več imen podkupljencev. Sedaj le še iščejo novih dokazov, ker aa same Ar- ! tonove sezname še ne morejo nobenega obsoditi. ' Koliko jih pride v preiskavo, se še nič gotovega ne poroča. Nekateri govori o 40, drogi o 104, tretji zopet celo o 1010. Poslednje število je pač malo pretirano. Proti osmim, mej dragim proti Rouvieru, se pa preiskava ustavi. Anglija. V četrtek predloži Wada zbornici | irsko predlogo, potem pa kmalu volilno reformo. Žal, da je vedno manj upanja, da bi Gladstoue mogel dovršiti svojo veliko nalogo. Pri dopolnilni volitvi v HudderBfieldu zmagali so vladni nasprotniki. Že 60 let so liberalci zastopali ta volilni okraj ali sedaj so propali. Ta poraz liberalne stranke bode imel jako slab vpliv. Bati se je, da seže tako neznatna vladna večina skrči, ker ta ali oni poslanec morda prestopi v opozicijo, videč, da liberalci izgubljajo zaupanje. Opozicija dubila bode večji pognm. Mandat v Halifaiu je tudi dvomljiv, ker delavci neso odločno za vlado. Japan. V Japanu se začenja neko Angležem nasprotno gibanje. Zbornici poslancev je došla prošnja z 88 podpisi, da n»j se vsi Angleži utirajo iz dežele. Vsi jaoanski listi jako srdito pišejo proti Angležem. Za angleško vlado pač ni ugodno, da se tako začenjajo uove težave v Aziji, kakor bi že ne imela dovolj skrbi zaradi Egipta, Maroka in Ugande. Socijalne stvari. Verska šola — z dnevnega redal Tako go- i vorč zadnje dni imenitni gospodje. Kdo jim more ! kaj ? — Kaj zato, če je loža uvela framasonske šole 1 v ta namen, da ž njihovo pomočjo stere oltarje ' in — prestole. Jeden prestol več ali manj, samo da napredujemo. Čudna taka log kaj dostavljati, nego tožno znano resnico : Gorje mu, kedor se zbliža z Madjaremberom! (Hus v Brnu.) Iz Brna se nam piše: Dne 30. januvarija t. 1. je imelo tukajšnje češko bralno društvo svoj občni zbor. Društvo ima kakih 800 gld. premoženja. Pri tej točki je poprijel besedo dr. Seidl ter predlagal, da naj se pošlje 100 gld. v Prago kot prispevek za zgradbo Husovega spomenika. Čudno, da se i pri nas najde taka gorečnost za krivoverca! Pri glasovanju pa je predlog padel — gotovo v veliko žalost g. prediagalca in njegovih somišljenikov. Za to si je stekel zaslugo g. deželni arhivar Vinko Brandt. Le-ta učenjak je temeljito dokazal, da se je pričela sužnost kmetskega stanu še le po husitskih vojskah in da je busitsko in pro-testautovsko plemstvo pripeljalo narod na — Belo Goro. Res ima Hus veliko zaslug za češko slovstvo, teh mu nihče ne zanikava, ali po Husovi proslavi hrepeni ena stranka iz sebičnih namenov. Ako bi se predlog sprejel, razžalila bi se večina društvenih udov, kar bi provzročilo prepire, kateri bi pač jako malo koristili smotru društva. Spomnil je zgodovinarja, slavnega Šafafika — protestanta, ki je med drugim o Husu povedal: »Husa bi morali zopet sežgati, ako bi zopet od mrtvih vstal." — Besede učenega arhivarja so močno poparile Husove častilce in razveselile vse, ki v njem spoznavajo krivoverca iu sovražnika svete cerkve, kar je pokazal izid glasovanja. — Tako se med seboj dajemo — Nemec si pa od veselja roki mane. — Due 29. januvarija se je vršil občni zbor »Občanski Besedy" (meščanske Čitalnice) v Uherskem Brodu. Tudi tukaj so se udarili Staročehi z Mladočehi. Mladočehi bi bili prav radi spravili za predsednika društva kakega svojca, a izpodletelo jim je. Izvoljen je bil dr. B. Weber, ; odvetnik in predsednik katoliško političnega društva za uherskobrodski okraj. Ta, že itak zadosti hud j poraz Mladočehov je postal popolnoma, ko so iz-bacnili iz društva zborovalci skoraj eDoglasno — le ; dva sta bila zoper — njihovega vodnika in vred-nika »Uherskobrodskjch Listu", gosp. V. Pikner-ja. Jasno so s tem pokazali vrli uherskobrodski me- ščatije, kako sodijo o Mladočehih, njihovi politiki in junaških delih, s katerimi se povsod bahajo. Slava jim I (Svetozar Hurban Vajansky) je veadar-le vzlic pritožbi obsojen, in bode v kratkem uastopil svojo kazen: enoletno ječo. Zislužui boriteij za slovaški obstanek zapušča ženo z nepreskrbljenimi otroci — v bedi. Olomuški list »Našinec" pobira darove za nesrečuo družiuo z geslom: „ue opouštejme bratri svyeh v zajeti madarskšm" — ne zapuštajmo svojih bratov v madjarskem ujetji. Dosedaj se nabralo 117 gld. 53 kr. (Ruščina na derptskem vseučilišču) Vse profesorje tega vseučilišča je vprašala ruska vlada, kedaj bodo zmožni, predavati v ruskem jeziku. Vseh drugih oddelkov profesorji so vsaj nekateri odgovorili povoljno. le protestautski bogoslovci so se odločno izrekli, da nikdar ne bodo mogli v ruščini predavati, češ, ker je vse protestantsko slovstvo nemško in ker bi se po tem takem moralo potem tudi pridigovati v ruščini, kar je pa dosedaj prepovedano. Poslal je bogoslovski oddelek svojega dekana Falka v Petrograd, da ondi ministru narodne pro-svete pojasni celo zadevo. (Potni listi [pašporti]) na Ruskem imajo jako stroga določila. V kolikor so katoliškemu duhovstvu v oviro in škodo, smo jih že pojasuili v našem listu pred par leti. Sedaj se pripravljajo nove določbe, a žal, razmere se duhovstvu s tem ne obeta-vajo zboljšati. Zamenili jih bodo le v knjižice, ki se bodo dajale na deset ali pet let in za manj časa. Za deset let bodo dobili pašport le najzanesljivejši ljudje; za pet let: kmetje, meščanje in rokodelci. Drugim, katerim ni mnogo zaupati, (in mej te se šteje, žalibog, tudi katoliško duhovstvo), se bodo izdajale knjižice za 3 mesece, 6 mesecev, ali jedno luto. Društva. (K a t. pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem je imelo dne 5. febr. svoj drugi letošnji shod »pri Kranjcu v Selu pri Podkrnosu. Shod se je obnesel kakor prvi dne 2. t. m. prav dobro. — Nedavno so celovške »Fr. St." pripovedovale o »gesunder Sinu" podkrnoških kmetov, češ da kar slepi hodijo za »bauernbuudarskimi" kri-čači. No, shod v nedeljo nas je o tem drugače poučil in dokazal, da se je žlobudravi moniter naših »parteitagovcev" pošteno — zlagal! Brezvestni nem-škutarski mogotci so pač vedeli na lažnjiv način pregovoriti oziroma preslepiti kmete, da so se podpisovali za nemško šolo — zoper svoje prepričanje, a mnogoštevilna udeležba kmetov pri zadnjem shodu je pokazala, da se i ti kmetje ne marajo zagrizenemu dež. sodn. svetovalcu na ljubo izneveriti svoji materinščini! — Zborovanje je zopet vodil zasluženi podpredsednik blag. g. Vek. Legat. O namenu kat. pol. društva in o cilju slov. stranke na Koroškem je govoril č. g. mestni kapelan Fr. T r e i b e r, ki je v dovršenem govoru razlagal koroških Slovencev geslo: Vse za vero, dom, cesarja. Ob koncu se je govornik spominjal i papeževe petdesetletnice in zborovalci so sv. Očetu zaklicali trikrat: »Živio!" Jako prepričevalno je govoril o šolskem vprašanju g. urednik Fil. H a d e r 1 a p, ki je kazal kako bodi šola urejena, da bode vstrezala zahtevam vernega slovenskega prebivalstva. Isti gospod govornik je pozneje imel i poučen govor, v katerem je z jako poljudno besedo priporočal kmetovalcem pridnost, varčnost itd. Veleč. g. župnik J. V i d o v i c z Radeš je v izbornem šaljivem govoru, ki je vzbujal mnogo smeha, šibal nemškutarijo. — Lepi shod v Podkrnosom nam je pokazal, da slovenstvo i v celovški okolici ni še čisto zaspalo! Da bi se le kmalu zbudilo k krepkemu življenju. Iskreno zahvalo moramo izreči marljivim in neutrudnim rodoljubom, ki stoječ na čelu vrlega kat. pol. društva neumorno delajo za probujo verske in narodne zavesti med koroškimi Slovenci! (Č i t a 1 n i c a v P 1 a n i n i) je imela 5 t. m. svojo vsakoletno predpustno veselico, katera se je izvrstno obnesla. Videli smo zbrano vso gospfido domačo in z okolice. Zastopana je bila Cerknica po odličnih rodbinah Šerko, Pogačnik, de Schiava itd., — z Rakeka so nas počastili gospod Sebenikar z gospo, gosp. Ilieng z gospo in drugi, — tudi Unec, naš bližnji sosed, ni zaostal ter bil po g. župniku, gospej Jeršanovi, rodbini Meliwa odlično zastopan, s kratka: bil je skupaj cvet majhnega dela naše Notranjske, blizu 100 oseb s prvih krogov prebivatelj-stva. — Predsednik čitalnice, g. župnik Podboj, je v svojem lepem nagovoru razvijal potrebo pravega razmerja mej delom in počitkom, opravilom in razvedrilom ter na koncu prisrčno pozdravil vse goste, ptuje iu domače. Gospodje pevci so zakrožili tri pesmi, prav precizno, ter želi burno pohvajo. Šaljiva loterija je vzbudila mnogo smeha, tu in tam tudi majhno nevoljo, toda previdno prikrito. Da se je na zadnje plesoljubna mladina nekoliko zasukala, — kdo bi jej zameril v taki družbi in predpustom ? Saj je pa tudi šestorica g. godcev strunam izvab- r • t" - - Ijala tako prijetne glasove, da mlada kri kar ni mogla miroyati. — Čitalnica sme biti zadovoljna z tako lepim v8pebom. (Slomšekova slovesnost.) Iz Maribora n« nam poroča: Ze 6. prosinca je občni zbor mariborske čitalnice pozdravil blago misel, prirediti slovesni večer, na katerega naj se znova opre večui spomni nesmrtnega Slomšeka. Ova ideja seje vršila 2. sveč. Pri Gambrinu je bilo, kjer so povabljeni go*tie — večina je bila inteligence — napolnili vsak kotič po sobab. Med vseh stanov zastopniki drngače različnimi v marsikaterem ozirn si opazil le eno, navdušenost medsebojno. Duhovnikom, kojih so šteli do 30, čelovali so trije vč. gg. korarji: Herg, Dr. Križanič in Bohinc. Prišli so častilci tilomšekovi zasebni ali poslanci čitalnic iz obliija in daljine: iz Celja, Ptuja, Ormuža, od sv. Marka ori Ptniu, Poličan, Šmarija, Konjic, Slov. Bistrice, Ž*vea. Dasi ravno je omeniti posebej dr. Vošnjaka iz Ljubljane in dr. Suca nadžupnika šmartinskega, je vendar slavni večer osobito častitljivost razodel s prisotnostjo nadžupnika A. Frohlicha, ki je v 74letni dobi svojega blagega srca proslavliencu v čast razvnel zbrano mladino; po dovršenem vspo-redu je starček zborovemu petju prilagal tudi svoj glas, toda ko se mu je predsednik očitno zahvalil za prihod, so se mu vdirale solze. Večeru dolžni del pr.čne železniška godba pod kapelnikom FUlIe-krus z domačimi melodijami dijaške korsčnice. Predsednik Tone Boršečnik. stolni vikar, povdarja v pozdravu prišedših edinost in pripomni, da je primerno slaviti velemoža, kojega ostanki 200 stopinj od nas počivajo. Da so pevci dosti ur vajam žrtvovali, je mirno dokazovala po dvoranah polegajoča tihota med njih petjem. Veliko pozornost je zbudila L). Hudovernikova najnovejša krasna uglasbena za koncert: .Zvezde" (Slomšekove besede), čveterospev s solom, katerega je z lepim bariton-glasom prednašal ,drd. med. Bela Stubec. Kako prijeten je Slovencu slovanski instrument, ki ga udarja slovanska roka zavzeta mladočutečega življenja, o tem so razlagale Graškega Triglava tamburice. Dika večeru pa je bil govor g. korvikarja dr. A. Medveda. Zuaui govornik izjavi z mogočnim srce predirajočim glasom v pičli Vi uri nastopne misli: Težko je slavne može tako proslavljati, kakor zaslužijo. Tem težavniše je govoriti o Slomšeku, ker njegove zasluge za naš narod so preobile. Po kratknn životopisu, pride govornik na Slomšekovo delovanje, katero opazuje s stališča povse slovenskega gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Slomšek deloval je „za vero", kaiti ozna-noval je besedo božjo s spretnostjo in z velikanskim uspehom; poleg tega je posvečeval krščansko liud-stvo z najčednostejšim življenjem. Za „dom" je storil Slomšek neprimerno veliko: a) za slovstvo: ustanovil je Drobtinice, Družbo sv. Mohorja, pisal iz-borne pastirske liste, kn|ige posebno šolske in n e-dosegljive životopise, b) v narodnem boju bil je neustrašen junak naslanjajoč se vedno na svoje prekrasno geslo: Za narod malo govoriti, veliko delati, vse pretrpeti. (Gro-movito odobravanje). Široko razvije govornik škofa Slomšeka delovanje .za cesarja". Njih Veličanstvu iz celega srca udan se je upiral upornikom 1. 1848; zapovedal moliti ob ftasu nemirnem, zlagal slovenskim vojakom pesni. V sklepa opominja govornik, naj imamo Slomšeka v večnem spominu in se ravnamo po zlatih njegovih naukih. Godba završi vspored s Kviraujem Slomšekove koračnice in zavladala je splošna zadovoljnost. Živila Slovenija a tudi duh Slomšekov v njej! (Gasilno društvo v Radovljici.) V nedeljo zvečer priredila nam je naša prostovoljna požarna bramba .plesni venček" v Hotelu Bastelj. Vspored: 1. Tombola. 2. Ples. — Vspored je sicer kratek, a zadnja točka je jako raztegljiva in se d& potegniti tudi do jutra. Čisti dohodek, katerega je •okoli 100 gld., namenjeu je za stavbo shrambe polarnega orodja. Tudi okoličanov se je precej vdeležilo. (Slovenski klub na Dunaju) priredi v soboto, 11. svečana t. 1. četrti svoj večer v tej sezoni v restavraciji .Z um alteu Schotten-thor" I. Schottengasse 7. Berilo ima gosp. -Josip M a n t u a n i, redni član c. kr. zavoda za raziskavanje avstrijske zgodovine na Dunajskem vseučilišču. Berilu je naslov: .Tri dni ob Sprevi." Na tem večeru bodo prvič igrali g g. tamburaši slov. aka d. društva .Slovenije." Na dnevnem redu je tudi petje. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Naslednji večeri slovenskega •kluba bodo: Dnd 11. marca, 8. aprila, 13. maja in 10. junija. Berila so obljubili: gosp. prof. Stritar zali. marca, dalje gg. prof dr. J. Pajk, dr. P. Turner, dr. Fr. Simon i č, dr. K. Stre-kelj, dr. M. M u r ko, dr. Al. Homan, g. Fr. Svetič, I. Honigman, A. Vavpotič. (Slovenska čitalnica v Ljutomeru) bode praznovala letos petmdvaisetletmco svojega obstanka. Na Svečnico leta 1868 se |b bila namreč ustanovila ter zlasti v prvem času živahno delovala, da se je v Imtomerski okolici narodna zavest bolj in bolj oživljala in širila. V poznejšem času je t>ač večkrat dremala in životarila, ali v nove|šem času -se je zopet vidramila in krepko gibala ter bila središče narodnega gibania v Ljutomeru. Nekoliko let i»čm ima namreč ljutomerska čitalnica dobro izurjeui pevski zbor, lep oder za gledališke predstave, in cvenski tamburaši so bili vedno v ozki zvezi s čital- nico. V letošnjem občnem zboru so bili izvoljeni: predsednikom gosp. notar Anton Slamberger, podpredsednikom Ivau Kukovee, tajnikom Ivan Ivan-čič, blagajnikom Anton Misija, knjižničarjem Josip Freunsfeld, in odbornikoma Ivan 8kuhala in France Sršen. Ta odbor je sklenil, da z ozirom na tesne prostore, ki so po zimi čitalnici na razpolaganje, in z ozirom na druge neugodne razmere ne more na Svečnico praznovati svoje petindvajsetletnice, ampak po letu, ko se veselica lahko na vrtu praznuje, in bodo tudi druge razmere ugodnejše; na Svečnico pa naj se priredi samo zabavni večer s petjem in primernimi govori. Ta zabavni večer se je res prav lepo obnesel. Citalničar|i in drugi narodnjaki iz okolice so se v obilnem številu zbrali. Predsednik jih je s prav primernim nagovorom pozdravil; gosp. Skuhalo je v daljšem govoru razlagal življenje iu pesmi pokojnega Leopolda Volknerja, rojenega Ljutomeržana, vrlega pesnika Slovenskih Gorie, in gosp. Ivan Eukovec, najstarši ud čitalničin, je v krepkih besedah razložil pomen čitalničine petindvajsetletnice in odborov namen, kako jo hoče praznovati. Pevci pa so med govori p^li slovenske pesmi, in tako je minula tiha zabava ob petindvajsetletni ustanovitvi ljutomerske čitalnice v najlepšem redu. Veselico s plesom je čitalnični odbor odklonil, kar je prav hvalevredno. Take veselice stanejo mnogo denarja in z&nje ne marajo vsi, ker ples uga)a le bolj mladini. Bazven tega se itak o pustnem času dovolj plesnih veselic prireja po vseh gostilnah. — Kdaj da se bode slovesna peiindvajsetletnica praznovala, to še ni natanko določeno, in kako, tega pa ne smem ovaditi. Gotovo bode pa odbor vse storil, kar mu bode mogoče, da se bode ta petindvajset-letnica praznovala dostojno in našim razmeram primerno. (Predpustna veselic a.) V .rokodelskem domu" bo pustno nedeljo zvečer veselica, ki obeta biti jako zanimiva. Šaljivo iu zanimivosti polno, novo igro iz kmečkega življenja .Občinski tepček" nam bodo takrat predstavljali vrli in v tej stroki še vedno pohvaljeni pomočniki. Tudi peli nam bodo. Komur je mar za pošteno zabavo, ne zamudi lepe prilike! (P e t i n d v a j s et I e t n i c o) društvenega obstoja slavili bodo letošnje poletje ljubljanski tiskarji. (Slovenski gasilni vežbovnik) za naša gasilua društva izdal bo na svetlo g. A. B. Ahčin. ki se je namenil vsled sklenjenega ukrepa na tretjem shodu kranjskih gasilnih društev v Kamniku z dobrohotnim sodelovanjem tovarišev svoiih po deželi v to zvrho spisati in sestaviti slovenski ekser-cirni pravilnik. (Glasbeni zavod) hrvatski je imel zadnjo soboto glavni shod. Premoženja ima društvo — 58.297 gld, 30 kr. 8troškov je bilo 37.741 gld. Za ravnatelja so pa izbrali vzvišenega križevskega škofa — Drohobeckega. (Hrvatsko-slavonsko gospodarsko društvo) je imelo zadme leto 29.385 gld. 63 kr. dohodkov in 28.542 gld. 44 kr. stroškov. Skupnega imetja je bilo koncem leta 61.006 gld. 62 kr. — Razstava je imela 100.000 gld. dobička. Telegrami. Dunaj, 7. februvarija. Dne 15. t. m. snide se dolenjeavstrijski deželni zbor v kratko zasedanje. Dunaj, 8. februvarija. V zbornici poslancev je predlagal poslanec Spinčič, da se začne razprava o odgovoru ministerskega predsednika na njegovo interpelacijo. Ta predlog se je odklonil. Zanj so glasovali le Hrvatje, Mladočehi, protiseraitje in nemški nacijonalci. Potem se je pa nadaljevala debata o budgetu učnega ministerstva. Na dnevnem redu je bilo poglavje o ljudski šoli. (Včeraj je ministerski predsednik odgovoril na tri Spinčičeve interpelacije. Na prvo glede novih volitev v višnjanski občini je odgovoril, da so se volitve zavlekle zaradi nereda, katerega je našel upravni odsek pri svojem uradnem nastopu v občinski pisarni. Okrajno glavarstvo je vse storilo, da napravi postavni red. Na interpelacijo zastran javnih razmer v Istri in zlasti napadanja slovanske manjšine je odgovoril, da so kompe-tentna oblastva postopala proti krivcem. O dogodkih v deželnem zboru pa v zbornici poslancev ne more govoriti. Zastran volitve v Pomjanu je pa ministerski predsednik rekel, da je namestništvo v Trstu po možnosti pospeševalo priprave za volitve. Op. vred.) Trat, 7. februvarija. Poročila s Zanta so strašna. Sela so razrušena. 40.000 ljudij brez strehe v največji revščini. Ce tudi so se poslala živila iz Aten in z Malte, vendar > je velik glad. Več oseb je pokopanih pod hišnimi razvalinami. Koliko je mrtvih in ranjenih, se še približno ni moglo določiti. Tri četrt mesta Zante je v razvalinah. Bolnišnica se je podrla. Strah in škoda velikanska. Kralj in kraljica prišla na Zante. Levov, 8. februvarija. Knez Leon Sapieha je umrl. Pariz, 7. februvarija. Včeraj je bil pretep mej policisti in vojaškimi novinci. Ljudje so potegnili s poslednjimi in kamnjali policiste. Ti so prijeli za orožje. Več mladih ljudij je ranjenih. Dvanajst so jih zaprli. Pariz, 7. februvarija. Preiskava proti Rouvieru, Devesu in Renaultu se je ustavila. Grrevy, Oottu in drugi zatoženci pridejo pred porotnike. Pariz, 8. februvarija. Kakor poroča „Petit Parisien", se je kolera v Marzelju pokazala. V ponedeljek jih je 12 zbolelo, 7 umrlo; včeraj 37 zbolelo, 12 umrlo. Atene, 8. februvarija. Na Zantu bil je nov potres, ki se je čutil tudi v Patrasu in Oephaloniji. London, 8. februvarija. Spodnja zbornica je z 276 proti 109 glasom zavrgla Keihar-diesov dostavek k adresi, da se obžaluje, da se v prestol nem govoru nič ne omenja beda delavcev. Melbourne, 7. februvarija. V okrajih Brisbane in Oleveland je povodenj. Več poslopij je voda odnesla ali poškodovala. Do-sedaj 22 mrtvih. Tovarna za svileno blago G. Henneberg (c. in kr. dvorni založnik) v Guriha (Ziirich) priporoča naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65 meter — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 1,40 različnih baž in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in oarine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in postna karta 5 kr. v Švico. 12 (1 19—3) Umrli so: 6. februvarija. Viljemina Lulsdorf, učiteljica na glasovir, 52 let, Gospodske ulice 9, pleurit. eiudat. — Apolonija Jerina, posestnica, 77 let, Žabjak 13, marasmus senilis. — Helena Tekavc, delavčeva žena, 59 let, Žabjak 12, plunnica. — Marija Peternel, delavčeva žena, 64 let, Poljske ulice 11, jetika. — Franc Anžič, kajžar, 40 let, Ilovca 40, meningitis. V bolnišnici: 6. februvarija. Marija Semen, gostija, 75 let, ostarelost. Tuj ei. 6. februvarija. Pri Mali&ii: Buchtel, potovalec; Kohner; Hartman in Ficht, trgovca, z Dunaja. — Fiirst, trgovec, iz Budimpešte. — Sima, trgovec; Perko, potovalec, iz Celja. — Lang, trgovec, iz Beljaka. — Peber, trgoveo, iz Trsta. — Woschnagg, lastnik tovarne, s soprogo, iz Šoštanja. — Anton, tajnik, iz Gradca. — Zynin, trgovec, iz Šmartina. — Linossi iz Kočevja. Pri siirt>.»: Mayer in Tauber, trgovca, z Dunaja. — Sonnenberg, trgoveo, z Ogerskega. — Kladnik, poštni upravitelj, z Vranskega. — Aussetz, poštar, s Krškega. — Effen-berger iz Sežane. — Babiž, Racher, trgovca, in Berkovič, ravnatelj banke, iz Sarajeva. — Forberger s soporogo iz Be-rolina. — Spendal iz Št. Vida. — Rizzotto iz Trsta. — Ram-belli iz Št. Petra. Pri bavarskem dvoru: Maurer, pokovski mojster, iz Beljaka. — Vilhar iz Postojine. — Zadnikar iz St. Petra. — Funter, posestnik, iz Mengša. Vremensko »porodilo. B « O Cas Stanje Veter Vreme > 2 -S = u T S opazovanja zruVomerm T mm toplomera po Celzija -g ») E «3 7 7. u zjut. 2. u. pof). 9. a. ivee. ~746J~ 7439 7421 —18-U -3 8 -8-8 si. svzh. si. jzao. si. szap. del. oblač. oblačno * 000 Srednja temperatura —10*2', za 9'8* pod normalom Eksekutivne dražbe. Okr. sodišče Vel. L asi če: Ant. Vidrihovo zemljišče (125 gld.) na Cesti štev. 42, dnč 14. februvarija in 14. marca. Dež. sodišče v Ljubljani: Premakljivo blago in premičnine Marije Pukelsteinove in Mat. Jagrove (410 gld. 20 kr.), dne 20. febr. in 6. marca. Okr. sodišče Črnomelj: Jurij Starašiničevo zemljišče (50 gld.) v Jelsevniku št 34, dne 24. febr. in 7. aprila. Okr. sodišče Škofja Loka: Marijana Bertoncelj, zemljišče (1115 gld), št. 44 v občini Godešiču, dne 9. marca in 13. aprila Prostovoljne dražbe. Od 6. t. m. pričenši in prihodnje dni premakljivo blago iz ostaline pokojne Frančiške Ovijačeve na kongresnem trgu v Ljubljani. Proglaienje mrtvim. Od c. kr. dež. 9odisaa v Ljubljani : Alojzij Reitharek v Tržiča ; dan njega umretja 1. januvarij 1. 1893. Razpisane službe. Na jednorazredni deški ljudski šoli v Tržiču mesto druzega učitelja; prošnje do 15. februvarija okr. šolskemu svetu v Kranju. V poslovnem področju železniškega obratnega vodstva ▼ Beljaku tekom 1893. L zadoslužene podčastnike mnogo uradniških (v pisarni) in poduradniških služeb, dalje služniških služeb (sluge na postajah in v skladiščih, čuvaji na progah in premiku). Nadrobneji natečaj je objavljen v tuurad-nem listu („Laib. Ztjr. ) z dne 30. januvarija, prošnje se vpo-šiljajo e, kr. železniškunu obratnemu vodstvu v Beljak. Ustanove. Dr. Pavel Ign. Resehenova dekliška odgojevalna ustanova (44 gld. 10 kr.); prošnje do 1. maroa deželni vladi. Za tiste učenke s Kranjskega, ki se hote učiti b a b i-štva (slovenski tečaj), razpisano je devet ustanov po šiio 52 gld. 50 kr. Prošnje za te ustanove izročiti so do dn6 15. februvarija t. 1. dotičnemu e. kr. okrajnemu glavarstvu. V teh prošnjah morajo, kakor to postaja veleva, dokazati svoje uboštvo in lepo vedenje, potem, da še niso nad 40 let stare in da so po lastnosti svojega razuma in telesa pripravne naučiti se babištva. Opominja se. da se ne bode jemal ozir na prosilke, ki ne znajo brati in pisati. Vknjiženje tvrdke. Pri e. kr. deželnem kot trgov, sodišču v Ljubljani: Zadružna tvrdka ..Gričar & Mejač", manufakturna in konfekcijska obrt; tvrdka stoluje v Ljubljani. ProglaSenje konkurza. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani proglasilo je trgovski konkurz na imetje Jos Elsnerja, trgovca v Litiji št. 6. Konkurzni komisar je c. kr. okrajni sodnik J. Nabernik, upravnik imovine dr. Jul. pl. VVurzbach; likvidacijska roka 15. febr in 22 marca v Litiji. Pod oskrbništvom. Tomaž De beljak, 58 let star, pek, stanujoč prej v Mogunoiji, pristojen v Kranj, radi bebosti; oskrbnik mu je Vineencij Debeljak v Kranju. Janez Rudolf, kotar v Godoviču. radi bebosti -, oskrbnik mu je Jan. Rudolf ml., posestnik v Godoviču. Marija S t u p i o a iz Konca na Kočevskem zbog blaznosti ; oskrbnikom ji je postavljen od novomeškega okrožnega sodišča Josip Pečo iz Konca št. 2. Marija S tira p fl ml. iz Oneka (kočevki okr.) radi blaznosti; oskrbnik nje je Matej Stimpfl ml. od tam št. 27. Helena Golob iz Spod. Otoka št. 6 (radovljiški okraj) radi blaznosti: nje oskrbnik je Valentin Golob od tam. Matevž P r e ž e 1 j iz Srednja Vasi (radovljiški okraj) radi bebosti; njemu je oskrbnik brat Iv. Preželj iz Srednje Vasi štev. 8. Marija Č e r n e iz Vrbovice (okraj Kočevje) radi bebosti; nje oskrbnik je Pr. Medic od tam. Zahvala, Za meni povodom Najvišjega odlikovanja izražena laskava voščila usojam si izrekati globokočutečo zahvalo. Dr. Jarnej Suppaii/, vitez Franc Jožefovega reda, c. kr. beležnik in predsednik beležniške komore za Kranjsko. 104 1 V najem dam takoj kovačijo •i vsem kovaškim orodjem in stanovanjem. Ista je poleg okrajne ceste in blizu grajenja dolenjske železnice. Sprejmem pa tudi spretnega kovača, kateri se more izkazati z dobrimi spričevali in je preskusen v podkovstvu, proti mesečni plači. Dotičniki oglase naj se pri Fr. ŽniderSiču v Zdenski vasi, pošta Videm pri Velikih Laščah. najnovejših oblik iz domače in tuje slam& 11 izdeluje, prodaja in popravlja po možno nizki coni prej . m-JU. «a aE.i rf*, Domžale, Kranjsko. 75 3—3 (Cenike pošlje franko. — Ustanovljeno 1863.) 99 3—1 ,».f.f. f,f,f.f.f,f,f.»„f,j„f,f.f Matevž Lipar, tovarnar cementa v Šmarci pri Kamnika, javljam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu, da sem izročil •f zalogo cementa *f kateri je priznan kot izvrsten, gospodu M. Mateku, trgovcu v Kamniku, p. d. ,prl Kodelcu'. Vsa njemu došla naroč la izvršil bode natančno in točno po tovarniški oenl. Priporočam torej zalagatelja in svoj izdelek v blagohotno uvažanje. 92 3—2 metodi in najnižji ceni Josip Rebek ključavničar v Tjjubljnnl. 111 Strelevode Posa/m^na dela so vedno v zalogi. telefone Hišne tele^rflfe napel,'u,'e po najn°veJši' zaneslo delujoč > 90 cm. visok, proda takoj za (55 goldinarjev i li fllll, podobar in pozlatar 85 6-3 v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 4. Št. 2293. Razglas. 3-3 Ker je uradno dukazano, da oe ie vnela v jednern tukajšujem hlt-vu pri goveji živini ku/.na holeieu na ffotcu n parkliih, se lastnikom gov>i« ž>vitje in prašičev narisa, da nuj natanko opazujt-jo svojo živiuo. iu če bi zapazili Z' aro t-nj a holeztii kakor: imetja fclt-mnate kože v gobcu, male mehurčke ali Uiin de v čeliust h, ali ce živina it-žko je in piežvckuie. ali če iraa jednako unetie m ram- na parkljih, da to takoj naznanijo podpisin>-rou ma-pistratn. Kdor b> t<> naznanilo opustil, kaznoval bi se z zaporom do dveh mesecev ali z n16r'o drt 300 ti 14 Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, du^ 1. februv.nia 1893. Usojam si svojim p. n naročnikom zahvaliti se uljudno za mnogoletno 19 HI zaupanje, katero so skazovali mojemu očetu, in likratu naznanjam, da sem ril' J samostojno prevzel M kamnoseški obrt m " v lastni lilBI v Parnih ulicah St» v LJubljani " || ^ in ga bodem nadaljeval. ^^ Hj ^ ^e('nera Pr'Por°cam se za izvršitev vseh M umetnih in stavbenih kamnoseških del, M Pl katera bodem najsolidnejše in najboljše oskrbel. P* LHl Imam pa tudi vedno bogato zalogo že narejenih, iz različnih in naj- l(|i ■ ■ lepših marmornih vrst po najnovejših arhitektoničnih načrtih izdelanih ■ ■ H grobnih spomenikov | po najnižjih cenah. il|- Z velespoštovanjem Vincenc Čamernik. ^ Dunajska borza. Dn6 8. februvarija. Papirna renta 5%, 16% davka . . . . 8rebrna renta 5%, 16* davka . . . . Zlata renta 4%, davka prosta..... Papirna renta b%, davka prosta . . . . Akcije avstro-ogerske banke. 600 gld. . . Kred tne akcije. 160 gld........ London, 10 funtov stri....... Napoleondor (20 fr.)........ Cesarski cekini ....... . . Nemških mark 100 .. . 98 Kld. 80 98 . 40 117 „ 35 kr. »98 322 120 9 d 59 50 95 61' 70 22' Dni 7. februvarija. Ogerska zlata renta 4*.......114 gld. 55 kr. Ogerska papirna renta h%......101 4* državne srečke 1. 1864., 250 gld. . . 147 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 147 Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....194 Zastavna pisnaavstr. osr. zem. kred. banke K% .97 Zastavna pisma „ _ , . 41,* 101 Kreditne srečke. 10» Kld. . . .193 St. Genois srečke. 40 gld.......66 90 50 50 70 50 50 Ljubljanske srečke, 20 gld..............23 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 90 r Rudolfeve srečke, 10 gld.......25 . — „ Salmove srečke, 40 gld........68 . — . Windis«hgr»ezore srečke, 20 gld..........76 . — , Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 151 . — . Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2897 „ — , Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . 93 „ — r Papirni rubelj.............i , 24 . Laških lir 100..............- „ — . I.iei Mnroill" Zanesljiva lnformaoija o stalno 1J1»1< jlUCl Mil • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem polju, odločilnih pojavih na dunajski oorzi. Svčti pismeni in ustnibrezplačno. Celotna narečnina i poštne poiiljatvijo vred gld. 2 60. Izdajatelj in odgovorni vredni* : Dr. Ivan ianaiib. Menjarnična delniška družba „1 E R € I R" VfoUzeile it. 10 Dunaj, lariahilferstram 74 B. gSJT Veetnl naavati za dosego kolikor moč visokega obrestovamja pri najpopolnejši varnosti naloženih glavnic. Tisk ,b'»t'>li*fcf- I/ litllli