Poštnina plačana r gotovini.
S URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik V,	V Ljubljani dne 14. oktobra 1948.		Številka 48.
	VSEBINA:		
226.	Uredba o organizaciji izvršilnih odborov okrajnih ljudskih odborov in njihovih poverjeništev ter o reorganizaciji upravnega aparata ljudskih odborov. 227.	Uredba o registraciji plovnih objektov na ozemlju LRS. 228.	Uredba o ustanovitvi okrajnih (mestnih, rajonskih) kontrolnih komisij in organov ljudske inšpekcije. 229.	Odredba o ureditvi prometa s krompirjem do konca obveznega in pogodbenega odkupa.		230.	Pravilnik o ureditvi iu vodstvu državnih matičnih knjig. 231.	Odredba o matičnih okoliših. 232.	Odločba o relacijah, na katerih se zaradi dobrega cestišča zmanjša največja dovoljena poraba goriva in maziva za 5 %, o višini! dodatka goriva in maziva za zimsko dobo ter o spremembah kilomatraže olja. 233.	Odločba o določitvi višine odstotka nagrade vozniku tovornih motornih vozil ter uslužbencem prometnih odsekov, ki so posredovali prevoz.	
UREDBE, ODREDBE, MVODSLI IN ODLOČBE
VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
226.
Na podlagi 19. točke 44. člena in 2. odstavka 77. člena ustave LRS izdaja vlada LRS
uredbo
o organizaciji izvršilnih odborov okrajnih ljudskih odborov in njihovih poverjeništev ter o reorganizaciji upravnega aparata ljudskih odborov
1.	člen
Izvršilni odbori okrajnih ljudskih odborov se reorganizirajo in njihovi upravni aparat reorganizira po določbah te uredbe.
2.	člen
Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora ima praviloma:
okrajno plansko komisijo,
okrajno kontrolno komisijo,
poverjeništvo za kmetijstvo,
poverjeništvo za gozdarstvo in lesno uiaustrijo,
poverjeništvo za trgovino in preskrbo,
poverjeništvo za komunalne zadeve,
poverjeništvo za industrijo in obrt,
poverjeništvo za finance,
poverjeništvo za delo
poverjeništvo za prosveto,
poverjeništvo za ljudsko zdravstvo,
poverjeništvo za socialno skrbstvo,
poverjeništvo za lokalni promet.
3.	člen
Pri tistih ljudskih odborih, kjer je glede na krajevne razmere potrebno, se lahko ustanovijo še tale poverjeništva: poverjeništvo za turizem in gostinstvo ter poverjeništvo za gradnje.
V	okraijh, kjer teh poverjeništev ni, spadajo zadeve s področja turizma in gostinstva ter gradbene zadeve v poverjeništvo za komunalne zadeve.
4.	člen
V	okrajih z manj razvitim gozdarstvom in lesno industrijo so lahko zadeve s področja kmetijstva in gozdarstva združene v skupnem poverjeništvu za kmetijstvo in gozdarstvo.
V	manjših okrajih so lahko komunalne zadeve in zadeve s področja lokalne industrije in obrti združene v poverjeništvu za lokalno gospodarstvo, zadeve s področja ljudskega zdravstva in socialnega skrbstva v poverjeništvu za ljudsko zdravstvo in socialno skrbstvo, zadeve s področja lokalnega prometa pa v poverjeništvu za komunalne zadeve.
5.	člen
Izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora vedita predsednik in tajnik, ki izvajata splošno politiko ljudskega odbora in izvršilnega odbora ter koordinirata celotno delo upravnega aparata. Predsednik odgovarja v prvi vrsti za pravilno izvajanje političnih smernic ljudskega odbora in izvršilnega odbora, tajnik pa za koordinacijo upravnega dela.
6.	člen
Upravni aparat izvršilnega odbora za vodstvo splošne uprave in za koordinacijo dela je tajništvo, ki ga sestavljajoi personalni odsek, upravnoorganizacijski odsek, biro za koordinacijo, urad za državljanska stanja, pravna služba, vojaški odsek, katastrski urad, urad za cene, referat za tisk, splošna administracija ter
služba za preskrbo delavcev in nameščencev okrajnega ljudskega odbora.
Druge naloge sme določiti tajništvu samo vlada LRS s odločbo.
7.	člen
Poverjeništva vodijo člani izvršilnega odbora kot njegovi poverjeniki za posamezne panoge državne uprave. Plansko oziroma kontrolno komisijo vodi član izvršilnega odbora kot predsednik te komisije.
Vsak poverjenik oziroma predsednik komisije vodi po eno poverjeništvo oziroma komisijo. Samo izjemoma sme en član izvršilnega odbora voditi dve poverjeništvi, za kar je potreben sporazum s predsednikom vlade LRS, razen če gre za začasno nadomestovanje.
Poverjeniki m predsednika planske in kontrolne komisije odgovarjajo za delo svojih poverjeništev oziroma komisij izvršilnemu odboru in ustreznemu ministrstvu, komisiji ali komiteju vlade LRS.
8.	člen
V poverjeništvih se za opravljanje posameznih skupin zadev ustanovijo uprave, odseki, referati, inšpekcije, planske grupe, inštruktorske jrupe, operativne grupe, biroji itd.
Uprave se ustanovijo za tiste obsežnejše skupine zadev, glede katerih ima izvršilni odbor tako splošne regulatorne naloge kakor tudi neposredno vodstvo gospodarskih ali drugih organizacij in ustanov. Upravo vodi šef upravo, ki odgovarja za svoje delo neposredno poverjeniku in višjim upravam. Šef uprave podpisuje vse akte uprave na temelju predpisov višjih organov in odločb izvršilnega odbora.
Inšpekcije se ustanovijo le na podlagi posebnih zveznih ali republiških predpisov.
9.	čim
Sredstva za proizvodnjo, blagovni promet, transportna sredstva in nepremičnine, ki so lokalnega pomena, upravlja ljudski odbor po svojih podjetjih in direkcijah, ki so pod neposrednim vodstvom pristojnega poverjeništva ali uprave. Ljudski odbor ustanovi direkcije kot neposredne upravne operativne voditelje in podjetja višje oblike, kadar ima več istovrstnih podjetij.
10.	člen
Pri poverjeništvih kakor tudi pri upravah lahko izvršilni odbor ustanovi svete (komisije), ki pomagajo izvršilnemu odboru pri delu na tistem področju. Svete lahko sestavljajo predstavniki družbenih organizacij, predstavniki zveznih in republiških podjetij in ustanov kakor tudj posamezni državljani. Člane sveta imenuje izvršilni odbor po predlogu pristojnega poverjenika.
11.	člen
Za izvedbo organizacije poverjeništev in reorganizacije upravnega aparata po predpisih te uredbe imenuje predsednik vlade LRS komisijo pri predsedstvu vlade LRS in potrebno število podkomisij.
Podkomisije morajo skupno s posameznimi izvršilnimi odbori do 1. decembra 1948 izdelati in predložiti komisiji konkretno organizacijo poverjeništev in upravnega aparata vsakega ljudskega odbora ter okvirni predlog za sistemizacijo delovnih mest.
Komisija mora v 7 dneh proučiti vsak predlog in ga s svojim predlogom poslati vladi LRS. Vlada LRS izda odločbo o organizaciji vsakega posameznega izvršilnega odbora okrajnega ljudskega odbora.
12.	člen
Z odločbo vlade LRS določeno organizacijo poverjeni Štev in reorganizacijo upravnega aparata morajo izvesti Izvršilni odbori do 10. januarja 1949.
Tako določeno organizacijo postavijo izvršilni odbori okrajnih ljudskih odborov v statut, ki ga morajo predložiti okrajnemu ljudskemu odboru na njegovem zasedanju najpozneje do 1. marca 1949.
18. člen
Nova poverjeništva pri posameznih izvršilnih odborih sme ustanoviti ali obstoječa poverjeništva odpraviti ali združiti samo vlada LRS z odločbo po predlogu pristojnega ministra ali predsednika komisije ali komiteja.
14.	člen
Določene organizacijske enote v posameznih poverjeništvih sme spremeniti pristojni minister oziroma predsednik komisije ali komiteja v sporazumu s predsednikom vlade LRS.
15.	člen
Določena delovna mesta v organizacijskih enotah se smejo povečati ali zmanjšati samo po poprejšnjem dovoljenju sekretariata za personalno službo pri predsedstvu vlade LRS.
16.	člen
Pri večjih krajevnih ljudskih odborih se lahko z odločbo vlade LRS ustanovijo poverjeništva v smislu te uredbe. Zadeve z raznih področij se pri takih ljudskih odborih lahko združijo v eno poverjeništvo.
17.	člen
Za izvršilne odbore mestnih ljudskih odborov gtavnega mesta Ljubljane, Celja in Maribora bodo izdani posebni predpisi.
18.	člen
Navodila za izvajanje te uredbe bo predpisal predsednik vlade LRS.
19.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«.
Št. S-zak. 601
Ljubljana dne 14. oktobra 1948.
Za predsednika vlade LRS Podpredsednik vlade LRS:	podpredsednik vlade LRS:
Dr. Marijan Brecelj 1. r.	Ivan Maček 1. r.
227.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi Ljudske republike Slovenije za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada LRS po predlogu ministra za lokalni promet
uredbo
o registraciji plovnih objektov na ozemlju Ljudske republike Slovenije
1.	člen
Zaradi razvida plovnih objektov na ozemlju Ljudske republike Slovenije morajo organi za lokalni promet pri okrajnih in mestnih ljudskih odborih izvršiti registracijo vseh državnih, zadružnih, družbenih in zasebnih plovnih objektov na ozemlju Ljudske republike Slovenije, in sicer po tehle skupinah:
a)	brodovi in večji čolni za prevoz blaga in ljudi, h katerim spadajo tudi vsi plovni objekti za prevoz čez reko;
b)	tovorni čolni kmetov, ki so namenjeni za prevoz njihovih pridelkov;
c)	ribiški čolni, ki so namenjeni za izvrševanje ribolova;
č) športni čolni, ki so namenjeni za šport;
d)	vse druge vrste plovnih objektov.
2.	člen
Kdor ima navedene plovne objekte, jih mora v 14 dneh po objavi te uredbe priglasiti organu za lokalni promet pri okrajnem oziroma mestnem ljudskem odboru, v katerega območju prebiva. Priglasitev, ki se vloži v dveh izvodih, mora obsegati:
a)	naslov priglasitelja;
b)	označbo skupine plovnega objekta;
c)	opis plovnega objekta: aa) njegovo težo,
bb) nosilnost v tovoru ali ljudeh, vc) način pogona (pri motornem pogonu z navedbo znamke in tipa motorja, konjskih sil ter goriva),
oč) graditelja in izvor oziroma način pridobitve, dd) stanje, v kakršnem je plovni objekt ob priglasitvi;
5) stalno obratovaližče ali nahajališče plovnega objekta in
d)	namen izrabe plovnega objekta
3.	člen
Organi za lokalni promet pri okrajnih oziroma mestnih ljudskih odborih sestavijo na podlagi prejetih priglasitev v dveh izvodih sezname plovnih objektov po skupinah iz 1. člena ter z razpredelnicami iz 2. člena te uredbe in pošljejo v 14 dneh po preteku roka iz 2. člena en izvod ministrstvu za lokalni promet LRS, drugi izvod pa obdržijo zase.
4.	člen
Kdor plovnega objekta ne priglasi ali ne priglasi v določenem roku, se kaznuje z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev. Kazni izrekajo okrajni oziroma mestni izvršilni odbori.
5.	člen
To uredbo izvaja in daje potrebna navodila minister za lokalni promet LRS.
6.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Št. S-zak. 600
Ljubljana dne 13. oktobra 1948.
Minister
za lokalni promet LRS:	Predsednik vlade LRS:
Borštu ar Jože L r.	Miha Marinko L a.
228.
Na podlagi 66. člena splošnega zakona o ljudskih odborih v zvezi s 1. točko splošnega navodila za ustanovitev okrajnih (mestnih, rajonskih) kontrolnih komisij in organov ljudske inšpekcije (Uradni list FLRJ št 82—699/48) izdaja vlada LRS po predlogu predsednika kontrolne komisije LRS
uredbo
o ustanovitvi okrajnih (mestnih, rajonskih) komisij in organov ljudske inšpekcije
Splošne določbe
1, člen
Ustanovijo se okrajne (mestne, rajonske) kontrolne komisije pri okrajnih in mestnih ter rajonskih ljudskih | odborih velikih mest.
j	2. člen
i
Okrajna (mestna, rajonska) kontrolna komisija jo organ ljudskega odbora, po katerem ljudski odbor in republiška kontrolna komisija izvajata in uresničujeta splošno državno kontrolo.
3.	člen
Ustanovijo se organi za ljudsko inšpekcijo kot prostovoljni pomožni organi okrajnih (mestnih, rajonskih) kontrolnih komisij, po katerih bodo ljudske množice sode. lovale pri izvajanju splošne državne kontrole.
Ustanavljanje, ustroj in delo okrajnih (mestnih, rajonskih) kontrolnih komisi
4.	člen
Okrajne (mestne, rajonske) kontrolne komisije se ustanovijo z odlokom okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora.
5.	člen
Okrajna (mestna, rajonska) kontrolna komisija ima predsednika in potrebno število članov. Predsednika okrajne (mestne, rajonske) kontrolne komisije imenuje izvršilni odbor okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora izmed svojih članov. Druge člane kontrolne komisije imenuje izvršilni odbor izmed oseb, ki jih predlože družbene organizacije, ali izmed drugih oseb, in sicer v sporazumu s predsednikom republiške kontrolne komisije.
6.	člen
Okrajna (mestna, rajonska) kontrolna komisija ima od časa do časa svoje sestanke, na katerih določa plan svojih neposrednih nalog. Predsednik kontrolne komisije vodi vse delo komisije, sklicuje sestanke komisije in skrbi za pravilno izvajanje in uresničevanje postavljenih nalog. Za vodstvo komisije in njeno delo je predsednik odgovoren izvršilnemu odboru okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora in predsedniku republiške kontrolne komisije,
7.	člen
Uslužbence okrajne (mestne, rajonske) kontrolne komisije imenuje izvržalnii odbor okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora po predlogu predsednika okrajne (mestne, rajonske) kontrolne komisije.
CstanaTljanjo, ustroj in delo organov ljudske inšpekcije
8.	člen
Organi ljudske inšpekcije se lahko ustanovijo v ood-jetjih, ustanovah, za območje kraja (vasi, manjših mest), v rajonih in mestnih ulicah. Kje naj se ustanovijo organi ljudske inšpekc je, določi na podlagi splošnih navodil republiške kontrolne komisije okrajna kontrolna komisija S sporazumu z družbenimi organizacijami,
9.	člen
Organi ljudske inšpekcije delajo po navodilih in nalogah, ki jih postavi okrajna (mestna, rajonska) kontrolna komisija, in po svoji iniciativi v okviru svojih splošnih nalog.
10.	člen
Ljudsko inšpekcijo sestavljajo 'ljudski 'inšpektorji. Delegirajo jih družbene organizacije ustanov, podjetij in krajev, v katerih se ustanovijo ljudske inšpekcije.
Delegiranega člana družbenih organizacij potrdi za ljudskega inšpektorja predsednik okrajne (mostne, rajonske) kontrolne komisije.
11.	člen
Ljudski inšpektorji opravljajo svojo službo prostovoljno. Za uspešno delo jim lahko podali izvršilni odbor okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora po predlogu predsednika okrajne (mestne, rajonske) kontrolne komisije nagrado. Take nagrade se lahko podelijo tudi vsakemu drugemu, ki v sodelovanju s kontrolnimi organi pripomore, da se prepreči oškodovanje ljudskega oremoženja in državnih koristi.
Skupne in končne določbe
12.	člen
Vsi personalni in materialni izdatki okrajne (mestne, rajonske) kontrolne komisije ter stroški organov ljudske inšpekcije (potni stroški, nagrade itd.) se plačajo iz proračuna okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora. Do konca leta 1948 gredo vsi izdatki v zvezi z delom okrajne (mestne, rajonske) kontrolne komisije in organov ljudske inšpekcije po določbah prvega odstavka 10. člena temeljnega zakona o proračunu v breme proračuna Ljudske republike Slovenije.
13.	člen
Natančnejše določbe o notranji ureditvi okrajne (mestne, rajonske) kontrolne komisije ir,- organov ljudske inšpekcije izda republiška kontrolna komisija na podlagi splošnih navodil zvezne kontrolne komisije.
14.	člen
Za izvedbo te uredbe so odgovorni izvršilni odbori okrajnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov.
15.	elan
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS.c
$t. 591
Ljubljana dne 5. oktobra 1948.
Predsednik
kontrolne komisije LRS:	Predsednik vlade LRS:
Viktor Avbelj 1. r.	Miha Marinko L r.
229.
Na podlagi 1. in 15. člena uredbe o odkupu krompirja v gospodarskem letu 1948/49 (Uradni list LRS št. 36—194/48) izdaja vlada Ljudske republike Slovenije po predlogu ministra za trgovino in preskrbo
odredbo
o urediM prometa s krompirjem do konea obveznega in pogodbenega odkupa
1.	Do konca obveznega in pogodbenega odkupa krompirja ne smejo kmetje pridelovalci uiti prodajati ali na kakršen koli drug način odsvajati krompirja izven svojega okraja, niti ga ne smejo izvažati iz okraja. Konec obveznega in pogodbenega odkupa bo določen pozneje.
2.	Pridelovalci smejo pripeljati krompir, ki so ga pridelali izven okraja svojega prebivališča, na svoj dom na podlagi potrdila krajevnega ljudskega odbora, da prevažajo svoj pridelek.
3.	Kolikor prekršitve te odredbe niso sodno kazniva dejanja, se kaznujejo kot prekrški z denarno kaznijo do 10.000 din ali s poboljševalnim delom do 2 mesecev in z zaplembo krompirja, ki je predmet prekrška. Enako se kaznujejo tudi potrošniki, ti si nabavijo krompir v nasprotju s predpisi te odredbe Kazni izrekajo okrajni oziroma mestni (rajonski) izvršilni odbori.
4.	Ta odredba velja takoj.
S-zak. št. 596
Ljubljana dne 9. oktobra 1948,
Minister
za trgovino m preskrbo LRS-. Predsednik vlade LRS: Repič Viktor 1. r.	Miha Marinke L r.
PH!VlLN!KI,00!EBBE.MflV0D!L!,0BL0ČBE MINISTRSTEV LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
230.
Na podlagi 56. člena zakona o državnih matičnih knjigah predpisujem pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika za izvajanje zakona o državnih matičnih knjigah z dne 1. VI. 1946 III — 4092/8-1946 (Uradni list LRS št. 42-160/46), tako da se v spremenjeni Ln prečiščeni obliki glasi:
Pravilnik
o ureditvi in vodstvu državnih matičnih knjig.
Prvi del
SPLOŠNI MATIČNI PREDPISI A
VODSTVO MATIČNIH KNJIG Organ, pri katerem se vodijo matične knjige.
Matični okoliši
1. člen
Za razvid osebnega stanja državljanov se vodijo matične knjige pri krajevnih in mestnih ljudskih odborih.
Praviloma vedi vsak krajevni oziroma mestni ljudski odbor matične knjige yimo za svoje območje.
Minister za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije lahko odredi, da se pri posameznih krajevnih oziroma mest-
nih ljudskih odborih vodijo matične knjige tako ux njihovo območje kakor tudi za območje bližnjih krajevnih ljudskih odborov v mejah istega okraja, in sicer za vsak krajevni ljudski odbor posebej.
Če se naknadno spremenijo območja posameznih krajevnih oziroma mestnih ljudskih odborov, je postopati tako, kakor je določeno v 87, členu tega pravilnika.
Matičar in njegov namestnik
2.	eleu
Matične knjige vodi posebej za to postavljen matičar, bi
je uslužbenec tistega ljudskega odbora, pri katerem se vodijo matične knjige.
Vsak matičar mora imeti enega, po potrebi tudi več namestnikov.
Matičarja postavlja in mu določa namestnika okrajni izvršilni odbor, ki mora tudi skrbeti, da je na razpolago dovolj delovnih moči za opravljanje matičnih poslov
Za matično službo se postavljajo osebe, ki imajo za to službo potrebno sposobnost Pri premeščanju ali začasnem dodeljevanju matičarjev na drugo delo ja treba paziti na to, da ne pride zaradi tega do zastanka pri rednem opravljanju matičnih postov.
0 vsaki postavitvi in o vsaki spremembi službenega razmerja matičarja in njegovega namestnika mora okrajni izvršilni odbor obvestiti ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije.
Matičarjeva odgovornost
3.	člen
Matičar je odgovoren drsti piinsko kakor drugi usJužbenei ljudskega odbora,
Matičar, ki rojstva, smrti, poroka ali drugih matičnih dejstev brez razloga ne vpiše v predpisano matično knjigo, se kaznuje po 4ti členu zakona o državnih matičnih knjigah.
Matičar, ki s svojim dejanjem zavestno ali iz malomarnosti omogoči, da se sklene poroka, ki po zakonu ni dopustna, se kaznuje po 87. členu zakona o zakonski zvezi.
Izključitev aU zttdrsanott matičarja od opravljanja matične službe
4.	člen
Izključen je matičar oziroma njegov namestnik od poslovanja v predmetih, v katerih je stranka sam ali njegov zakonski drug, četudi je zakon razvezan, kakor tudi v primerih, v katerih bj bilo zaradi njegovega bližnjega sorodstva s stranko ali zaradi drugih okolnosti dvomiti o njegovi nepristranosti 0 obstoju takih okolnosti mora matičar obvestiti predsednika ljudskega odbora, pri katerem vodi matične knjige.
Izključitev matičarja lahko zahteva tudi stranka. 0 taki zahtevi odloči izvršilni odbor ljudskega odbora, pri katerem se vodijo matične knjige.
Ce sta matičar in njegov namestnik izključena ali začasno zadržana od opravljanja svoje službe, določi okrajni izvršilni odbor osebo, ki naj začasno opravlja matično službo, mora pa o tem takoj obvestiti ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije.
B
KADZORSTVO NAD MATIČNO SLUŽBO Nadzorstveni organi
5.	člen
Neposredni nadzorstveni organ nad delom matičarja je izvršilni odbor ljudskega odbor#, pri katerem vodi matičar matične knjige.
Višji nadzorstveni organ nad delom matičarja pa je izvršilni odbor okrajnega ljudskega odbora oziroma uad matičarjem s mestih Ljubljana, Celje in Maribor ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije,
Naloge višjega nadzorstvenega organa 6 člen
Višji nadzorstveni organ skrbi v splošnem, da se opravlja In razvija matična služba po predpisih m brez odlaganja. Višji nadzorstveni organ mora vsaj enkrat mesečno pregledati matično poslovanje v posameznih matičnih okoliših.
Poleg splošnih nadzorstvenih zadev opravlja višji nadzorstveni organ še posebne zadeve, ki so mu izrecno naložene z zakonom o državnih matičnih knjigah. (Glej 10., 21., 34., 61., 62., 71., 75. in 86 člen tega pravilnika.)
C
MATIČNE KNJIGE IN MATIČNO GRADIVO V SPLOŠNEM matičnih knjig
7.	člen
Matičar vodi rojstno, mrliško in poročno matično knjigo, od vsake zase izvirnik in dvojnik.
Matičar vodi tudi posebno rojstno matično knjigo za pomejše vpise in zaznambe, ki se nanašajo na vpise starih matičnih knjig, če matičar teh knjig ne vodi. (Glej 88 člen tega pravilnika.)
Izvirnilt matične knjigo 3 člen
Matične knjige se vodijo po enoferm obrazcu za vso državo
Izvirnik mora biti vezan v trde platnice iz močnega materiala. Na prvi nepaginirani naslovni strani mora stati naziv matične knjige (rojstna, poročna, mrliška, posebna matična knjiga poznejših vpisov in zaznamb po 51. členu zakona o državnih matičn'h knjigah), naziv krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, za katerega območje se knjiga vodi, naziv okraja, datum prvega vpisa s prvo zaporedno številko v knjigi, datum zadnjega vpisa z zadnjo zaporedno številko, podpis matičarja, ki je napravil prvi vpis, in podpis matičarja, ki je knjigo zaključil. Listi knjig morajo biti prešiti z vrvico m njeni konci zapečateni z rdečim pečatnim voskom na isti strani na določenem mestu. Izpod tega zapiše neposredno višji ljudski odlx>r potrditev, koliko paginiranih strani ima matična knjiga.
Ttvojniki izvirnikov 9. člen
Poleg vsakega izvirnika matičnih knjig vodi matičar tudi dvojnik izvirnika, ki je dobeseden prepis izvirnika. Dvojnik izvirnika vodi na nevezanih obrazcih, na kakršnih se vodi sam izvirnik. Dvojnik obsega toliko strni, kolikor jih je treba, da se lahko prepiše izvirnik za zadevno leto.
D'ojnik nadomesti izvirnik, 6» se izvini'k uniči ali izgubi. Zaradi tega se mora dvojnik dobesedno ujemati z izvirnikom in mora biti pisan na enako trpežnem oaplrju kakor izvirnik. Soglastnost dvojnika z izvirnikom mora mati-'ar v dvojniku pri vsakem vpisu v orip- voj potrditi, i l i-mer: »Prepisano dobesedno ir izvirnika istega letnika, na -di strani in z isto zaporedno številko.c Mat, var je v poupis.
Zaključ&tev izvirnika in dvojniku 10. člen
Ob koncu vsakega koledarskega leta se vpisi v izvirniku in dvojniku zaključijo z matičarjevo potrditvijo o številu v tem letu opravljenih vpisov. Primer: »Izvirnik (dvojnik izvirnika) zaključen za leto......... z ......... (z besedami: --------------------------------------------„) vpisi.« Datum. Matičarjev podpis.
Po zaključitvi nadaljuje matičar z vpisi naslednjega leta na naslednji strani. Ti vpisi imajo nove zaporedne številke začenši z 1. Ko se matična knjiga popiše, se vpisi nadaljujejo v novi knjigi z nadaljevanjem zaporednih številk prejšnje knjige.
Zaključeni dvojnik izvirnika matične knjige mora matičar konec vsakega leta najdalje do 15. januarja prihodnjega leta poslati višjemu nadzorstvenemu organu, da ga hrani.
O vsaki poznejši zaznambi, napravljeni v izvirniku matične knjige, mora matičar sestaviti potrjen prepis in ga poslati organu, pri katerem se hrani dvojnik izvirnika, da ga vpiše vanj.
Če je izvirnik matične knjige uničen ali izgubljen, izroči organ, ki hrani dvojnik tega izvirnika, matičarju dvojnik v uporabo. V takem primeru mora matičar napraviti prepis tega dvojnika in ga poslati temu, da ga hrani. Prepis dvojnika opremi matičar na koncu s pripombo:
»Vpisi v tej knjigi so dobesedno preneseni iz dvojnika izvirnika matične knjige, ki nadomestuje izvirnik matične knjige, ki je bil uničen.« Datum. Matičarjev podpis.
Abecedni vpisnik (indeks)
1L člen
Poleg' vsake matične knjige se vodi abecedni vpisnik (indeks) po predpisanem obrazcu. Vsak temeljni vpis v matično knjigo se mora takoj vpisati v vpisnik.
Vpisnik je potreben, da se hitro in zanesljivo najdejo posamezni vpisi v matični knjigi, zaradi tega se mora voditi Skrbno in natančno.
Vpisniki se vodijo po začetnih črkah priimkov. Če ima kdo več priimkov, ga je treba voditi pod vsemi priimki. Če kdo pozneje spremeni priimek, se vpiše pozneje v zapisnik še z novim priimkom. Poročene in razvezane žene in žene iz neveljavnih zakonov se vodijo pod dekliškimi in primoženimi priimki, četudi ne smejo več uporabljati pri-moženega priimka. Večkrat omožene žene se vodijo pod vsemi primoženimi priimki in pod dekliškim priimkom.
Neznani mrliči se vodijo pod črko N z označbo »neznan«.
Vpisniki se ne zaključujejo. Matična dejstva, ki se niso dogodila v letu, ko so vpisana, morajo biti zaznamovana v dveh vpisnikih in sicer v vpisniku leta, ko so vpisana in pa tistega leta, ko so se dogodila. Če se na primer pozneje vpiše v rojstno matično knjigo letnika 1948 še ne vpisano rojstvo, ki se je dogodilo leta 1943, je treba rojenca vpisati v abecedni vpisnik leta 1948 in leta 1943 ter se mora pri vpisu letnika 1943 pripomniti, da je vpisan v matično knjigo leta 1948.
Vložni zapisnik
12.	člen
mancar mora voditi poseben vložni zapisnik, v katerega vpisuje vse spise, ki se nanašajo na matično poslovanje.
Na vsakem spisu označi datum, ko je spis dospel, redno številko vložnega zapisnika in številko vpisa, ki ga je napravil v matični knjigi na podlagi tega spisa.
Spise mora matičar reševati tekoče. Če dobi na primer poročilo drugega matičarja o smrtnem primeru, ki ga mora vpisati v rojstno matično knjigo, vpiše predmet najprej v vložni zapisnik, nato opravi zaznambo v rojstni matični knji-
gi, potem pa zapiše rešitev na spisu: »Smrtni primer vpisan v rojstni matični knjigi pod zaporedno številko________...
K spisom«. Datum. Matičarjev podpis. Tako rešeni spis vloži v arhiv.
Matični arhiv
13.	člen
Matičar vodi svoj matični arhiv, ki sestoji iz štirih svežnjev: iz posebnega, rojstnega, poročnega in mrliškega.
V	posebni sveženj odlaga matičar že rešene spise splošnega pomena, ki se ne nanašajo na konkretne matične vpise.
V	druge svežnje odlaga matičar vse tiste spise, ki so mu bili podlaga za vpis v dotično matično knjigo ali ki se nanašajo na posamezne matične vpise.
Rojstni, poročni in mrliški sveženj obsega vse spise, urejene po letnikih, ki se nanašajo na posamezne temeljne vpise rojstev oziroma porok in smrti ter na njihove poznejše spremembe in popravke. Vsak spis v arhivu ima zaporedno številko in letnico vpisa v dotično matično knjigo, na katerega se nanaša.
Matičar vodi posebej zbirko okrožnic, ki obsega načelno važna navodila in pojasnila za izvajanje matične službe. Okrožnice morajo biti urejene po predmetu in po datumih-Za zbirko okrožnic vodi stvarno kazalo.
Izvirne osebne listine, ki jih predloži stranka pri priglasitvi matičnega dejstva, mora matičar stranki vrniti, za svoj spis pa napravi po potrebi prepis listine ali uradni zaznamek z važnimi podatki iz listine.
e
VPISI V MATIČNE KNJIGE V SPLOŠNEM T/rste vpisov
14.	člen
V	matične knjige se vpišejo vsi primeri rojstev oziroma smrti, ki se med letom priglasijo ali katerih vpis se med letom odredi, in vse poroke, ki se med letom sklenejo. To so temeljni vpisi rojstev oziroma porok in smrti.
V	matične knjige se pri posameznih temeljnih vpisih v zato določene stolpce zaznamujejo vse poznejše spremembe ali dopolnitve temeljnih vpisov. To so poznejše zaznambe.
Podlaga za vpit
15.	člen
Vpis v rojstno in mrliško matično knjigo opravi matičar na podlagi ustne ali pismene priglasitve ali na podlagi uradnega spisa.
Vpis v poročno matično knjigo opravi matičar, brž ko se poroka sklene.
Če opravi matičar vpis na podlagi pismene priglasitve ali uradnega spisa, pripomni to v stolpcu »Pripombe in popravki«. Primer: »Vpisano na podlagi pismene priglasitve
uprave bolnice v _________ št- .......... z dne —..........«
Ali: »Vpisano na podlagi dovoljenja 010 v ............. št.
...-....z dne ............« Ali: »Vpisano na podlagi pravnomočne odločbe okrajnega sodišča v...........- št.________
z dne ......o razglasitvi za mrtvega.«
Vrstni red in način vpisov
16.	člen
Vpisi v matične knjige se opravljajo p«, vrstnem redu priglasitev oziroma po vrsti, kakor prihajajo spisi, na podlagi katerih se vpis opravlja.
Če spis, na podlagi katerega se opravi vpis, ne dospe v letu, ko je datiran, se to matično dejstvo vpiše v matično knjigo leta, ko spis dospe.
Vsak vpis ima zaporedno številko in obsega prostor, ki je zanj določen. Zaporedno številko napiše matičar, ko opravi vpis. Prej zaporedne številke ne sme zapisati.
Vpise v izvirnik matične knjige opravlja po pravilu matičar lastnoročno.
Vpisi morajo biti čitljivi, jasni, brez prečrtavanja in brez brisanja. Brisati ali popravljati besedilo v matičnih knjigah ni dovoljeno. Opuščati je treba vsake okraske pri pisavi, zlasti pri pisavi osebnih imen, ki morajo biti pisana skrajno razločno in pravilno.
Napake v spisih se smejo popravljati samo tako. kakor je določeno v 21. členu tega pravilnika.
Kraj vpisa
17.	člen
Vpisovanje v matično knjigo se opravlja v uradnih prostorih ljudskega odbora, pri katerem se vodijo matične knjige, Samo v primera, če se poroka sklene izven uradnih prostorov, se vpis- opravi v kraju, kjer se poroka sklene.
Čas vpisa
18.	člen
Vpis v rojstno oziroma v mrliško matično knjigo mora matičar opraviti takoj, ko je priglasitev podana ali ko prejme spis, na podlagi katerega mora opraviti vpis.
Pri datumu rojstva, poroke ali smrti vpiše dan z arabsko številko in z besedo, mesec z besedo, leto pa z arabsko številko. Pri datumu rojstva in smrti vpiše tudi uro (0—24).
Pri datumu vpisa napiše matičar dan samo z arabsko številko, mesec z besedo in leto z arabsko številko.
Branje, tolmačenje in podpisovanje vpisov
19.	člen
Matičar sme vpisati v matično knjigo samo to, kar stranke pred njim izjavijo ali kar izhaja iz spisa.
Pred vpisom mora matičar podrobno zaslišati stranke o vseh okoliščinah, ki so važne za vpis, in sme po potrebi zahtevati dokaze za izjave strank.
Matičar mora strankam in pričam prebrati vpis.
Če stranke ne razumejo uradnega jezika in se matičar ne more z njimi sporazumeti, jim pojasni vpis po tolmaču,
kar mora zabeležiti v pripombi. Primer: »Stranki ...........,
ki ne razume slovenskega jezika, je bil pojasnjen vpis po tolmaču ...........<
Gluhim strankam se mora omogočiti, da same preberejo vpis. Strankam, ki so gluhoneme in ne znajo ne brati ne pisati, se mora vpis pojasniti po osebi, ki se lahko z njimi sporazume. Tudi to se mora zabeležiti v pripombi. Primer: »Stranka, ki je gluhonema, je vpis prebrala in podpisala.« Ali: »Stranki, ki je gluhonema in nepismena, je bil vpis pojasnjen po tolmaču ..............«
Vpis podpišejo stranke in matičar, vpis o sklenitvi zakonske zveze pa poleg njih še uradni organ, pred katerim je bila zakonska zveza sklenjena, in dve priči.
Če so stranke ali priče nepismene, pristavijo mesto podpisa svoj ročni znak. Ta znak mora potrditi posebej za to poklicana priča, ki poleg znaka napiše osebno ime osebe, ki je napravila znak, nato pa.se podpiše z dodatkom: podpisal kot priča.
Če se kdo brani podpisati, zaznamuje to matičar v matično knjigo med pripombe. Primer: »Priglaeitelj je odklonil podpis vpisa.«
S podpisom matičarja in strank ključen.
Odložitev vpisa
je temeljni vpis za-
20- člen
če so razlogi za dvom o resničnosti priglasitve ali če se sicer izkaže za potrebno, se mora matičar na primeren način in v čim krajšem roku prepričati o resničnosti priglasitve. V tem primeru sme odložiti vpis, mora ga pa obdržati v razvidu.
Vpis sme odložiti tudi tedaj, če so podatki, ki se morajo vpisati, nepopolni ali pomanjkljivi. V tem primeru mora pozvati priglasitelja, naj dopolni podatke, če gre le za manj važne podatke, ki stranki niso znani, a se ne morejo priskrbeti z nadaljnjim postopkom, mora matičar vpis izvršiti, na mestu pa, kjer bi moral vpisati podatke, zapiše »neznano«.
Stranke so dolžne dati matičarju vse podatke, ki so potrebni za vpis, in mu predložiti na zahtevo vse potrebne listine. Kolikor se matičar lahko sam prepriča o pravilnosti podatkov iz matičnih knjig, ki jih vodi, mora to storiti in pred vpisom primerjati predložene podatke s podatki v prejšnjih vpisih v matičnih knjigah.
Popravki napak v matičnih knjigah
21.	člen
Matičar popravi sam samo očitne napake v pisavi, ki jih opazi, preden zaključi vpis, to je, preden ga podpiše sam in stranka, če je navzoča. Popravek izvrši s pripombo v stolpcu »Pripombe in popravki«. Primer: »Otrokov in očetov priimek pravilen Bernik (ne Brnik)« ali »Dan otrokovega rojstva pravilen: 5. (peti) januar 1948«, in podobno-
Če matičar napak' napiše zaporedno številko, popravi to sam tudi po zaključenem vpisu tako, da da napačno številko v oklepaj in napiše nad njo pravilno zaporedno številko.
Če matičar pomotoma izpusti stran v matični knjigi, jo mora prekrižati z dvema ravnima črtama in pripisati pripombo: »To pomotoma izpuščeno stran uničil«. Datum. Matičarjev podpis.
Če matičar opazi, da je napačno pričel vpisovati, popravi to sam na ta način, da prekriža vpis z dvema ravnima črtama in pripomni: »Napačno vpisano, uničeno.« Datum. Matičarjev podpis.
Po že zaključenem temeljnem vpisu se smejo popravki napraviti samo na podlagi odločbe okrajnega izvršilnega odbora, v čigar območju je matičarjev sedež. V teh primerih se postopa takole:
a)	Če gre samo za očitno napako v pisavi ali za napačno opravljen vpis, opozori na to matičar okrajni izvršilni odbor, ki odredi popravek s kratko odločbo;
b)	Če pa gre za očitno napako v vsebini vpisa (na primer če je nezakonski otrok vpisan očitno napačno kot zakonski ali če otrokovo rojstno ime pomotoma ni vpisano po sporazumu staršev in podobno), izda okrajni izvršilni odbor na matičarjevo opozorilo ali na zahtevo stranke odločbo o zaznambi popravka vpisa in obvesti o tem stranko in matičarja. Zoper tako odločbo ima nezadovoljna stranka pravico pritožbe v osmih dneh na ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije.
Če se ugotovi, da je že zaključeni temeljni vpis opravljen napačno, ker matičar ni bil pristojen za ta vpis, mora matičar o tem takoj obvestiti pristojni okrajni izvršilni odbor, da odredi uničenje napačnega vpisa in morebitni prenos tega vpisa v zadevno matično knjigo. Ko okrajni izvršilni odbor ugotovi, da je vpis vpisan v pristojno ma-
Učno knjigo, izda matičarju nalog, da uniči napačni vpis. To izvrši matičar na ta način, da uničeni vpis prekriža z dvema ravnima črtama in pripomni: »Z odločbo okrajnega 10 v ___________, št. ________ z dne .........., se ta
nepristojno opravljeni vpis uniči. Vpisan je v rojstni (poročni, mrliški) matični knjigi KLO v ______________, letnik
_________, stran ......._..., zaporedna številka ....__.„.<
Datum. Matičarjev podpis.
Če je vpis uničen, ostane odprta njegova zaporedna številka in se ne popravljajo nadaljnje zaporedne številke.
Spremembe in dopolnitve temeljnih vpisov v splošnem
22.	člen
V stolpec »Poznejši vpisi in zaznambe« vpisuje matičar vse poznejše dopolnitve ali spremembe temeljnega vpisa, ki jih mora po predpisih evidentirati in ki so nastopile aU so postale znane šele po zaključenem temeljnem vpisu. Posamezni primeri takih poznejših zaznamb v posameznih matičnih knjigah so razvidni iz tretjega dela tega pravilnika.
Dodatek k stolpcem
23.	člen
Če je stolpec za poznejše vpise in zaznambe že popisan in je treba vpisati nove zaznambe, se mora uporabiti dodatek k temu stolpcu na ta način, da se prilepi k stolpcu listič dobre kakovosti, in sicer tako, da se piše besedilo na notranjo stran tega dodanega lističa, ki se mora ujemati s stolpcem. Lahko pa se po potrebi prilepi tudi dodatni listič v velikosti celotnega vpisa tako, da ostane vidno le osebno ime vpisanega.
Uporabe takih dodanih listov se je treba po možnosti izogibati, zaradi tega se mora stolpec izpolnjevati s kratkimi, toda jasnimi zaznambami, ki jih je treba tesno pisati drugo pod drugo in pri tem skrajno varčevati s prostorom
Vsak dodani listič mora biti opremljen z žigom in matičarjevim podpisom.
IZPISKI IZ MATIČNIH KNJIG Vrste izpiskov
24.	člen
Matičar izdaja izpiske iz rojstnih, poročnih in mrliških matičnih knjig na podlagi izvirnikov matičnih knjig oziroma na podlagi dvojnikov-izvimikov, če so izvirniki izr gubljeni.
Izpiski se izdajajo na obrazcih, ki so istovetni s samimi obrazci, po katerih se vodijo matične knjige in obsegajo vse podatke, ki so v matični knjigi.
Na izpiske stavlja matičar številko in datum izdaje in pečat ljudskega odbora, za katerega vodi matično knjigo.
Izpiske podpisuje matičar oziroma njegov namestnik.
O izdanih izpiskih mora matičar voditi poseben seznam, ki vsebuje zaporedno številko, ime osebe, na katero se glasi izpisek, ime osebe, ki ji je bil izpisek vročen, datum izdaje, namen izdaje in višino plačane takse.
Način izdajanja izpiskov
25.	člen
Izpiski se izdajajo na obrazcih, ki so istovetni z obrazci, po katerih se vodijo matične knjige, in obsegajo vse podatke, ki so v matičnih knjigah.
Napake v vpisu, ki so bile popravljene pred zaklju-čitvijo ali po zaključitvi temeljnega vpisa, se ne vpišejo v izpisek iz matične knjige, ki se v teh primerih izda soglas-
no s popravljenim besedilom tako, kakor da bi v temeljnem vpisu ne bilo napak.
Izpiski iz starih matičnih knjig
26.	člen
Za izpiske iz starih matičnih knjig, ki jih še hranijo prejšnji matičarji, se stranke lahko obrnejo neposredno na osebe, ki vodijo te knjige, ali na ljudski odbor, v čigar območju so te knjige. V tem zadnjem primeru izda pristojni državni matičar stranki izpisek iz omenjenih knjig. Matičar mora preskrbeti z vpogledom v zadevne matične knjige vse za izdajo izpiska potrebne podatke. Tak izpisek se mora po vsebini ujemati z vpisom, na podlagi katerega je sestavljen.
Če je stara matična knjiga, na podlagi katere mora izdati matičar izpisek, pisana v tujem jeziku in želi prizadeta stranka, da se izpisek izda v uradnem jeziku izvrši to matičar in pripomni na izpisku, da gre za prevod in iz katerega jezika. Primer: »Ta izpisek je prevod iz (nemškega, madžarskega, italijanskega in p.) jezika«.
Če v stari knjigi, na podlagi katere se izda izpisek, ni kakih podatkov (n. pr. o državljanstvu staršev), je treba dotični razpredelek v izpisku prečrtati.
Izpiski za inozemstvo
27.	člen
Izpiske iz matičnih knjig, ki so namenjeni za uporabo v inozemstvu, matičar ne sme izdajati posameznim strankam, temveč jih mora dostavljati pristojnemu okrajnemu izvršilnem odboru zaradi nadaljnjega postopanja po 4. členu zakona o legalizaciji listin v mednarodnem prometu in 13. členu zakona o overovitvi podpisov, pisave in prepisov,
Samski Ust
28.	člen
Samski listi so potrdila o samskem stanju in niso izpiski iz matičnih knjig. Izdajajo jih pristojni krajevni oziroma mestni, ljudski odbori.
E
MEDSEBOJNO SODELOVANJE MATIČARJEV. PRAVNA POMOČ
29- člen
Dolžnost matičarjev je, da medsebojno tesno sodelujejo in drag drugemu pomagajo zaradi čim pravilnejšega in čim natančnejšega vodstva matičnih knjig. Zlasti mora vsak matičar obveščati pristojne matičarje:
1.	o vsakem opravljenem temeljnem vpisu v poročno matično knjigo (o sklenjenih porokah) in mrliško matično knjigo (o smrti in razglasitvi za mrtve) , če se rojstna matična knjiga, v kateri je treba pozneje zaznamovati tako dejstvo, vodi pri kakem drugem matičarju;
2.	o vsaki poznejši zaznambi v poročni matični knjigi (razglasitev zakona za neveljavnega, razveza zakona) in v mrliški matični knjigi (poznejša ugotovitev istovetnosti neznanega mrliča, razveljavitev odločbe o razglasitvi za mrtvega), če se rojstna matična knjiga, v katero je treba pozneje zaznamovati taka dejstva, vodi pri dragem matičarju;
3.	o vsakem dejstvu, ki se mora po predpisih vpisati kot temeljni vpis ali kot zaznamba v matični knjigi, če za .vpis ni pristojen matičar, pri katerem je bila podana priglasitev ali ki izve za to.
Matičar je nadalje dolžan dajati vso potrebno pomoč vsem državnim organom in ustanovam, kadar se obračajo nanj. Zlasti mora:
a)	pošiljati okrajnemu ljudskemu odboru mesečna statistična poročila o rojstvih za živo rojene in mrtvo rojene;
b)	pošiljati okrajnemu ljudskemu odboru mesečna poročila o vseh izven zakona rojenih otrocih;
c)	pošiljati pristojnim okrajnim sodiščem mesečna poročila o vseh smrtnih primerih;
d)	pošiljati pristojnim vojaškim organom mesečne sezname o smrti vseh vojašldh obveznikov;
e)	obveščati sproti pristojni ljudski odbor o vseh primerih rojstva in smrti zaradi razvida v državljanski knjigi, če ne vodi sam državljanske knjige za te osebe, in zaradi zaznambe v volivnih imenikih in podobno.
F
VPOGLED V MATIČNE KNJIGE
30.	člen
Vsakomur je dovoljen brezplačen vpogled v matične knjige, in sicer samo pod nadzorstvom matičarja ali namestnika in med uradnimi urami.
G
MATIČNI URADNI PROSTORI IN INVENTAR
31.	člen
' Matične zadeve se opravljajo v uradnih prostorih ljudskega odbora, pri katerem se vodijo matične knjige. Ta ljudski odbor mora skrbeti za potrebne uradne prostore, pisarniški material in za potrebni inventar.
Matične knjige se morajo hraniti v posebni zaklenjeni omari. Ta omara se sme uporabljati samo v matične namene (za matične knjige, dvojnike izvirnikov, abecedne vpisnike, vložni zapisnik, arhiv in podobno).
H
UPORABA URADNEGA PEČATA
32.	člen
Za izpiske iz matičnih knjig in za vse druge uradne matične spise se uporablja pečat ljudskega odbora, za katerega vodi matičar matične knjige.
Če obsega matični okoliš več krajevnih ljudskih odborov, se uporablja pečat tistega ljudskega odbora, na katerega se izpisek ali uradni spis nanaša.
Matičar mora uradni pečat najskrbneje hraniti in je odgovoren za vsako nepravilnost ali zlorabo kakor tudi za izgubo pečata. Če se pečat izgubi, mora matičar to takoj pismeno sporočiti ljudskemu odboru, pri katerem je v službi, in pristojnemu odseku za notranje zadeve.
I
TAKSE
33.	člen
Vse priglasitve in vsi vpisi v matične knjige so takse prosti po 19. členu zakona o državnih matičnih knjigah.
Vloge, s katerimi zahtevajo stranke izpiske iz matičnih knjig, se kolkujejo z 10 din po tar. št. 1 zakona o taksah.
Izpiski iz matičnih knjig se kolkujejo z 20 din po tar. št. 27 zakona o taksah. Izvzeta niso od te takse niti potrdila o sklenitvi zakona ozirom-' izpiski iz poročne matične knjige, ki se morajo izdajati zakoncem po 36. členu zakona o zakonski zvezi.
Taksa se ne plača za izpiske iz matičnih knjig:
a) ki se pošiljajo uradno v inozemstvo zaradi zaznambe v matičnih knjigah, ki se vodijo v inozemstvu (3. točka
16.	člena zakona o državnih maVynih knjigah);
b) ki se rabijo v namene, za katere se po taksnem zakonu ali po drugih zakonih ne plačuje nobena taksa.
Pri vsakem izpisku, ki se izda stranki brez takse mora biti jasno razvidno, za kaj in po katerem predpisu je bil izdan brez takse, in da se brez poprejšnjega predpisanega taksiranja ne sme uporabiti v druge namene (4. Sen zakona o taksah).
Drugi del
VPISI V POSAMEZNE MATIČNE KNJIGE
A
ROJSTNA MATIČNA KNJIGA Priglasitev rojstva
34.	člen
Matičarju se morajo priglasiti vsa rojstva, ki se dogodijo v območju njegovega okoliša, četudi otrokova mati tam stalno ne biva, temveč se zadržuje samo začasno.
Vsako rojstvo se mora priglasiti matičarju takoj, najpozneje pa v 15 dneh od dneva rojstva.
Mrtvorojenca je treba priglasiti v 24 urah po rojstvu.
Rojstvo, priglašeno po 30 dneh, odkar se je dogodilo, sme vpisati matičar samo z dovoljenjem višjega nadzorstvenega organa, ki stvar prej preišče.
Kraj vpisa rojstva
35.	člen
Praviloma se rojstvo vpiše v rojstno matično knjigo tistega krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, v katerega območju se je dogodilo.
Rojstvo na železnici, ladji, letalu ali na kakem drugem prevoznem sredstvu se priglasi matičarju kraja, v katerem se je potovanje končalo, to je v katerem je porodnica zapustila prevozno sredstvo. Če je ta kraj v inozemstvu, pridejo v poštev določbe zadnjega odstavka tega člena.
Najden otrok se vpiše v rojstno matično knjigo kraja, v katerega območju je bil najden.
Otrok neznanih staršev se vpiše v rojstno matično knjigo kraja, v katerega območju biva.
Rojstvo državljana FLRJ, ki je tudi državljan LRS, v inozemstvu se vpiše v domačo rojstno matično knjigo kraja, v katerem bivajo stalno ali začasno skupno njegovi starši oziroma v katerem je nazadnje bival eden od njih oziroma pri matičnem odseku mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana. (Glej 61. člen tega pravilnika.)
Obveznost priglasitve rojstva
36.	člen
Otrokovo rojstvo je dolžna v prvi vrsti priglasiti kra-| jevna babica. Nadalje so dolžne priglasiti otrokovo rojstvo tele osebe po vrstnem redu: otrokov oče, babica ali zdravnik, ki je pomagal pri porodu, oseba, v katere stanovanju je bil porod, mati, brž ko je sposobna za to, najbližji sosedje, ki so zvedeli za rojstvo. Vsaka od teh oseb je dolžna priglasiti, če ni katerega obvezanca, ki je naveden pred njo, ali če ta tega ne more storiti.
Rojstvo v porodnišnici, bolnici, sanatoriju ali v drugi podobni ustanovi so vedno dolžne priglasiti uprave teh ustanov.
Obvezni podatki za temeljni vpis
37.	člen
V rojstno matično knjigo se vpisujejo:
1.	podatki o času in kraju rojstva, o priimku in rojstnem imenu ter spolu otroka in
2.	podatki o otrokovih starših, ki morajo obsegati osebna imena, rojstne podatke, državljanstvo, narodnost, poklic in prebivališče otrokovega očeta in matere.
Podrobnosti glede vpisov posameznih podatkov so razvidne iz nadaljnjih členov tega pravilnika.
Priimek zakonskega otroka
88- člen
Zakonski otrok dobi in ima vedno očetov priimek.
Za zakonskega velja otrok, ki je rojen v zakonu ali v dobi do 300 dni po prenehanju zakona, kakor tudi otrok, ki je rojen v ničnem ali v razveljavljenem zakonu.
Če je otrok rojen v poznejšem zakonu matere, toda pred potekom 270 dni od dneva, ko je prenehal prejšnji materin zakon, velja prejšnji materin mož za otrokovega očeta, razen če materin mož iz poznejšega zakona prizna s privolitvijo otrokove matere, da je on otrokov oče.
Priimek nezakonskega otroka
39.	člen
Nezakonski otrok dobi in ima materin dekliški priimek.
Če oče prizna nezakonskega otroka za svojega, dobi in Ima otrok očetov priimek, če se tako sporazumejo starši.
Če je tak sporazum dosežen že ob vpisu otrokovega rojstva, zaznamuje to matičar obenem s priznanjem očetovstva v stolpcu »Pripombe in popravki«. Primer: glej 44. člen tega pravilnika.
Če ob vpisu otrokovega rojstva ni takega sporazuma, vpiše matičar otroka z materinim dekliškim priimkom. Če pa se starši pozneje sporazumejo, da dobi otrok očetov priimek, se ta sporazum in sprememba otrokovega priimka zaznamuje v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: glej 44. Člen tega pravilnika.
Način vpisa otrokovega priimka
40.	člen
Otrokov priimek se vpiše dobesedno tako, kakor je v rojstni matični knjigi vpisan priimek osebe, po kateri dobi otrok priimek.
Priimek otroka tujega državljana se vpiše s priimkom, ki ga ima njegov oče oziroma mati po predpisih svoje
države.
Otrokovo rojstno ime
41.	člen
Rojstno ime določijo otroku sporazumno starši po prosti izbiri. Če eden od staršev ni več živ ali pa ne more izvrševati roditeljske pravice, določi otroku rojstno ime drugi roditelj.
Če se starši ne sporazumejo o otrokovem imenu, če niso več živi ali če ne morejo izvrševati roditeljske pravice, določi otroku ime izvršilni odbor krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, ki je pristojen po otrokovem bivališču.
Otroku se lahko določi in vpiše v rojstno matično knjigo samo eno rojstno ime.
Če ob priglasitvi rojstva otrokovo rojstno ime še ni določeno, vpiše matičar samo otrokov priimek, prostor za vpis rojstnega imena pa pusti prazen. Pozneje določeno rojstno ime vpiše v ta prostor, v stolpec »Poznejši vpisi in zaznambe« pa zaznamuje, da je bilo rojstno ime pozneje pripisano in kdaj. Primer: »Po sporazumu staršev (ali: po odločbi KLO-...——..........., št......., z dne ___________)
je bilo pozneje določeno otroku rojstno ime________________<
Datum. Matičarjev podpis.
Če umre otrok pred priglasitvijo rojstva in ne dobi rojstnega imena, vpiše matičar otrokov priimek z dostavkom »rojstnega imena ni dobil« in z označbo spola.
Podatki o starših
42.	člen
Podatke o otrokovih starših vpiše matičar na podlagi njihovih izpiskov iz rojstnih matičnih knjig ali na podlagi drugih javnih listin, iz katerih so ti podatki razvidni.
Če je splošno znano, da so otrokovi starši poročeni, ni treba zahtevati od njih izpiska iz poročne matične knjige. Če pa to ni znano in se starši ne morejo izkazati, da so veljavno poročeni, morajo pred vpisom izjaviti na zapisnik pri matičarju, kdaj in kje so se poročili, matičar pa jih mora opozoriti, da so kazensko odgovorni za neresničnost izjave. Po opravljenem vpisu preskrbi matičar po uradni dolžnosti potrdilo o sklenitvi zakona staršev in ga priključi zapisniku. Če matičar ugotovi, da so priglašeni podatki neresnični, to je, da starši niso poročeni, predloži pristojnemu okrajnemu izvršilnemu odboru predlog za odreditev popravka vpisa, starše pa naznani pristojnemu organu zaradi uvedbe postopka.
Če otrokov oče v času otrokovega rojstva ni več živ, se zapiše pred njegovim priimkom »pokojni«, v stolpcu »Pripombe in popravki« pa se zabeleži dan in kraj njegove smrti.
Podatki o očetu nezakonskega otroka se vpišejo v ustrezne razpredelke temeljnega vpisa samo v primeru priznanja očetovstva ob vpisu rojstva. V vseh drugih talcih primerih pa ostanejo ti razpredelki prazni in jih je treba
prečrtati.
V	razpredelku »Državljanstvo« se za starše, ki so naši državljani, vpiše samo državljanstvo FLRJ in ne državljanstvo ljudske republike.
V	razpredelku »Narodnost« se pri naših državljanih vpiše slovenska, hrvatska, srbska, črnogorska in makedonska narodnost, če pripadajo starši po narodnosti kateremu izmed narodov FLRJ. Pri osebah tuje narodnosti se vpiše narodnost po narodu, ki mu pripada ta oseba.
Sporazum staršev o otrokovem republiškem državljanstvu
43.	člen
Če imajo otrokovi starši različno republiško državljanstvo, se otrokovo republiško državljanstvo določi po sporazumu staršev.
Za veljavnost takega sporazuma zadostuje matičarjeva ugotovitev v rojstni matični knjigi, da so starši vpričo njega določili otroku republiško državljanstvo. Matičar je dolžan zahtevati od staršev tako izjavo. Če dajo starši tako izjavo pri matičarju ob vpisu otrokovega rojstva, zaznamuje to matičar v stolpcu »Pripombe in popravki«. Primer: »Po sporazumu staršev ima otrok državljanstvo Ljudske republike ...............<
Starši dajo izjavo o republiškem državljanstvu otroka lahko tudi dodatno po že zaključenem vpisu otrokovega rojstva, m sicer pred okrajnim izvršilnim odborom pismeno ali ustno na zapisnik. Okrajni izvršilni odbor mora poslati izjavo pristojnemu matičarju zaradi zaznambe v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: »Starši so se pred okrajpim izvršilnim odborom v --------------- dne ---------
sporazumeli, da ima otrok državljanstvo Ljudske republike
_______________<
Morebitne poznejše spremembe otrokovega republiškega državljanstva se ne zaznamujejo v matični knjigi.
Priznanje očetovstva nezakonskega otroka
44.	člen
Za očeta nezakonskega otroka velja, kdor ga prizna za svojega ali kdor je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljen kot oče.
Priznanje očetovstva se lahko poda ali pred matičarjem osebno ali v javni listini (n. pr. na zapisnik pred sodiščem ali pred skrbniškim organom) ali v oporoki. To priznanje velja m se vpiše v matično knjigo samo, če se s tem priznanjem strinja otrokova mati. Če mati ob priznanju očetovstva ni navzoča, jo mora matičar o tem obvestiti, da se naknadno izjavi, ali soglaša s priznanjem. Dokler mati ne da svoje privolitve, matičar ne sme vpisati priznanja očetovstva. Če pa otrokova mati ni več živa ali je neznanega bivališča, obvesti matičar o priznanju očetovstva otrokovega skrbnika, ki lahko poda z dovoljenjem skrbniškega organa tako izjavo mesto matere.
Priznanje očetovstva s privolitvijo matere ob času vpisa otrokovega rojstva zaznamuje matičar v stolpcu »Pripombe in popravki«, poznejše priznanje po že zaključenem vpisu pa v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«, Primer:
>-..-....... (navesti je treba osebno ime in vse podatke
o očetu, če niso že vpisani) je s privolitvijo matere priznal na zapisnik, da je otrokov oče«. K temu besedilu se lahko pripiše: »Starši so se obenem sporazumeli, da dobi in ima otrok očetov priimek ............«.
Ugotovitev očetovstva
45.	člen
če se ugotovi očetovstvo otroka s sodno odločbo, pošlje sodišče po pravnomočnosti svojo odločbo pristojnemu matičarju, ki to zaznamuje v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: »S pravnomočno odločbo okrajnega sodišča v ___________, št. ............... z dne ........, je ugotovljeno, da je otrokov oče ............_ (navesti je treba
poleg osebnega imena vse podatke o očetu).« Datum. Matičarjev podpis.
Izpodbijanje očetovstva
46.	člen
Očetovstvo lahko izpodbija s tožbo pred sodiščem: mož glede otroka, ki ga je rodila njegova žena v zakonu ali pred pretekom 300 dni po prenehanju zakona, če misli, da ni njegov oče; mati, da je oče njenega otroka tisti, ki velja po zakonu za njegovega očeta; otrok, da je njegov oče tisti, ki velja po zakonu za njegovega očeta, in končno vsak, kdor misli, da je oče nezakonskega otroka in da ni oče tisti, ki je otroka priznal za svojega,
V vseh teh primerih zaznamuje matičar taka dejstva na podlagi pravnomočne odločbe, ki mu jo pošlje sodišče. Zaznambo napravi v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: »S pravnomočno odločbo .okrajnega sodišča v
............, št. ..... z dne ............. je ugotovljeno,
da ni otrokov oče............. Otrok je rojen izven zakona
ter dobi in ima priimek po materi —............«
Pozakomtev otroka s poznejšo poroko staršev
47.	člen
Otrok, ki je rojen izven zakona, velja za zakonskega, če so njegovi starši med seboj sklenili zakon. Kot zakonski dobi In ima očetov priimek.
Če je otrok nad 16 let star, lahko z izjavo obdrži svoj dosedanji priimek. Tako izjavo mora podati pred krajevnim (mestnim) ljudskim odborom oziroma pred matičarjem v 6 mesecih od dneva sklenitve zakona staršev oziroma od dneva, ko je zvedel za to, toda najpozneje v enem letu.
Pozakonitev zaznamuje matičar sam po uradni dolžnosti v rojstni matični knjigi pri vpisu otrokovega rojstva v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«. Poprej pa se mora prepričati, da so se otrokovi starši res poročili in da velja mož otrokove matere res za otrokovega očeta.
Če je priznanje ali ugotovitev očetovstva že prej zaznamovano v rojstni matični knjigi, zaznamuje matičar pozakonitev kratko brez podatkov o očetu. Primer: »Otrokovi starši
so dne............pri............. sklenili zakon. Otrok je
zakonski ter dobi priimek po očetu ..............«. Datum.
Matičarjev podpis.
Če v rojstni matični knjigi priznanje oziroma ugotovitev očetovstva še ni vpisana, je treba obenem s pozakonitvijo posvedočiti tudi na zapisnik priznanje očetovstva in nato zaznamovati vse to v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«.
Primer: »......... (navesti je treba poleg osebnega imena
vse podatke očeta) je sporazumno z otrokovo materjo priznal, da je otrokov oče in se je dne.......v..............
poročil z otrokovo materjo. Otrok je zakonski in dobi priimek po očetu..........< Datum. Matičarjev podpis.
Razglasitev nezakonskega otroka za zakonskega
48.	člen
Če so se starši nezakonskega otroka nameravali poročiti, pa jim je to preprečila smrt enega od njih, izreče sodišče v nepravdnem postopku po zahtevi drugega roditelja ali otroka oziroma njegovega skrbnika, da je otrok zakonski.
Če je kak zakonski zadržek, ki je nastal po spočetju otroka, preprečil staršem namen, da se poročijo, lahko izreče sodišče v nepravdnem postopku na zahtevo vsakega od staršev ali otroka oziroma njegovega skrbnika, da je otrok zakonski-
Sodišče pošlje svojo pravnomočno odločbo pristojnemu matičarju, da to zaznamuje v stolpcu »Poznejši vpisi in
zaznambe«. Primer: »Okrajno sodišče v .......—........ je
s pravnomočno odločbo, št........z dne  .........izreklo,
da je otrok zakonski. Dobi in ima priimek  ........... po
svojem dne  ......... umrlem očetu   ........—.< Datum.
Matičarjev podpis.
Posvojitev in prenehanje posvojitve
49.	člen
S pogodbo, ki se sklene pred skrbniškim organom, posvoji lahko ena oseba ali zakonca skupno (posvojitelj) drugo mladoletno osebo (posvojenec) Posvojitelj mora biti vsaj 18 let starejši od posvojenca, ne sme biti z njim v sorodstvu v ravni vrsti ali v drugem kolenu stranske vrste (brat, polubrat, sestra, polusestra) in mora izpolnjevati vse druge pogoje zakona o posvojitvi. Posvojenec dobi priimek posvojiteljev, če se ob sklenitvi pogodbe ni dogovorilo, da posvojenec obdrži svoj prejšnji priimek ali da doda temu še
posvojiteljev priimek, 0 sklenjeni posvojitvi obvesti skrbniški organ pristojnega matičarja s prepisom zapisnika, da zaznamuje posvojitev v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«.
Primer: »Posvojen dne ........— od ..........iz ...................
Otrokov priimek se glasi od tedaj ..........—(zapisnik
okrajnega 10 v..........št.	z dne.....Datum.
Matičarjev podpis.
Posvojitev se lahko razveže z odločbo skrbniškega organa po sporazumu med posvojiteljem in posvojencem ali na zahtevo enega od teh ali po uradni dolžnosti. Pravno-ix „Sno odločbo pošlje skrbniški organ pristojnemu matičarju ki to zaznamuje v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«.
Primer: »Posvojitev je prenehala z dnem ............... po
odločbi okrajnega 10 v...........št.....— z dne....................<■
Datum. Matičarjev podpis.
Podaljšanje roditeljske pravice
50.	člen
Roditeljska pravica, to so pravice in dolžnosti staršev do njihovih mladoletnih otrok, preneha s polnoletnostjo otroka ali z možitvijo otroka pred njegovo polnoletnostjo.
Sodišče lahko izda po predlogu staršev ali skrbniškega organa v nepravdnem postopku odločbe, da se roditeljska pravica podaljša tudi čez otrokovo polnoletnost, če otrok »aradi telesnih ali duševnih napak ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi.
Pravnomočno odločbo o podaljšanju roditeljske pravice pošlje sodišče pristojnemu matičarju, ki to zaznamuje v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: »Roditeljska pravica je podaljšana s pravnomočno odločbo okrajnega sodišča v ........št. ________ z dne...........c Datum. Ma-
tičarjev podpis.
Ko odpadejo razlogi, zaradi katerih je bila podaljšana roditeljska pravica, izda sodišče odločbo o prenehanju roditeljske pravice in pošlje izvod take odločbe pristojnemu matičarju, ki to zaznamuje v spredaj omenjenem stolpcu. Primer: »Roditeljska pravica prenehala dne ____________po odločbi okrajnega sodišča v............................ št...z dne —.«
Datum. Matičarjev podpis.
Podaljšanje skrbništva
51.	člen
Mladoletni otroci, za katere ne skrbijo starši, se postavljajo pod skrbništvo, ki preneha, ko postane mladoletnik polnoleten ali ko se razglasi za polnoletnega. Če otrok po polnoletnosti zaradi telesnih ali duševnih napak ni sposoben skrbeti sam zase, za svoje pravice in koristi in se mu zaradi tega s sodno odločbo deloma ali popolnoma odvzame opravilna sposobnost, mu postavi skrbniški organ skrbnika in obvesti o tem pristojnega matičarja, ki zaznamuje postavitev pod skrbništvo v stolpcu pod »Poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: »Postavljen pod skrbništvo zaradi odvzema opravilne sposobnosti z odločbo okrajnega 10 v
........., št. _____ z dne ...........« Datum. Matičarjev
podpis.
Skrbništvo nad osebami, ki jim je bila odvzeta opravilna sposobnost, preneha, ko se jim s sodno odločbo vrne opravilna sposobnost. 0 tem obvesti pristojni skrbniški organ matic, ja, ki to zaznamuje v spredaj omenjenem stolpcu.
Primer: »Skrbništvo prenehalo dne ........... po sporočilu
okrajnega 10 v ..........., št.__— z dne____________-« Da-
tum. Matičarjev podpis.
Sprememba osebnega imena na zahtevo stranice
52.	člen
Osebno ime državljana sestoji iz priimka (rodbinskega imena) in imena (rojstnega ime
Državljan ima pravico in dolžnost, da uporablja osebno ime, ki ga ima, to je, kakor je vpisano v rojstni matični knjigi, sme pa tudi spremeniti svoje osebno ime.
Spremembo osebnega imena sme zahtevati vsak polnoletni državljan samo zase. Le spremembo rojstnega imena (ne tudi priimka) lahko zahtevajo starši (ne tudi druge osebe) za svojega mladoletnega otroka. Prošnja za spremembo osebnega imena se predloži odseku za notranje zadeve pristojnega okrajnega izvršilnega odbora.
Odločbo o spremembi osebnega imena izda republiško ministrstvo za notranje zadeve, ki pošlje prepis odločbe pristojnemu matičarju zaradi zaznambe sprememba v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: »S pravnomočno odločbo ministrstva za notranje zadeve LRS št. ..... .... z dne
......je spremenjen priimek (rojstno ime ali priimek
in rojstno ime) v_________« Datum. Matičarjev podpis.
Sprememba osebnega imena velja od dneva objave odločbe v Uradnem listu Ljuda.,e republike Slovenije.
Če se spremeni priimek očetu ali materi z odločbo republiškega ministrstva za notranje zadeve, velja ta sprememba tudi za njihove mladoletne otroke. Če so nad 14 let stari, je potrebna njihova privolitev. Tudi te spremembe zaznamuje matičar tako, kakor je navedeno v 4. odstavku tega člena.
Odločba o sporih zaradi osebnega imena
53.	člen
Spore, ki nastanejo zaradi osebnega imena, rešuje na prvi stopnji okrajni izvršilni odbor, na drugi pa ministrstvo za notranje zadeve Ljudske republike Slovenije, Taki spori lahko nastanejo n. pr., če stranica trdi, da njen priimek ni pravilno vpisan v matično knjigo, ker so se predniki pisali drugače ali ker je bil njen priimek popačen ali ker je bilo rojstno ime otroku vsiljeno in podobno.
Če se s pravnomočno odločbo v takih sporih odloči, da mora stranka mesto dosedanjega uporabljati drugo osebno ime, pošlje organ, ki izda odločbo, izvod odločbe po pravnomočnosti pristojnemu matičarju zaradi zaznambe v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: »Po pravnomočni
odločbi okrajnega 10 v.........št„»------- z dne .—.......
je priimek (rojstno ime) pravilen ..........« Datum. Ma-
tičarjev podpis.
Sprememba potujčenih osebnih imen
54.	člen
.Osebna imena, ki so bila spremenjena med sovražnikovo okupacijo bodisi uradoma ali po želji državljanov, se morajo uporabljati tako, kakor so se glasila pred 6. aprilom 1941.
Osebe, ki so po mirovni pogodbi ali z opcijo pridobile državljanstvo FLRJ, lahko spremenijo svoje osebno ime in sprejmejo drugo, ki je v skladu z njihovo narodno pripadnostjo 07i"roma s priimkom, ki so ga imeli njihovi predniki. Za tako spremembo T 1 'uje izjava, ki se da na zapisnik pred odsekom za nouanje zadeve tistega okrajnega izvršilnega odbora, v katerega območju bivajo, Taka izjava se
mora podati do 10. junija 1949. Odsek za notranje zadeve pošlje potrjen prepis pristojnemu matičarju zaradi zaznambe v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambec. Primer: >Po 29. členu zakona o osebnih imenih je..........podal dne_________
pri odseku za notranje zadeve v ...............izjavo, da spremeni svoj priimek (rojstno ime) v..........< Datum. Mati-
čarjev podpis.
Dajatev priimka nezakonskemu otroku
55.	člen
Nezakonski otrok (ne tudi zakonski) lahko dobi in ima priimek sv<yega očima, te je moža svoje matere, ki ni njegov oče, i e je otrokova mati o tem sporazumna z možem. Ce je otrok nad 14 let star, je potrebna tudi njegova privolitev.
Sporazum po prednjem odstavku izjavita zakonca na zapisnik pred pristojnim krajevnim (mestnim) ljudskim odborom oziroma pred matičarjem, ki zaznamuje sporazum v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe«. Primer: >Po soglasni
izjavi matere in njenega moža: ________________ z dne ____
pri ........ je dobil in ima otrok priimek materinega
moža..............-« Datum. Matičarjev podpis.
Poznejše zaznambe poroke, razveze, smrti v rojstni matični knjigi
56.	člen
V	rojstni matični knjigi, in sicer v stolpcu »Poznejši vpisi m zaznambe« se nadalje zaznamujejo:
1.	sklenitev zakona. Primer: »Se poročil dne ........
v ...»......z ......... (poročna matična knjiga, leto —...,
stran ......., zap. št. ...);
2.	razglasitev zakona za neveljavnega. Primer': »Zakon
razglašen za neveljavnega dne__________ s sodbo okrožnega
sodišča v........., št -...-..
3.	razveza zakona. Primer: »Zakon razvezan dne_______
s sodbo okrožnega sodišča _________..	-..;<
4.	smrt. Primer: »Umrl dne................v    (mrliška matična knjiga, letnik  ............... stran . zap.
št...........);<
5.	razglasitev za mrtvega. Primer: »Razglašen za mrtvega z odločbo okrajnega sodišča..............., št. z dne
..-.....;<
6.	razveljavitev odločbe o razglasitvi za mrtvega. Pri-
mer: »Odločba o razglasitvi za mrtvega razveljavljena z odločbo okrajnega sodišča_____št................ z dne ..<
V	vseh teh primerih mora matičar za zaznambami zapisati datum, ko je vpisal zaznambo in svoj podpis.
POSEBNI PRIMERI TEMELJNIH VPISOV V ROJSTNO MATIČNO KNJIGO
Vpis mrtvorojenca
57.	člen
Mrtvorojen otrok se vpiše samo v rojstno matično knjigo.
Za mrtvorojenega se šteje otrok, kj je najmanj 35 cm dolg in ki še ni pričel normalno dihati. Splav je mrtvorojen plod pod 35 em dolžine in se ne vpiše v matično knjigo.
Mrtvorojenec se vpiše z očetovim oziroma nezakonski z materinim priimkom, mesto rojstnega imena pa se v oklepaju navede »mrtvorojene in pa spol
Ce je otrok, ko se loči od materinega telesa, toliko razvit, da bi bil sposoben za življenje, in če kaže ob rojstvu kakršne koli znake življenja, se šteje, da je bil živ rojen iu da je na to umrl. Vpiše se v rojstno in mrliško matično knjigo. V rojslnj matični knjigi ga vpiše matičar z očetovim priimkom oziroma, če je nezakonski, z materinim priimkom, ob priimku pa pripomni »rojstnega imena ni dobik. V stolp-cu »Pripombe in popravki« pa zaznamuje matičar obenem otrokovo smrt.
Vpis dvojčkov
58.	člen
Ce rodi mati dvoje ali več otrok hkrati, vpiše matičar vsakega otroka posebej po vrstnem redu rojstev. Pri. vpisu vsakega otroka označi v pripombi, da gre za dvojčka ali trojčke. Primer: »Dvojček. Drugi vpisan pod zaporedno št.......
......« Če se vrsta rojstev ni mogla ugotoviti, pripomni matičar tudi to. Primer: »Vrsta rojstva se ni mogla ugotoviti,«
Vpis najdenčka
59.	člen
Najdenček je zapuščen novorojen otrok nepoznanih staršev. Najdba takega otroka se mora priglasiti najpozneje naslednji dan po najdbi krajevnemu oziroma mestnemu ljudskemu odboru, v čigar območju je bil otrok najden. V priglasitvi se morajo navesti kraj, čas in okoliščine, v katerih je bij otrok najden.
Krajevni oziroma mestni ijudski odbor sestavi zapisnik o najdbi otroka, v katerega vpiše: verjetno starost otroka (po zdravnikovi ugotovitvi), spol, dano ime, telesne znak., na otroku, obleko in druge stvari, ki so bile najdene pri otroku in po katerih bi bilo mogoče pozneje ugotoviti njegovo istovetnost, dalje ustanovo, ki ji je bil otrok oddan, ali pa osebo, ki ji je bil izročen v skrb, ter podatke o osebi, ki je otroka našla
Krajevni oziroma mestni ljudski odbor določi obenem otroku priimek in rojstno ime.
Na podlagi zapisnika vpiše matičar najdenčka v rojstno knjigo, in sicer s priimkom in imenom, ki mu ga določi krajevni ljudski odbor, čez razpredelke o starših pa vpiše dobesedno besedilo iz zapisnika. Primer: »Po zapisniku, sestavljen pri krajevnem ljudskem odboru v -.............., št.
____i....z dne .........., je Perko Jože, krojač iz Planine,
našel 17. maja 1948 od 7.30 v bližini vasi Planina ob hiši št. 72 otroka moškega spola, starega približno 7 do 9 dni. Otrok je bil povit v bele volnene plenice, na glavi je imel volneno rdečo čepico. Po zdravnikovi izjavi je moral biti otrok rojen približno 10. maja 1948, je dobro razvit, kazalec na levi roki ima okrnjen, drugih posebnih znakov nima. Priimek in rojstno ime je določil otroku omenjeni krajevni ljudski odbor. Otrokovi starši so neznani. Otrok je bil oddan v oskrbo dečjemu zavodu v Gorici.«
Ce se takemu otroku pozneje Ugotovijo starši, vendar pred njegovim dopolnjenim 18. letom, dobi in ima otrok primek po očetu oziroma nezakonski po materi. Če ima otrok več kot 14 let, je potrebna tudi njegova privolitev. Poznejšo ugotovitev staršev zaznamuje matičar na podlagi ugotovitvene odločbe pristojnega državnega organa, to je v nespornem primeru na podlagi odločbe okrajnega izvršilnega odbora, v spornem primeru pa na podlagi odločbe sodišča.
Primer: »Z odločbo ........... št. .....z dne ..........je
ugotovljeno, da je otrok cejen dne_________ob uri_______—•
?__________in sicer kot sin (hči) ........rojene dne........
v —.—  državljanke ..............., narodnosti ........., po
poklicu ........, bivajoče v ___________ Otrok dobi in ima
priimek po materi ...........« Datum. Matičarjev podpis.
Vpis otrok neznanih staršev
60.	člen
Po vojni je ostalo mnogo otrok, katerih starši so neznani in M sami o sebi ne morejo dati prav nobenih podatkov. So tudi primeri, da imajo taki otroci neznanih staršev napačne listine, ker jih je okupator namenoma vpisal z neresničnimi podatki V takih primerih mora okrajni ia-vršiini odbor, v katerega območju je bil otrok rojen oziroma kjer otrok biva, uvesti po uradni dolžnosti postopek zaradi ugotovitve podatkov, ki so potrebni za vpis talcega otroka. Zaslišati mora vse osebe, ki bi lahko dale kakršne koli podatke v starših in o rojstvu otrolca in uporabiti vse druge dokaze za ugotovitev takih podatkov. Za ugotovitev otrokove starosti preskrbi po potrebi zdravnikovo mnenje.
Po izvedenem postopku izda izvršilni odbor odločbo, na podlagi katere se opravi vpis v rojstno matično knjigo. Ce se v postopku niso ugotovili prav nikaki podatki, ugotovi okrajni izvršilni odbor to v odločbi in navede vse okoliščine ob katerih je otrok dospel v dotični kraj, in poleg tega vse podatke o otroku, ki so se lahko ugotovili, posebno verjetno starost in spol otroka ter morebitne telesne znake na otroku in pa zavod ali osebo, ki ji je bil otrok izročen v oskrbo. Tudi takemu otroku določi priimek in ime krajevni ljudski odbor in »eljajo glede tega iste določbe, kakor so navedene za najdenčke v prejšnjem členu tega pravilnika.
Na podlagi odločbe okrajnega izvršilnega odbora vpiše matičar takega otroka v rojstno matično knjigo s priimkom in imenom, ki mu ga je določil krajevni ljudski odbor, in pa z besedilom iz odločbe, ki ga vpiše kakor pri najdenčkih, čez vse razpredelke, ki so namenjeni za vpis staršev.
Primer: »Iz odločbe okrajnega izvršilnega odbora v —........
....... št.........z dne........... je razvidno, da je vpisani
dospel dne .......... s transportom iz .......... v kraj .—
..........O njem in o njegovih starših niso znani prav nobeni podatki. Star je okoli.......... let in je moral biti rojen približno leta ................... Nad levim očesom ima braz-
gotino. Drugih posebnih znakov nima. Domneva se, da
izvira iz.......... Priimek in ime mu je določil krajevni
ljudski odbor v .........• V oskrbi je v zavodu.............<
Ce se pozneje ugotovi istovetnost takega otroka, se postopa tako, kakor je navedeno v prejšnjem členu tega pravilnika.
Ce se pozneje ugotovi, da je bil tak otrok že vpisan v drugi rojstni matični knjigi, se razveljavi vpis z zaznambo: »Pozneje je bilo ugotovljeno, da je redno vpisan v rojstni
matični knjigi pri ........... letnik ........, stran ......,
zaporedna št.........	. Ta vpis se zato uniči.< Datum
Matičarjev podpis.
'pis rojstev iz inozemstva
61.	člen
Rojstva državljanov FLRJ, ki so tudi državljani LRS, v inozemstvu, se morajo vpisati v domače rojstne matične kniige, če niso vpisana v rojstno matično knjigo, kj se vodi pri naših predstavništvih v inozemstvu.
Za vpis.takega rojstva je pristojen v prvi vrsti matičar,
1 čigar območju je skupno prebivališče ali bivališče staršev,
če pa tega nimajo, ali je neznano, pa matičar, pristojen za kraj zadnjega bivališča očeta oziroitia matere. Ce se ne more določiti po prednjem pristojni matičar, se vpis napravi v matično knjigo pri matičnem odseku mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana.
Vpis opravi matičar na podlagi izpiska iz rojstne matične knjige, izdanega od inozemskega matičnega organa, ki ga preskrbi stranka sama ali ki se pošlje matičarju po mednarodnih konvencijah.
Ce se ne more preskrbeti izpisek iz rojstne matične knjige inozemskega matičnega organa, pa so na razpolago drugi dokazi, se izjemoma lahko opravi vpis takega rojstva na podlagi dovoljenja višjega nadzorstvenega organa.
V domačo rojstno mdtično knjigo se lahko vpisujejo tudi rojstva državljanov FLRJ, ki so se dogodila v inozemstvu pred 9. majem 1946, to je. preden je dobil veljavo zakon o državnih matičnih knjigah, če to zahteva stranka ali če se to zahteva po uradni poti.
Vpise rojstev državljanov FLRJ v inozemstvu opravi matičar natančno po izpisku inozemskega matičnega organa, v pripombi pa zaznamuje vedno, na kakšni podlagi je opravil vpis. Primer: »Vpisano na podlagi izpiska iz rojstne matične knjige inozemskega matičnega urada v ____________, št.
........z dne...........po 44. členu zakona o državnih matičnih knjigah.« Ce opravi matičar vpis na podlagi dovoljenja po 4. odstavku tega Člena, zaznamuje v pripombi:
»Vpisano z dovoljenjem okrajnega 10 v ___________ št........
z dne ........., na podlagi 44. člena zakona o državnih ma-
tičnih knjigah.«
Vpis rojstev iz vojne dobe
62.	člen
Rojstva, ki so že bila vpisana v rojstnih matičnih knjigah, a teh knjig ni, ker so bile uničene ali so izginile, kakor tudi rojstva, ki zaradi vojnih razmer še niso bila vpisana, se vpišejo v redne rojstne matične knjige na zahtevo prizadetih oseb in z dovoljenjem višjega nadzorstvenega organa.
Rojstvo mora biti dokazano ali s potrdilom katerega koli sedanjega državnega organa ali narodnoosvobodilnega odbora ali poveljstva ali ustanove narodnoosvobodilne vojske ali javne ustanove (Rdečega križa, bolnice in podobno), ki so jih ti izdali na podlagi svojih knjig in spisov ali na podlagi posebne vednosti svojega osebja ali moštva iz svojega sestava. Ce ni mogoče dobiti takih potrdil, se rojstvo lahko dokaže tudi drugače, n. pr. z izjavami verodostojnih prič, z listinami in podobno.
Pri vpisu pripomni matičar v stolpcu »Pripombe in popravki«, na kakšni podlagi je opravil vpis. Primer: »Vpisano
z dovoljenjem okrajnega 10 v .........., št.......... z dne
............. na podlagi 52. člena zakona o državnih matičnih knjigah.«
POROČNA MATIČNA KNJIGA Priglasitev poroke
63.	člen
Svoj namen, da se poročita, priglasita zaročenca ustno na zapisnik ali pismeno pristojnemu matičarju.
V priglasitvi izjavita, da svobodno sklepata zakonsko zvezo, da temu niso na poti zakonski zadržki ali prepovedi in da sta drug drugega poučila o svojem zdravju, zlasti glede tuberkuloze in spolne bolezni.
Priglasitvi priložita vse potrebne dokaze, da izpolnju-* jeta navedene pogoje, to so: izpiski iz rojstne knjige ali ustrezne listine, potrdila, da nista poročena oziroma da je njihova prejšnja zakonska zveza prenehala ali da več ne obstoji (potrdila o samskem stanu, mrliški list prejšnjega zakonca, odločbo sodišča o razveljavitvi ali razvezi prejšnjega zakona), po potrebi tudi potrdila o oprostitvi zakonskega zadržka in dovoljenje pristojnega državnega organa za sklenitev zakonske zveze.
Oficirji JA s činom zastavnika ali poročnika morajo ob priglasitvi zakonske zveze poleg drugih listin predložiti matičarju tudi posebno dovoljenje za ženitev nadrejenega armadnega štaba oziroma štaba KNOJ-a, Komande jugoslovanskega vojnega letalstva ali jugoslovanske vojne mornarice (53. člen uredbe o službi oficirjev JA z dne 15. novembra 1946, Uradni list FLRJ št 98 iz leta 1946).
Inozemci, ki so stalno nastanjeni pri nas po 6. aprilu 1941 in se želijo poročiti z državljanom FLRJ, morajo poprej predložiti matičarju dovoljenje za sklenitev poroke ministrstva za pravosodje FLRJ.
Ne more se skleniti zakon med našim državljanom in inozemcem, ki živi le začasno pri nas zaradi opravka, službe ali kot zasebnik.
Inozemci, M so stalno nastanjeni pri nas izpred 6. aprila 1941, morajo ob priglasitvi poroke z našim državljanom dokazati, da so stalno od omenjene dobe pri nas nastanjeni (potrdilo pristojnega odseka za notranje zadeve) in da so ali kmetovalci (potrdilo pristojnega krajevnega ljudskega odbora) ali uslužbenci kakšnega državnega urada, ustanove ali podjetja ali družbene organizacije (potrdilo dotičnoga urada, ustanove, podjetja ali organizacije) ali da vodijo trgovino ali obrt (dovoljenje pristojnega organa za izvrševanje trgovine ali obrti).
Organ, pred katerim se sklene poroka
64.	člen
Zakon se sme skleniti samo pred pristojnim državnim Organom.
Pristojni državni organ, pred katerim se zakon sklepa, '6 ljudski odbor, pri katerem se vodijo poročne matične knji-za območje, v katerem imata oba zaročenca ali eden iz-
njiju svoje prebivališče, če pa nimata prebivališča, pa ŠMski odbor, pristojen za območje, v katerem imata svoje ‘‘vališče.
Zaročenca, ki želita skleniti zakonsko zvezo v kakem lrugem kraju, smeta zaprositi pristojni ljudski odbor, da Oblasti ljudski odbor, pristojen za kraj, kjer želita skleniti bonsko zvezo, da se zakon sklene pred njim.
Kraj in čas temeljnega vpisa poroke
65.	člen
Zakon se sklepa v posebej določenih uradnih prostorih.
Zakon se sme skleniti tudi na drugem mestu, če to tevata bodoča zakonca in navedeta za to važne razloge.
Sklenjeni zakon se vpiše v poročno matično knjigo, ki se vodi pri ljudskem odboru, pred katerim je zakon sklenjen.
Ce se vodijo na matičnem okolišu matične knjige za več krajevnih ljudskih odborov, se vpiše poroka v poročno knjigo tistega krajevnega ljudskega odbora, v katerega območju imata oba zakonca ali eden izmed njiju svoje prebivališče oziroma bivališče.
Privolitev za sklenitev zakona, ki sta jo izjavila zakonca, mora vpisati matičar v poročno matično knjigo neposredno po sMenitvi zakona v navzočnosti uradnega organa, pred katerim je bil zakon sklenjen ter zakoncev, prič in drugih oseb (tolmača, pooblaščenca).
Obvezni podatki za temeljni vpis poroke
66.	člen
V poročno matično knjigo se vpišejo: dan mesec, loto in kraj sklenitve zakona, priimek in ime ženina in neveste, njuno prejšnje zakonsko stanje, podatki o času in kraju rojstva, državljanstvo (glej 42. člen tega pravilnika), narodnost, (glej 42. člen tega pravilnika), poklic in prebivališče; dalje priimek in ime staršev, ženina in neveste, osebna imena in prebivališče prič pri poroki, pooblaščenca ali tolmača, osebno ime uradne osebe, pred katero je zakon sklenjen, matičarjevo osebno ime in pa izjave zakoncev o njunih priimkih.
Izjave zakoncev o njihovih priimkih
67.	člen
Ob sklenitvi zakona se zakonca lahko sporazumeta, da bodi njun skupni priimek možev priimek. To zaznamuje matičar n. pr. takole: »Zakonca sta se sporazumela za skupni možev priimek ................<
Zakonca pa smeta ob sklenitvi zakona obdržati vsak svoj priimek. Vsak zakonec sme svojemu priimku tudi dodati priimek svojega zakonskega druga. Tako njihovo izjavo zaznamuje matičar n. pr. takole: »Zakonca sta Izjavila, da obdržita vsak svoj priimekt, Ali: »Zakonca ata izjavila, da obdržita vsak svoj priimek in Ja dodata vsak k svojemu priimku še priimek svojega zakonskega draga.« Ali: »Zakonca sta obdržala vsak svoj priimek, Žena (mož) je izjavila (Izjavil), da doda svojemu priimku še priimek moža (žene).«
Ce ee tuja državljana ob sklenitvi zakona z državljanom FLRJ sporazume s svojim možem, da bo imela njegov priimek, mora v FLRJ uporabiti tudi svoj priimek, ki ga je imela pred sklenitvijo zakona. Daje ga pred možev priimek. Te zaznamuje matičar n. pr. takole: »Zakona sta se sporazumela za skupen možev priimek. Dokler je žena tuja državljanka, mora uporabljati v FLRJ tudi svoj prejšnji priimek............., ki ga daje pred možev pr*imek «
Poroka po pooblaščencu
98. Sen
Samo eden od zaročencev sme biti pri sklenitvi zakona, zastopan po pooblaščencu.
Poroka po pooblaščencu se sme skleniti samo po poprejšnjem dovoljenju okrajnega Izvršilnega odbora, ki sme izdati tako dovoljenje samo v poeebno upravičenih primerih. Pristojen za izdajo tega dovoljenja je okrajni izvršilni odbor,
$ katerega območju je prebivališče oziroma zadnje bivališče pooblastitelja. Pooblastilo mora biti izdano v obliki javne listine in v njem mora biti natančno navedena oseba, s katero namerava pooblastitelj skleniti zakon. Zakon po pooblaščencu se sme skleniti najpozneje v treh mesecih, odkar je bilo izdano pooblastilo.
Če se sklene zakon po pooblaščencu, zaznamuje matičar
v stolpcu »Pripombe in popravki« to takole: »Zakonec________
........... je bil zastopan po pooblaščencu ..............s
pooblastilom izdanim dne ___________ in po dovoljenju
okrajnega 10 v ______________ št ____— z dne .........
Podpisovanje temeljnega vpisa poroke
69.	člen
Vpis poroke podpišejo zakonca, priče pri poroki, uradna oseba, pred katero je zakon sklenjen, in matičar.
Zakonec, ki je ob sklenitvi zakona spremenil svoj priimek, se podpiše z novim, ne s poprejšnjim priimkom.
Pooblaščenec zapiše pooblastiteljev priimek in se zraven
podpiše s pristavkom polnomočja, n. pr.: »Za ---------------
pooblaščenec ______________<
Tolmač pripiše k svojemu podpisu, v kakšni lasnosti je sodeloval, n. pr. »______________ kot tolmač.«
Za podpise oseb, ki sodelujejo pri poroki, so posebni razpredelki na koncu vpisa.
Poroke državljanov FLRJ, sklenjene v inozemstvu
70.	člen
Zakoni, ki se ne sklenejo pred konzularnim ali diplomatskim predstavnikom FLRJ v inozemstvu, ne vpišejo v poročne matične knjige, ki se vodijo pri teh predstavnikih. Zakoni državljanov FLRJ, ki se sklenejo v inozemstvu, pa niso vpisani v poročno matično knjigo pri našem predstavništvu v inozemstsvu, se morajo vpisati v domače matične knjige.
Za vpis take poroke je pristojen matičar, v čigar območju je prebivališče oziroma bivališče ženina ali neveste, če pa tega nimata ali je neznano, pa matičar njunega zadnjega bivališča. Če se tudi tako ne more določiti pristojni matičar, se vpis poroke državljana LRS opravi v matični knjigi pri matičnem odseku mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana.
Vpis take poroke opravi matičar na podlagi izpiska, izdanega od inozemskega matičnega organa, ki ga mora predložiti prizadeta stranka aU ki se pošlje matičarju po mednarodnih konvencijah.
V domačo poročno matično knjigo se lahko vpišejo tudi poroke naših državljanov, ki so se sklenile v inozemstvu, preden je začel veljati zakon o državnih matičnih knjigah, če to zahteva stranka ali če se to zahteva po uradni poti.
Vpis opravi matičar natančno po izpisku inozemskega matičnega organa, v pripombi pa označi, na kakšni podlagi je opravil vpis. Primer: »Vpisano na podlagi izpiska iz poročne matične knjige inozemskega matičnega urada v st	» H n a	... no 44. členu
.. MlMMMMlllMe) Vit, ••MMMMMIMMOMM	....... MM»»«»«»»»	*
zakona o državnih matičnih knjigah.«
Vpis porok iz vojne dobe
71.	člen
Poroke, Ki so bile že vpisane v poročno matično knjigo, a teh knjig ni, ker so bile uničene ali so izginile, se lahko
vpišejo v tekočo poročno matično knjigo na zahtevo prizadete stranke in po poprejšnjem dovoljenju okrajnega izvršilnega odbora, če je dokazano, da je bila poroka sklenjena in vpisana v matični knjigi, ki je uničena ali je izginila. To se lahko dokaže s potrdilom katerega koli sedanjega državnega organa oziroma na drug način (z listinami ali verodostojnimi pričami.
Pri takih poznejših temeljnih vpisih porok zapiše matičar v stolpcu »Pripombe in popravki«, na kakšni podlagi je opravil vpis. Primer: »Vpisano na podlagi dovoljenja
okrajnega 10 v____________, št___________z dne______________
po 52. členu zakona o državnih matičnih knjigah.«
Razglasitev zakona za neveljavnega
72.	člen
Kot razglasitev zakona za neveljavnega razumemo tako ugotovitev, da zakon sploh ne obstoji, kakor tudi razveljavitev zakona.
Ce se zakon razglasi za neveljavnega, to je, če se ugotovi, da ne obstoji, ali 6e se razveljavi, prevzame zakonec, ki je ob poroki spremenil svoj priimek, zopet priimek, ki ga je imel pred poroko.
Razglasitev zakona za neveljavnega zaznamuje matičar na podlagi pravnomočne odločbe, ki mu jo pošlje pristojno sodišče, v poročni matični knjigi v stolpcu »Poznejši vpisi
in zaznambe«. Primer: »Z odločbo okrožnega sodišča v _____
--------, št. ----------- z dne _____________, je bil zakon
razglašen za neveljavnega. Žena je prevzela zopet svoj prejšnji priimek-------------.« Datum. Matiča jev podpis.
Razveza zakona
73.	člen
Razvezo zakona vpiše matičar v poročno matično knjigo v stolpec »Poznejši vpisi in zaznambe« na podlagi pravnomočne odločbe pristojnega okrožnega sodišča.
Zakonec, ki je ob sklenitvi zakona spremenil svoj priimek, prevzame po razvezi priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakona. Zakonec sme po razvezi zakona obdržati svoj primoženi priimek samo, če se zakon razveže po krivdi drugega zakonca in če so otroci iz tega zakona. V tem primeru poda zakonec, ki ni kriv razveze, izjavo, da ali obdrži pri-možen priimek ali pa da se odreče tej pravici in prevzan priimek, ki ga je imel pred sklenitvijo zakona. Tako izjav* lahko poda pred sodiščem med pravdo ali pred matičarjem po zaključeni pravdi.
Ce ne poda izjave pred sodiščem, ga mora matičar, ^ prejme pravnomočno odločbo o razvezi, pozvati, da se iz' javi pred njim na zapisnik glede svojega priimka.
Primer za zaznambo razveze: »Z odločbo okrožneff
sodišča v______________, št.________z dne________________ J,!
bil zakon razvezan. Žena je prevzela zopet svoj prej=fl|
priimek...........< Datum. Matičarjev podpis. Ali: »Z
ločbo okrožnega sodišča v ____________, št._________z ^
------------, je bil zakon razvezan. Žena je izjavila
------------, pri ___________, da obdrži svoj priimek P1
ožu ____________< Datum. Matičarjev podpis.
Sprememba priimka vdove
74.	člen
Vdova sme namesto moževega priimka prevzeti svoj dekliški priimek. Izjavo o tem poda pred krajevnim ljudskim odborom oziroma matičarjem.
Tako spremembo imena zaznamuje matičar v poročni matični knjigi v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe« n. pr.
takole: >Z izjavo z dne _____________ pred _____________ je
prevzela žena po smrti moža zopet svoj dekliški priimek ............«. Datum. Matičarjev podpis.
C
MRLIŠKA MATIČNA KNJIGA Priglasitev smrti
75.	člen
Matičarju se morajo priglasiti vsi smrtni primeri, ki se dogodijo v njegovem okolišu, četudi ni umrli tam prebival, temveč se je samo začasno ali slučajno tam zadrževal.
Smrt se mora priglasiti matičarju takoj, najpozneje pa v treh dneh od dneva smrti oziroma od najdbe mrliča. Poleg tega se mora smrt priglasiti pristojnemu mrliškemu ogledniku, in sicer najpozneje v 2 urah po zaznanju smrti.
Smrt, ki je priglašena matičarju po 30 dneh, od kar se je dogodila, sme matičar vpisati samo z dovoljenjem višjega nadzorstvenega organa, ki stvar prej preišče.
Kraj vpisa smrti
76.	člen
Praviloma se smrt vpiše v mrliško matično knjigo tistega krajevnega oziroma mestnega ljudskega odbora, v katerega območju se je dogod'la.
Ce kraj smrti m določen, kjer se je smrt dogodila med vožnjo na železnici, ladji, letalu ali na kakem drugem prevoznem sredstvu, se smrt priglasi matičarju kraja, v katerega območju je umrli pokopan. Ce je ta kraj v inozemstvu, pridejo v poštev določbe zadnjega odstavka tega člena. Ce je bilo truplo osebe, umrle na ladji med vožnjo na odprtem morju, vrženo v morje, se smrt vpiše pri matičarju doma čega pristanišča te ladje.
Najden mrlič se priglasi matičarju kraja, v katerega območju je bil najden.
Razglašen za mrtvega se vpiše v mrliško matično knjigo kraja, v katerega območju je bilo njegovo zadnje bivališče, oziroma kjer je bil rojen, oziroma kjer je sedež sodišča, ki je izdalo odločbo o razglasitvi za mrtvega. (Glej 82. člen te ga pravilnika).
Smrti obsojencev, ki se dogodijo v kazenskih zavodih, se vpišejo v matične knjige kraja, kjer je umrli stalno pre bival, oziroma, če ni imel stalnega bivališča, kjer je bil rojen. Četudi kraj rojstva ni znan ali je zunaj države, se vpi še smrt v matično knjigo kraja, kjer je obsojenec nazadnje bival, preden je prišel v kazenski zavod.
Primeri smrti državljanov FLRJ, ki se dogodijo v inozemstvu, se vpišejo v mrliško matično knjigo kraja, v katerem je bilo zadnje bivališče umrlega oziroma v katerem je bil umrli rojen. Ce je bil rojen v inozemstvu ali če njegov rojstni kraj ni znan in če ni nikdar bival na območju FLRJ,
se vpiše pri matičnem odseku mestnega ljudskega odbora glavnega mesta Ljubljana. (Glej 85. člen tega pravilnika.)
Obveznost priglasitve smrti
77.	člen
Smrti so dolžni priglasiti matičarju in mrliškemu pregledniku po vrstnem redu: sorodniki, ki so živeli skupaj z umrlim, druge osebe, ki so živele skupaj z umrlim, ostali sorodniki, ki so zvedeli za smrt, osebe, v katerih stanovanju se je smrt dogodila, ter najbližji sosedje, ki so zvedeli za smrt. Smrt osebe umrle v bolnici, vojašnici, zaporu in drugih podobnih ustanovah, so vedno dolžne priglasiti matičarju uprave teh ustanov.
O	izvršeni smrtni kazni obvesti matičarja pristojno sodišče.
Najdenega mrliča priglasi matičarju uradna oseba, ki ji je bilo to priglašeno in ki je napravila o tem zapisnik.
Obvezni podatki za temeljni vpis smrti
78.	člen
V mrliško matično knjigo se vpisujejo:
1.	podatki o času in kraju smrti;
2.	priimek in ime umrlega, čas in kraj njegovega rojstva, državljanstvo (glej 42. člen tega pravilnika), narod-
j nost, (glej 42. člen tega pravilnika), poklic, zadnje prebi-i vališče in zakonsko stanje z navedbo priimka in imena zakonskega druga;
3.	priimek m ime staršev umrlega ter priimek in ime priglasitelja in njegov naslov.
•	~'regled in pokop mrliča
79.	člen
Vsakega mrliča ali mrtvorojenca mora pred pokopom pregledati mrliški preglednik in sicer takoj ko izve za mrliča, najpozneje pa v 24 urah.
Vsak krajevni ljudski odbor ima za svoje območje mrliškega preglednika. To službo opravljajo: krajevni zdravniki v javni službi ali v zasebnem poklicu ali osebe, ki so za to službo posebej postavljene in izučene.
Mrliške preglede v bolnicah, zdraviliščih, sanatorijih, hiralnicah in kazenskih zavodih opravljajo te ustanove same po za to določenih zdravnikih oziroma mrliških preglednikih.
Mrliški preglednik ugotovi natančno čas in vzrok smrti. 0 opravljenem pregledu sestavi mrliški pregledni list in ga pošlje pristojnemu krajevnemu oziroma mestnemu ljudskemu odboru, ki odredi pokop mrliča oziroma mrtvorojenca, upoštevaje krajevne razmere.
Pogreb mrliča oziroma mrtvorojenca odredi krajevni | ljudski odbor po predlogu mrliškega preglednika, upoštevaje krajevne razmere.
Podlaga za vpis smrti
80.	člen
Smrt se vpiše v mrliško matično knjigo ali na podlagi pismene ali ustne priglasitve za to obvezane osebe ali na podlagi obvestila o najdbi mrliča ali na podlagi sodne odločbe
o razglasitvi za mrtvega ali na podlagi obvestila o izvršeni smrtni kazni ali na podlagi mrliškega lista inozemskega matičnega organa.
Vpis smrti na podlagi priglasitve
81.	člen
Za vpis smrti se mora ob priglasitvi priložiti mrliški pregledni list.
Pri priglasitvi smrti zapiše matičar v stolpcu »Pripombe in popravki«, na kakšni podlagi je opravil vpis. Primer: »Vpisano na podlagi mrliškega preglednega lista .........., št. —.............z dne...................._.c. Ali: »Vpisano na podlagi pismene priglasitve ________________...... (uprave
bolnice, vojašnice, kazenskega zavoda) v....................., št.
M.............................. z dne h.h............................
Vpis neznanega mrliča
82.	člen
Vpis smrti v primeru najdbe neznanega mrliča opravi matičar na podlagi zapisnika, ki mu ga pošlje pristojni uradni organ.
V	razpredelek »Rodbinsko in rojstno ime« vpiše »neznan«. Preko vseh drugih razpredelkov pa zapiše številko in datum ter naziv organa, ki je sestavil zapisnik, in važne podatke, ki so bili po zapisniku ugotovljeni ob ogledu mrliča. Primer: »Po zapisniku odseka za notranje zadeve pri
okrajnem 10 v ----------------, št...................... z dne ..,
je bilo dne----------------v bližini vasi ................. najdeno
truplo neznane ženske osebe, stare okoli 50 let, grbaste, oblečene v belo svileno bluzo, črno krilo in rjave polčev-Ije. Na truplu so bili znaki, ki kažejo, da je bila pokojna ubita s strelnim orožjem približno 48 ur pred najdbo trupla. Omenjena je bila pokopana dne...................na pokopališču v.................................................«
Če se pozneje ugotovi istovetnost najdenega neznanega mrliča, zaznamuje vse pozneje ugotovljene podatke matičar v stolpcu »Poznejši vpisi in zaznambe.« Primer: »Po obvestilu odseka za notranje zadeve pri okrajnem 10 ...............,
št. ......... z dne ___________________, je ugotovljeno, da je
umrla---------------.., hči ...........in................., rojena
dne .........v ...................., državljanka.................,
narodnosti ................, po poklicu .................., bivajoča
v................., poročena z.............« Datum. Matičarjev
podpis.
Vpis razglasitve za mrtvega 83-člen
Pri vpisu razglašenega za mrtvega vpiše matičar v mrliško matično knjjgo vse podatke, ki so razvidni iz pravnomočne sodne odločbe, ki mu jo pošlje pristojno okrajno sodišče.
Kot dan smrti se vpiše domnevni dan smrti ali dan, ki ga za mrtvega razglašeni po sodni ugotovitvi ni preživel.
Kot vzrok smrti se navede »neznano«, če ni vzrok smrti izrečno naveden v sodni odločbi.
V	stolpcu »Pripombe in popravki« zaznamuje matičar,
na kakšni podlagi je izvršil vpis. Primer: »Vpisano po odločbi okrajnega sodišča v _________________, št. _________z dne
................. s katero je bil imenovani razglašen za
mrtvega.«
Če se pozneje ugotovi, da je oseba, ki je bila razglašena za mrtvo, še živa, razveljavi sodišče svojo odločbo o
i	razglasitvi te osebe za mrtvo in pošlje prepis odločbe matičarju zaradi zaznambe v omenjenem stolpcu mrliške matične
knjige. Primer: »Z odločbo okrajnega sodišča v.............,
št. .....— z dne —............— je razveljavljena prednja
odločba o razglasitvi za mrtvega in je s tem ta vpis uničen.« Datum. Matičarjev podpis.
Vpis izvršene smrtne kazni
84.	člen
Izvršeno smrtno kazen vpiše matičar na podlagi uradnega obvestila, ki ga prejme od pristojnega sodišča. Če v obvestilu ni za vpis potrebnih podatkov, vpiše matičar v dotične razpredelke »neznano«.
V	stolpcu »Pripombe in popravki« zaznamuje matičar, na kakšni podlagi je opravil vpis. Primer: »Vpisano
na podlagi obvestila okrožnega sodišča v ............... št.
......... z dne _____ ______«.
Vpis smrti državljanov v inozemstvu
85.	člen
Vse smrti državljanov FLRJ, ki se dogodijo v inozemstvu, morajo biti vpisane v domače mrliške matične knjige, če niso vpisane v mrliški matični knjigi, ki se vodi pri predstavništvih FLRJ v inozemstvu.
Za vpis take smrti je pristojen matičar, v čigar območju je bilo zadnje prebivališče umrlega oziroma, če to ni znano ali je v inozemstvu, matičar, v čigar območju je rojstni kraj umrlega. Če se na ta način ne more določiti pristojni matičar, se vpis smrti državljana LRS opravi v mrliški matični knjigi pri matičnem odseku mestnega ljudskega odbora za glavno mesto Ljubljana.
Vpis opravi matičar na podlagi izpiska iz mrliške matične knjige inozemskega matičnega organa, ki ga mora predložiti prizadeta stranka sama ali ki se pošlje matičarju po mednarodnih konvencijah.
V	domačo mrliško matično knjigo se lahko vpisujejo tudi smrti državljanov FLRJ, ki so se dogodile v inozemstvu, preden je začel veljati zakon o državnih matičnih knjigah, če to zahteva stranka ali če se to zahteva po uradni poti.
Vpise smrti opravi matičar natančno po izpisku inozemskega matičnega organa, v pripombi pa zaznamuje, na kakšni podlagi je opravil vpis. Primer: »Vpisano na podlagi izpiska iz mrliške matične knjige inozemskega matičnega
urada v ..........., št. ___ z dne............ po 44. členu
zakona o državnih matičnih knjigah.
Vpisi smrti iz vojne dobe
86.	člen
Smrti, ki so že bile vpisane v mrliških matičnih knjigah, a teh knjig ni, ker so bile uničene ali so izginile, kakor tudi smrti, ki zaradi vojnih razmer še niso bile vpisane, se vpišejo v redne mrliške knjige na zahtevo prizadetih oseb in z dovoljenjem višjega nadzorstvenega organa.
Smrt mora biti dokazana ali s potrdilom katerega koli sedanjega državnega organa ali narodnoosvobodilnega odbora ali poveljstva ali ustanove narodnoosvobodilne vojske ali javne ustanove (Rdečega križa, bolnice in podobno), ki so jih ti izdali na podlagi svojih knjig in izpiskov ali na podlagi osebne vednosti svojega osebja ali moštva iz svojega sestava. Če ni mogoče dobiti takih potrdil, se smrt lah' o dokaže tudi drugače, n. pr. z izjavami verodostojnih prh z listinami in podobno.
Smrt se vpiše praviloma v mrliško matično knjigo krajevnega ljudskega odbora, v katerega območju se je dogodila. Če pa gre za smrt v boju med vojno, se vpiše smrt v mrliško matično knjigo krajevnega ljudskega odbora, v katerega območju je umrli stalno prebival, oziroma nazadnje bival, če pa to ni znano, pa v matično knjigo kraja, kjer je bil umrli rojen.
Ob vpisu zaznamuje matičar v stolpcu »Pripombe in popravki«, n s kakšni podlagi je opravil vpis. Primer: »Vpisano z dovoljenjem okrajnega 10 v ........, št.........
z dne ......... na podlagi 52. člena zakona o državnih
matičnih knjigah-«
Če so posamezne osebe med vojno izgubile življenje pri množičnih usmrtitvah, ki so jih izvršili okupator ali njegovi pomagači v koncentracijskih taboriščih ali v zaporih v državi ali ob podobnih pogojih, se vpiše smrt na zahtevo prizadete osebe na podlagi pravnomočne odločbe okrajnega ljudskega odbora, v čigar območju je umrli imel svoje prebivališče oziroma zadnje bivališče, oziroma kjer je bil rojen, če je njegovo bivališče neznano.
Pristojni okrajni izvršihii odbor izda svojo odločbo po izvedenem dokaznem postopku. Množične ali skupinske usmrtitve morajo biti ugotovljene po pristojnem državnem organu (državni komisiji za ugotavljanje zločinov ali po drugem organu) in dokazano mora biti, da je bila oseba med tistimi, ki so bili usmrčeni.	,
Okrajni izvršilni odbor razglasi svojo odločbo na krajevno običajni način skozi 15 dni v kraju prebivališča oziroma zadnjega bivališča umrlega in pošlje nato spis, tudi če ni ugovorov, republiškemu ministrstvu za notranje zadeve, ki odloči dokončno.
Okrajni izvršilni odbor pošlje po pravnomočnosti svojo odločbo pristojnemu matičarju zaradi vpisa v mrliško matično knjigo. Ob vpisu zaznamuje matičar v stolpcu »Pripombe in popravki«, na kakšni podlagi je opravil vpis. Primer: »Vpisano na podlagi pravnomočne odločbe okrajnega 10 v........., št......z dne........., po 53. členu
zakona o državnih matičnih knjigah.«
Tretji del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Spremembe v matičnih enotah	•
87.	člen
Matične knjige se vodijo za posamezne krajevne oziroma mestne ljudske odbore. Če se pozneje spremenijo območja takih posameznih matičnih enot, je treba postopati takole:
1.	Pri spojitvi dveh ali več krajevnih ljudskih odborov
v en krajevni ljudski odbor, se matične knjige ukinjenih krajevnih ljudskih odborov zaključijo n. pr. takole: »Zaključeno z .........•'. (z besedami: ...........) vpisi,
ker je bil krajevni ljudski odbor ......... dne .......
ukinjen in združen s krajevnim ljudskim odborom........«
Datum. Matičarjev podpis.
Od dneva ukinitve dalje se vodijo matične knjige samo pri krajevnem ljudskem odboru, s katerim so bili združeni ukinjeni ljudski odbori.
2.	Pni razdelitvi ozemlja enega krajevnega ljudskega odbora na dva ali več krajevnih ljudskih odborov ostanejo dosedanji izvirniki matičnih knjig pri tistem krajevnem ljudskem odboru, ki mu je pripadlo večje število prebivalstva razdeljenega ozemlja krajevnega' ljudskega odbora. Za na novo ustanovljene krajevne ljudske odbore pa se uvedejo nove matične knjige in se začne z novimi vpisi;
3.	Pri izločitvi posameznih naselij iz enega krajevnega ljudskega odbora v drugi krajevni ljudski odbor ne nastanejo v matičnih knjigah nikake spremembe. Matična dejstva, ki se dogodijo po izločitvi v izločenem naselju, se vpisujejo dalje v matično knjigo krajevnega ljudskega odbora, v katerega sestav je prišlo to naselje.
Posebna matična knjiga
88.	člen
Matičarji vodijo posebno knjigo o vseh primerih, ki se morajo po zakonu o državnih matičnih knjigah zaznamovati v rojstnih matičnih knjigah, a se nanašajo na vpise v matičnih knjigah, ki se hranijo še pri prejšnjih matičarjih. Take primere zaznamuje v posebno knjigo tisti matičar, v čigar območju je rojstni kraj oziroma bivališče prizadete osebe.
Posebna matična knjiga je iste oblike kakor rojstna matična knjiga. Na njej mora biti označba »Posebna matična knjiga poznejših vpisov in zaznamb po 51. členu zakona o državnih matičnih knjigah«.
V	razpredelke, ki so določeni za temeljni vpis v posebni knjigi) vpiše matičar vse podatke, ki so predpisani za temeljni vpis. Te podatke vpiše na podlagi podatkov iz stare matične knjige oziroma na podlagi listin, ki imajo te podatke. Vse te podatke mora dati matičarju na njegovo zahtevo organ, ki hrani stare matične knjige, oziroma si jih preskrbi matičar sam z vpogledom in prepisom iz stare matične knjige. To zaznamuje v stolpcu »Pripombe in popravki« v posebni knjigi n. pr. takole: »Prednji podatki so preneseni
dobesedno iz rojstne matične knjige župnega urada v......,
letnik......, stran......., zap. št. ....« Datum. Matičar-
jev podpis. Ali »Prednji podatki so preneseni dobesedno
iz rojstnega lista, izdanega od župnega urada v .........,
št....... z dne .........., in so vpisani v rojstni knjigi
istega urada letnik ......, stran ....zap. št. ..........<
Datum. Matičarjev podpis.
V	stolpec »Poznejši vpisi iq zaznambe« pa vpiše matičar vse poznejše zaznambe, ki se nanašajo na temeljni vpis, kakor so: poznejša ugotovitev staršev, priznanje ali ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva, pozakonitev, posvojitev, prenehanje posvojitve, podaljšanje ali ukinitev podaljšanja roditeljske pravice ali skrbništva, sprememba osebnega imena, sklenitev, razveljavitev ali razveza zakona, poznejši popravki napak, smrt oziroma razglasitev za mrtvega, razveljavitev razglasitve za mrtvega.
Matičar vodi tudi dvojnik posebne matične knjige in abecedni vpisnik k tej knjigi. Posebna matična knjiga se lahko vodi tudi na nevezanih polah, ki se vežejo pozneje.
Obnova uničenih matičnih knjig
89.	člen
Rojstne matične knjige za osebe, rojene po 1. januarju 1900, ki so uničene ali so izginile, se morajo obnoviti do 31. decembra 1948, in sicer v dvojniku. En izvod se izroči višjemu nadzorstvenemu organu, da ga hrani.
Uničene rojstne matične knjige se obnovijo samo, če so uničene ali so izginile izvirne matične knjige in če tudi ni dvojnikov teh izvirnikov. Ce so na razpolago dvojniki, se prepišejo po določbah o prepisovanju starih matičnih knjig. (90. člen tega pravilnika.)
Uničene rojstne matične knjige se morajo obnoviti za vsak posamezni krajevni oziroma mestni ljudski odbor posebej tak<j, da je vsaka oseba vpisana v rojstno matiČBO
knjigo tistega krajevnega oziroma mestnega ljudskega od- ^ bora. v katerega območju je bila rojena.	6
Ljudski odbor, za katerega območje je treba obnoviti uničene rojstne matične knjige, mora ugotoviti, ali in katere rojstne matične knjige so uničene oziroma so izginile, pa ni na razpolago dvojnikov. Nato izda ljudska odbor odločbo, v kateri ugotovi, katere rojstne matične knjige manjkajo in jih je treba zaradi tega obnoviti, ter pozove vse državljane svojega območja, ki so rojeni v dotičnih letih, da p uglas .jo v določenem roku vse votrebne podatke za obnove vpisa v obnovljeno rojstno matično knjigo in da predložijo vse potrebne listine, iz katerih bodo razvidni podatki za vpis.
Tako odločbo razglasi ljudski odbor na krajevno tibi- j čajni način in po potrebi tudi v dnevnem časopisju.
Priglasitve za vpis v obnovljeno rojstno matično knjigo pregleda in oceni posebna komisija, ki jo sestavljajo predsednik in tajnik krajevnega ljudskega odbora 'n po dva člana, ki ju izbere krajevni ljudski odbor.
Komisija izda matičarju glede vsake priglasitve uaiog za vpis. Matičar uredi priglasitve po krajevnih ljudskih odborih m po datumih, kakor so se rojstva dogodila. Nato jih vpiše v obnovljeno rojstno matično knjigo za vsak krajevni ljudski odbor posebej, in sicer v dvojniku. Obenem izdela abecedne vpisnike k obnovljenim knjigam.
Pri vsakem obnovljenem vpisu zaznamuje matičar v stolpcu »Pripombe in popravki«, na kakšni podlagi je vpis opravljen. Primer: »Vpis, obnovljen po 55. členu zakona o državni matični knjigi, ker je izvirnik uničen. (Odločba
krajevnega LO v ............ št......-.. z ................^x
Datum. Matičarjev podpis.
231.
Na podlagi 4. člena zakona o državnih matičnih knjigah
spreminjam
odredbo o matičnih okoliših št. 8325/30/1946 z dne 19. XII, r94ti (Uradni list LRS št. 80 iz leta 1946) skladno z zakonom o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije z dne 23. 11. 1948 tako, da se v spremenjeni in prečiščeni obliki glasi;
Odredba
o matičnih okoliših
1.	člen
Kraji in mesta se zaradi skupnega vodstva državnih matičnih knjig združijo v matične okoliše. Matične knjige združenih krajev in mest vodi državni matičar na sedežu. i okoliša, ločeno za vsako upravno enoto.
2.	člen
Sedeži in območja matičnih okolišev so tile:
1.	Glavno mesto Ljubljana
Sedež Ljubljana za vse območje glavnega mesta. Ljubljana,
2. Okraj Celje mesto
Sedež mesto Celje za ves okraj Celje mesto.
3.	Okraj Celje okolica
Prepisovanje starih matičnih knjig
90.	člen
Do 31 decembra 1950 se morajo prepisati vse stare rojstne, noročne in mrliške matične knjige, ki so se vodile od 1 januarja 1850 do 9. V. 1946, oziroma na priključenem ozemlju do 15. IX. 1947, ko je začel veljati zakon o državnih
matičnih knjigah.	v
Zaradi pravilne ureditve matične službe se prepišejo vse matične knjige tako, da se po možnosti prepišejo iz starih matičnih knjig vsa matična dejstva v obnovljene matične knjige tistega krajevnega ljudskega odbora, v katerega območju so se dogodila, oziroma poroke v maucne knjige tistega krajevnega ljudskega odbora, kjer so bile sklenjene.
Stare matične knjige se prepišejo na novih predpisanih obrazcih v dvojniku s potrebnimi abecednimi vpisniki. Dvojniki prepisov se izročijo višjemu nadzorstvenemu organu,
da jih shrani.	,
’ Pri vsakem vpisu prepisa je treba v pripombi navesti:
»Dobesedno preneseno iz izvirnika matične knjige ........
letnik... zap, št......... stran.......•« Datum. Matičar-
jev podpis.
Veljavnost pravilnike
91.	člen	•
Ta pravilnik velja od dneva razglasitve v i racinem listu LRS«.
Št, IV—3174/4—48.
Ljubljana dne 6. oktobra 1948.
Minister
za notranje zadeve LRS:
Boris Kraigher 1. r.
1.	Sedež G o m i 1 s k o za krajevne ljudske odbore: Braslovče, Gomilsko, Letuš, Marija Reka, Prekopa, Sv. Jeronim, Sv. Jurij ob Taboru, Sv. Lovrenc pri Preboldu, Sv. Pavel pri Preboldu, Trnava in Vransko.
2.	Sedež Kozje za krajevne ljudske odbore: Buče, D rensko rebro, Kozje, Lesično, Prevorje in Zagorje.
3.	Sedež L a š k o za krajevne ljudske odbore: Debro, Kuretno, Laško, Marija Gradec, Rečica, Rifengozd, Rimske Toplice, Sv, Jedert, Svetina, Sv. Lenart nad Laškim in Sv. Rupert nad Laškim.
i.	Sedež Planina pri Sevnici za krajevne ljudske odbore: Dobje, Jurklošter, Marof. Planina pri Sevnici in Sv. Vid pri Planini.
5. Sedež Ponikva pri G r o b e 1 n em za krajevne ljudske odbore: Ponikva pri Grobelnem, Sv. Štefan, Št. Vid pri Grobelnem in Žusem.
8.	Sedež Sv. Jurij pri Celju za krajevne ljudske odbere: Blagovna, Dramlje, Grobelno, Kalcbje, Ritnik, Slivnica pri Celju, Sv. Jurij pri Celju, Sv. Lovrenc pri P rož in u, Sv. Primož, Štore, Teharje in Vrbno.
7.	Sedež Vitanje za krajevna ljudska odbora: Stranice in Vitanje.
8.	Sedež V ojnik za krajevne ljudske odbore: Greš -njice, Dobrna, Frankolovo, Ljubečna, Nova cerkev. Pristava, Sooka, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini. Št. Janž pri Velenju, Trnovlje, Višnja vas in Vojnik.
9.	Sedež Žalec za krajevne ljudske odbore: Galicija, Gotovlje, Griže, Liboje, Petrovče, Polzela, Ponikva nad Žalcem, Sv. Peter v Savinjski dolini, Št. Andraž pri Velenju, Št, H j pri Velenju, Velika Pirešica in Žalec.
Okraj Črnomelj
1.	Sedež Črnomelj za krajevne ljudske odbore: Adlešiči, Črnomelj, Dobliče, Dragatuš, Griblje, Loka pri Črnomlju, Petrova vas, Talčji vrh in Tribuče,
‘2. Sedež Metlika za krajevne ljudske odbore; Dražici, Gradac, Lokvica, Metlika, Podzemelj, Radoviča, Rosa I niče in Suhor pri Metliki,
o. Sedež Semič za krajevne ljudske odbore: Črešnjevec. Črmošnjice, Rožni dol, Semič, Stranska vas in Štrekljevec.
4. Sedež Stari trg ob Kolpi za krajevna ljudska odbora: Predgrad in Stari trg ob Kolpi,
0.	Sedež Vinica za krajevne ljudske odbore: Pretoka, Sinji vrh. Stara Lipa in Vinica.
Okraj Dravograd
1.	Sedež Črna za krajevne ljudske odbore; Črna, Javorje, Koprivna in Žerjav.
2.	Sedež Dravograd za krajevne ljudske odbore: Črneče, Dravograd, Libeliče, Št. Janž pri Dravogradu in Trbonje.
3 Sedež G uš ta u j za krajevna ljudska odbora: Guštanj in Kotlje
4.	Sedež Marenberg za krajevne ljudske odbore: Marenberg, Sv. Anton na Pohorju in Vuhred.
5.	Sedež Mežica za krajevni ljudski odbor Mežica.
6.	Sedež Muta za krajevne ljudske odbore: Gortina,
12.	Sedež S! Peter pri Gorici za • krajevne ljudske odbore: Ajševica, Št. Peter pri Gorici, Vogrsko in Vrtojba.
13.	Sedež Vipava za krajevne ljudske odbore: Budanje, Gabrje, Goče, Lože, Št. Vid Vipava in Vrhpolje.
Okraj Grosuplje
1.	Sedež Grosuplje za krajevne ljudske odbore: Grosuplje, Polica, Šmarje pri Grosupljem, Škocjan, St. Jurij pri Grosupljem in Žalna.
2.	Sedež Ivančna gorica za krajevne ljudske odbore: Dob, Ivančna gorica, Muljava, Radohova vas. Stična Št. Vid pri Stični, Temenica in Višnja gora.
3 Sedež V e 1 i k e L a š č e za krajevne ljudske nabore: Dvorska vas, Kartovica, Rob, Sv. Gregor, Turjak :n Velike Lašče.
4.	Sedež V i d e m - D o b t* e p o 1 j e za krajevne ijuS-ske odbore: Kompolje, Ponikve, Račna Struge in Videm-Dobrepolje.
5,	Sedež Zagradec za krajevne ljudske odbore: Ambrus, Krka in Zagr. dec.
Okraj Idrija
Muta, Sv. Primož nad Muto, Sv Primož na Pohorju, Pernice in Vuzenica,
7.	Sedež Prevalje r,& krajevne ljudske odbore: Leže, Prevalje in Št. Danijel.
8.	Sedež Slovenj Gradec za krajevne ljudske odbore: Golavabuka. Legen, Podgorje, Razbor, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg, Šmartno pri Slovenjem Gradcu, Šmiklavž, Troblje in Turiška vas.
9.	Sedež Straže za krajevne ljudske odbore: Dovže, Mislinja, Sv, Florijan v Doliču, Straže, Št. Vid nad Vaidekom in Št. Ilj pod Turjakom.
Okraj Gorica
1.	Sedež Ajdovščina za krajevne ljudske odbore: Ajdovščina, Brje pri Rihemberku, Col, Dobravlje, Dol-Predmeja, Križ na Vipavskem, Kovk, Lokavec, Otlica, Podkraj, Planina, Šmarje, Štomaž, Ustje in Velike Žablje.
2.	Sedež Bilje za krajevne ljudske odbore: Bilje, Bukovica, Gradišče. Miren in Renče.
3.	Sedež Črniče za krajevne ljudske odbore: Črniče, Kamnje, Osek, Ozeljan, Selo, Šempas in Vrtovin.
4.	Sedež Dornberk za krajevne ljudske odbore: Dornberk, Preserje na Vipavskem, Prvaoina, Rihemberk, Sp. Branica in Zalošče,
5.	Sedež Grgar za krajevne ljudske odbore: Banjška, Čepovan, Dolnji Lokovec, Gornji Lokovec, Grgar, Lokve, Ravne, Ravnica in Trnovo.
6.	Sedež Kanal za krajevne ljudske odbore: Anhovo. Avče, Deskle, Kal nad Kanalom, Kanal, Levpa, Plave m Ročinj.
7.	Sedež Kostanjevica za krajevne ljudske odbore: Kostanjevica, Opatje selo, Temnica in Vojšrlca.
S. Sedež Kojsko za krajevne ljudske odbore: Cerovo, Kojsko, Kozana jn Šmartno.
9.	Sedež Lig za krajevne ljudske odbore: Lig, Kambreško in Zapotok.
1.	Sedež Idrija za krajevne ljudske odbore: Dole, Idrija, Krnice, Ledine, Spodnja Idrija in Vojsko,
2.	Sedež Cerkno za krajevne ljudske odbore: Bukovo, Cerkno, Novake, Otalež, Podlanišče, šebrelje. Zakriž in Želin.
3.	Sedež Godovič za krajevne ljudske odbore: Črni vrh, Gor' ič, Hotedršica in Trate
Okraj Ilirska Bistrica
1- Sedež Bitnja za krajevne ljudske odbore: Bitnja, Celje, Ostrožno brdo, Prem in Suhorje.
2	Sedež Ilirska Bistrica za krajevne ljudske odbore: Harije, Ilirska Bistrica, Jelšane, Koseze, Novo-kračina, Tominje, Topolec, Trpčar.e, Veliko brdo, Vrbovo, Zabiče, Zarečje in Zemorv.
3.	Sedež Knežak za krajevna ljudska odbora: Knežak in Šembije.
4.	Sedež Podgrad za krajevne ljudske odbore: Golac, Hrušica, Obrov, Podgrad in Pregarje.
5.	Sedež Slivje za krajevna ljudska odbora: Slivje in Tatre.
Okraj J a se niče
1.	Sedež Bled za krajevne ljudske odbore: Bled, Bohinjska Bela, Podhom-Zasip, Ribno, Spodnje Gorje In Zgornje Gorje.
2.	Sedež Bohinjska Bistrica za krajevna ljudske odbore: Bohinjska Bistrica, Koprivnik-Gorjuše, Polje-Bohinj, Srednja vas-Črešnjica in Stara Fužina.
3.	Sedež Jesenice za krajevne ljudske odbore: Blejska Dobrava, Dovje-Mojstrana in Jesenice,
4 Sedež K r a n j s k a g o r a za krajevne ljudske odbore: Gozd, Kranjska gora m Rateče-Planica
5. Sedež Radovljica za krajevne ljudske odbore: Begunje na Gorenjskem, Brezje, Kamna gorica, Kropa, Lancovo, Lesce, Ljubno, Mošnje, Podnart-Ovsiše, Radovljica, Srednja Dobrava in Žirovnica.
10.	Sedež Neblo za krajevne ljudske odbore: Dobrovo, Kožbana. Medana, Neblo, Vipolže in Višnjevik.
11.	Sedež	o 1 k a n aa krajevna ljudska odbora:
Kromberk in Solkan.
Okraj Kamnik
1.	Sedež Domžale za krajevne ljudske odbore: Dob, Domžale, Ihan, Krtina in Vir.
2.	Sedež Kamnik za krajevne ljudske odbore: črna, Godič, Homec, Kamnik, Kamniška Bistrica, Nevlje, Paloviče, Podgorje, Radomlje, Šmarca in Tunjice.
3.	Sedež Lukovica za krajevne ljudske odbore: Blagovica, Krašnja, Lukovica, Prevoje in št. Ožbalt.
4.	Sedež Mengeš za krajevne ljudske odbore: Bukovica, Jarše, Komenda, Mengeš, Moste, Trzin, Vodice in Zalog.
5.	Sedež Moravče za krajevne ljudske odbore: Krašce, Moravče, Peče in Vrhpolje.
6.	Sedež Tuhinj za krajevne ljudske odbore: Češnjice, Motnik, Srednja vas v Tuhinju, Šmartno v Tuhinju, Špitalič in Tuhinj.
Okraj Kočevje
1.	Sedež Banja Loka za krajevne ljudske odbore: Banja Loka, Kostel, Kuželj, Vas-Fara in Vrh,
2.	Sedež Kočevje za krajevne ljudske odbore: Kočevje, Koprivnik, Livold, Mozelj, Stara cerkev, Stari | log in Željne.
3.	Sedež Kočevska Reka za krajevne ljudske odbore: Briga, Kočevska Reka in Morava.
4.	Sedež Loški potok za krajevne ljudske odbore: Loški potok, Podpreska in Trava.
5.	Sedež Osilnica za krajevna ljudska odbora: Osilnica in Papeži.
6.	Sedež Ribničana Dolenjskem za krajevne ljudske odbore: Bukovica, Dolenja vas, Dolenji Lazi, Goriča vas, Jurjeviča, Rakitnica, Ribnica na Dolenjskem, Sušje in Velike Poljane.
7.	Sedež Sodražica za krajevne ljudske odbore: Gora, Sodražica, Zamostec in Žigmarice.
Okraj Kranj
1.	Sedež Cerklje za krajevne ljudske odbore: j Brniki, Cerklje na Gorenjskem, Šenturška gora, Velesovo i in Visoko.
2.	Sedež Gorenja vas za krajevne ljudske od- ! bore: Gorenja vas, Hotavlje, Javorje, Leskovica, Log, j Lučine, Poljane, Sovodenj, Trebija in Žiri.
3.	Sedež Kranj za krajevne ljudske odbore: Besnica, Bitnje, Jezersko, Kokra, Kokrica, Kranj, Mavčiče, Naklo, Orehek, Podbrezje, Preddvor, Predoslje, Smlednik, Šenčur, Trboje, Voglje in Zapoge.
4.	Sedež Škofja Loka za krajevne ljudske odbore: Puštal, Reteče, Sora, Stara Loka, Škofja Loka, Trata-kolodvor, Zminec in Žabnica.
5.	Sedež Tržič za krajevne ljudske odbore: Duplje, Goriče, Kovor, Križe, Leše, Sv, Ana, Sv. Katarina, Trstenik in Tržič.
6.	Sedež Železniki za krajevne ljudske odbore: Bukovica, Češnjica, Davča, Martinj vrh, Selca, Sorica, Zali log, Zgornja Ljuša in Železniki.
Okraj Krško
1.	Sedež Artiče za krajevne ljudske odbore: Artiče, Dednja vas, Globoko, Pečice, Pišece, Sromlje in Zdole.
2.	Sedež Brežice za krajevne ljudske odbore; Brežice, Brežice okolica, Dobova in Kapelei.
3.	Sedež Čatež ob Savi za krajevne ljudske odbore: Cerklje ob Krki, Čatež ob Savi, Dolenja Pirošica, Jesenice na Dolenjskem, Krška vas, Skopice in Velika Dolina.
4.	Sedež Kostanjevica za krajevne ljudske odbore: Kostanjevica, Mraševo, Oštre, Prušnja vas, Sv. Križ pri Kostanjevici in Šutna.
5.	Sedež Krško za krajevne ljudske odbore: Brege, Krško, Leskovec pri Krškem, Senuše, Stari grad, Veliki Podlog in Videm ob Savi.
6.	Sedež Raka za krajevne ljudske odbore: Bučka, Raka, Studenec in Sv. Duh.
7.	Sedež Rajhenburg za krajevne ljudske odbore: Blanca, Dovško, Gorjane, Poklek-Leskovec, Rajhenburg, Raztez, Senovo, Stolovnik, Veliki Kamen in Ve-trnik.
8.	Sedež Sevnica za krajevne ljudske odbore: Boštanj, Kompolje, Križ, Lipoglav, Log, Lončarjev dol, Podvrh, Sevnica, Šmarje pri Sevnici in Zabukovje.
9.	Sedež Št, Peter pod Sv. gorami ža krajevne ljudske odbore: Bizeljsko, Podsreda, Stara vas-Bizeljsko, Št. Peter pod Sv. gorami.
Okraj Lendava
1.	Sedež Črenšovci za krajevne ljudske odbore: Črenšovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Mala Polana,
j Odranci, Srednja Bistrica in Velika Polana,
2.	Sedež Dobrovnik za krajevne ljudske odbore: \ Bogojina, Dobrovnik, Filovci, Genterovci, Kobilje, Mo-
tvarjevci in Strehovci.
3.	Sedež Dolnja Lendava za krajevne ljudske odbore: Dolina, Dolnja Lendava, Gabrje, Gornji Lakoš, Hotiza, Mostje in Orešje.
4.	Sedež Turnišče za krajevne ljudske odbore: Gomilica, Lipa, Nedelica, Rervkovci in Turnišče.
Okraj Ljubljana okolica
1.	Sedež Borovnica za krajevne ljudske odbore: Borovnica, Podpeč-Jezero, Preserje in Rakitna.
2.	Sedež Dolenji Logatec za krajevne ljudske odbore: Dolenji Logatec, Gorenji Logatec, Rovte in Vrh Sv. Treh kraljev.
3.	Sedež Ig za krajevne ljudske odbore: Golo-Škrilje, Ig, Iška vas, Pijava gorica, Tomišelj in Želimlje.
4.	Sedež Litija za krajevne ljudske odbore: Hotič, Jančje, Kresnice, Litija, Polšnik, Prežganje, Ribče-Za-savje, Sava, Šmartno pri Litiji, Tirna, Vače,- Velika Kosire vnica, Velika Štanga in Zg. Jablanica.
5.	Sedež Ljubljana (okolica) za krajevne Ijud-i ske odbore: Bizovik, Brezovica-Vnanje gorice, Črnuče,
Dobrova, Dobrunje-Sostro, Dol-Beričevo, Dolsko, Glinica, Kozarje-Podsmreka, Lavrica, Log, Medno, Notranje gorice, Podgorica-D ragomelj, Skaruoina, Škofljica, Šmartno-Gameljne in Tacen.
6.	Sedež Medvode za krajevna ljudska odbora: Medvode in Pirniče.
7.	Sedež Polhov Gradec za krajevne ljudske odbore: črni vrh, Dvor, Polhov Gradec in Praproče-Setnik.
8- Sedež Vrhnika za krajevne Jjudske odbore: Butajnova-Št. Jošt, Blatna Brezovica, Drenov grič-Ligojna,
Horjul, Podlipa-Smrečje, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika,
Vrzdenec-Žažar, Zaklanee-Brezje in Zaplana.
Okraj Ljutomer
1.	Sedež Ivanjkovci za krajevne ljudske odbore: Ivanjkovci, Veličane in Žerovinci.
2.	Sedež Križevci pri Ljutomeru za krajevne ljudske odbore: Bučečovci, Bunčani, Grlava, Kiju-čarovci pri Ljutomeru, Križevci pri Ljutomeru, Logarovci, Lokavci, Stara Nova vas, Veržej in' Vučja vas.
3.	Sedež Ljutomer za krajevne ljudske odbore: Branoslavci, Cezanjevei, Cven, Gresovščak, Ljutomer, Globoka. Noršinci, Presika, Radomerje, Razkrižje, Slamnjak. Stara cerkev in Stročja vas.
4.	Sedež Mala Nedelja za krajevne ljudske odbore: Bolehnečiči, Godemarci, Kuršind, Mala Nedelja. Radoslavei in SeliSčl.
5.	Sedež Sv. Miklavž pri Ormožu za krajevna ljudska odbora: Kog in Sv. Miklavž pri Ormožu.
6.	Sedež Sv. Tomaž pri Ormožu im krajevne ljudske odbore: Gornji Ključarovci, Lahonci, Savci. Sejane!, Sv. Tomaž pri Ormožu in Trnovci.
Okraj Maribor mesto
Sedež M a r i b o r za ves okraj Maribor mesto.
Okraj Maribor okolica
L. Sedež Fram za krajevne ljudske odbore: Fram Ješenca. Kopivnik in Morje.
2.	Sedež Maribor (okolica) za krajevne ljudske odbore: Brestrnica, Kamnica, Limbuš, Pekre, Pesnic?., Spodnji Duplek, Sv. Martin pri Vurberku, Sv. Peter pri Mariboru, Šmarjeta in Zgornji Duplek.
3.	Sedež Podvelka za krajevne ljudske odbore: Brezno. Kapla. Kum en, Lehen na Pohorju, Podvelka. Remšnik, Ribnica na Pohorju, Sv, Lovrenc na Pohorju in Sv. Ožbalt.
4.	Sedež Ruše za krajevne ljudske odbore: Bi- i strica. Puščava, Ruše, Selnica ob Dravi, Slemen, Smolnik in Sv. Duh na Ostrem vrhu.
5.	Sedež Slivnica pri Mariboru za krajevne ljudske odbore: Brunšvik, Dobrovce, Dogoše, Gorica, Hoče, Orehova vas, Podova, Rače, Razvanje, Reka-Pohorje, Slivnica pri Mariboru in Sv. Miklavž,
6.	Sedež Spodnja Polskava za krajevna ljudske odbore: Pragrsko, Spodnja Polskava in Zgornja Polskava.
7.	Sedež Sv. Lenart v Slovenskih goric a h za krajevne ljudske odbore: Črmljenšak, Gašteraj-Žitenee. Gečeva. Jurovski dol, Korena, Osek, Pari inje, Selce-Rogoznica, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Sv. Trojica v Slovenskih goricah, Voličina, Zamarkova, Zimica in Žer-javci.
8.	Sedež St. 11 j v Slovenski hgori ca h za krajevne ljudske odbore: Ceršak, Cirknica. Jakobski dot, Jarenina, Plodršnca, Selnica ob Muri. Sladki vrli in Št. IIj v Slovenskih goricah;
9.	Sedež Zgornja Kungota 'za krajevne ljudske odbore Spodnja Kungota, Svečina, Sv. Jurij ob Pesnici. Sv. Križ in Zgornja Kungota,
Okraj Mozirje
1.	Sedež Gornji grad za krajevne ljudske odbore: Bočna, Gornji grad, Nova Štifta in Šmartno ob Dreti,
2.	Sedež Ljubno ob Savinji za krajevne Ijud-! ske odbore: Grušovlje, Ljubno ob Savinji, Luče, Radmirje in Solčava.
3.	Sedež . Mozirje za krajevne ljudske odbore: Gorenje, Gorica ob Dreti, Ljubija-Lepa njiva, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki in Šmihel pri Mozirju.
4.	Sedež Šoštanj za krajevne ljudske odbore: Bele vode, Družmirje, Lokovica, Ravne, Sv. Florijan, Šoštanj, Topolščica in Zavodnje.
5.	Sedež Velenje za krajevne ljudske odbore: Pesje, Šalek, Škafe in Velenje.
0 k r a j M u r s k a S o b o ta
L Sedež Beltinci za krajevne ljudske odbore: Beltinci, Bratonci, DoMežovje, Gančani, Ivanjci, Ižakovci, Lipovci in Melinci.
2.	Sedež Bodonci za krajevne ljudske odbore: Beznovci, Bodonci, Brezovci, Lemerje, Pužavei, Strukovei, Vadarci. in Zenkovei.
3.	Sedež Cankova za krajevne ljudske odbore: Cankova, Domajim, Gerlinci, Gornji Crnci, Korove:, Krašči, Ropoča, Skakovei in Topolovci.
4.	Sedež. Gornja Ben dava za krajevne ljudske ! odbore: Dolič, Dolnja Slaveča, Gornja Lendava, Gornja
Slaveča Kovačovei, Kruplivnik, Kuzma, Matjašovci, Motorika, Radovci, Trdkova in Vidonci.
5.	Sedež Gornji Petrovci za krajevne ljudske j odbore: Adrijauei, Boreča, Cepinci, Gornji Petrovci, Lu-
cova, Martinje, Neradnovci. Otovci, Peskovci, Stanjovci, Šulinei in Ženavlia.
U. Sedež Križevci v Prekmurju za krajevne ljudske odbore: Domjnjšovci, Kančovci, Križevci v Prekmurju, Kukec in Kustanovci.
7.	Sedež Martjanci za krajevne ljudske odbore: Andrejci, Bokrači, Martjanci, Mlajtmci-Lukačcvci, Moravci, Nemčavci, Noršinci. Sebeborci in Tešanovei.
8.	Sedež M o š č a n c i za krajevne ljudske odbore: Danteovoj, Dolina,. Mačkovci, Moščanci, Pečarovci, Pozna-novci, Prosečka vas, Šalamenci in Vaneča.
9.	Sedež Murska Sobota za krajevne ljudske
odbore: Bakovci, Čemelavci. Gorica, Krog, Kupšinci, Mar-kišavci, Murska Sobota, .V	Polana, Predanovci,
Puconci, Rakičan, Satahovci in VeŠčica.
10.	Sedež. Rogaševci za krajevne ljudske odbore: Kramarovci, Pertoča, Rogaševci, Sotina-Serdica in Veče-slavci.
11.	Sedež Selo v Prekmurju za krajevne ljudske odbore: Fokovci, Ivanovci. Selo v Prekmurju in Vučja gomila.
12.	Sedež Šalove i za krajevne ljudske odbore: Budine!, Dolenci, Hodoš, Krplivnik, Markovci in Šalovei.
13.	Sedež Prosenjakovci za krajevna ljudska odbora: Prosenjakovci in Ratkovci.
14.	Sedež Tišina za krajevne ljudske odbore; Borejci, Gederovci, Gradišče, Krajna. Murski Petrovci, Bankovci, Sodišinei, Tišina, Tropovci in .Vanča vas.
Okraj Novo mesto	«
1.	Sedež Dolenjske Toplice za krajevne ljudske odbore: Dolenjske Toplice, Gorenje Sušice, Podturn, Poljane in Uršna sela.
2.	Sedež Mirna peč za krajevne ljudske odbore; Globodol, Jablan, Karteljevo, Mirna peč in Št. Jurij.
3	Sedež Novo mesto za krajevne ljudske odbore: Birčna vas, Brusnice, Dolž, Gabrje, Kamence, Ločna, Novo mesto, Podgrad, Prečna, Smolenja vas, Stopice, Straža, Št. Peter, Šmihel pri Novem mestu in Vavta vas.
4.	Sedež Št. Jernej za krajevne ljudske odbore: Gradišče pri Št. Jerneju, Orehovica, Prekopa, Št. Jernej, Šmarje in Zameško.
5.	Sedež Škocjan za krajevne ljudske odbore: Bela cerkev, Dobrovška vas, Dole pri Škocjanu, Škocjan, Šmarješke Toplice, Šmarjeta, Zagrad in Zbure.
6.	Sedež Žužemberk za krajevne ljudske odbore: Ajdovec, Dvor, Ratje, Seda-Hinje, Šmihel pri '7 erku in Žužemberk.
Okraj Poljčane
1.	Sedež Oplotnica za krajevne ljudske odbore: Čadram, Kebelj, Oplotnica in Prihova.
2.	Sedež Podčetrtek za krajevne ljudske odbore: Podčetrtek, Polje ob Sotli, Pristava in Sodna vas.
3.	Sedež Poljčane za krajevne ljudske odbore: Laporje, Makole, Poljčane, Studyn.ee, Sv. Jernej, Vrhole in Zbelovo.
4.	Sedež Rogaška Slatina za krajevne ljudske odbore: Brestovec, Kostrivnica, Rogaška Slatina, Ratanska vas in Sečovo,
5.	Sedež Rogatec za krajevne ljudske odbore: Donačka gora, Rogatec, Sv. Florijan in Sv. Rok ob Sotli.
9. Sedež SlovenskaBistrica za krajevne ljudske odbore: Črešnjevec, Slovenska Bistrica, Šentovec, Tinje, Vrhiloga, Zgornja Bistrica, fZgornja Ložnica In Žabi j ek,
7.	Sedež Slovenske Konjice za krajevne ljudske odbore: Bezina, Konjiška vas, Loče, Slovenske Konjice, Škalce, Špitalič, Tepanje in Žiče.
8.	Sedež Šmarje pri Jelšah za krajevne ljudske odbore: Lemberg, Sladka gora, Sv. Peter na Med- ■ vedjem selu, Šmarje pri Jelšah in Zibika.
9.	Sedež Šmartno na Pohorju za krajevni ljudski odbor: Šmartno na Pohorju.
10.	Sedež Zreče za krajevna ljudska odbora: Loška gora in Zreče,
Okraj Postojna
1.	Sedež Cerknica za krajevne ljudske odbore: Begunje pri Cerknici, Bezuljak, Cajnarje, Cerknica, Grahovo. Otave in Sv. Vid nad Cerknico.
2.	Sedež Hruševje za krajevne ljudske odbore: Hrenovica, Hruševje, Razdrto in Senožeče.
3.	Sedež Nova vas za krajevne ljudske odbore: Nova vas, Ravnik in Velike Bloke.
4.	Sedež Postojna za krajevne ljudske odbore: Bukovje, Postojna mesto, Postojna okolica, Prestranek, Slavina, in Studeno.
.	5. Sedež Rakek za krajevne ljudske odbore: Laze,
| Planina pri Rakeku, Rakek in Unec.
6.	Sedež Stari trg pri Ložu za krajevne ljudske odbore: Babno polje, Iga vas, Lož in Stari trg pri Ložu.
7.	Sedež št. Peter na Krasu za krajevne ljudske odbore: Dolenja Košana, Gorenja Košana, Palčje, Št. Peter na Krasu, Šmihel pri Št. Petru, Trnje in Zagorje.
Okraj Ptuj
1.	Sedež Cirkulane za krajevne ljudske odbore: Cirkulane, Gorenjski vrh, Gradišča, Gruškovee, Leskovec, Paradiž, Skorišnjak, Slatina, Turški vrh, Velika Varnica in Zavrč.
2.	Sedež Destrnik za krajevne ljudske odbore: Biš, Destrnik, Janežovci, Jiršovci, Levanjci, Slavšina, Trnovska vas, Trnovski vrh, Vintarovci in Vitomarci.
3.	Sedež Hajdina za krajevne ljudske odbore: Hajdina, Slovenja vas, Starše in Sv. Marjeta na Dravskem polju.
4.	Sedež Juršinci za krajevne ljudske odbore: Brezovci, Juršinci, Polenšak in Sakušak.
5.	Sedež Ormož za krajevne ljudske odbore: Cvet-kovci, Hum, Lešnica, Loperšice, Ormož, Pavlovci, Podgorci, Sodinci in Velika Nedelja.
6.	Sedež Podlehnik za krajevne ljudske odbore: Gorca, Gruškovje, Nova cerkev, Podlehnik, Rodni vrh in Sedlašek.
7.	Sedež Ptuj za krajevne ljudske odbore: Borovci, Bukovci, Dornava, Formin, Gajevci, Gorišnica, Grajena, Kicar, Markovci, Mestni vrh, Mezgovci, Moškanjei, Pacinje, Podvinci, Ptuj, Rogoznica, Sobetinci, Spuhlja, Stojnci, Vurberg, Zabovci in Zamolani.
8.	Sedež Ptujska gora za krajevne ljudske odbore: Cirkovci, Dolena, Majšperk, Neraplje, Pleterje, Ptujska gora, Sestrže, Stoperce, Sv. Lovrenc na Dravskem polju in Šikole.
9.	Sedež Središče ob Dravi za krajevne ljudske odbore: Obrež, Središče ob Dravi" in Šalovci.
10.	Sedež Sv. Vid pri Ptuju za krajevne ljudske odbore: Lancova vas, Majski vrh, Pobrežje, Sela, Sv. Vid pri Ptuju, Tržec-Jurovci, Vareja in Zgornja Pristava.
11.	Sedež Žetale za krajevni ljudski odbor Žetale.
Okraj Radgona
1.	Sedež Apače za krajevne ljudske odbore: Apače, Lutverci, Nasova, Podgorje, Stogovci in Žepovci.
2.	Sedež Benedikt za krajevne ljudske odbore: Benedikt, Drvanja, Ihova, Negova, Spodnja Ščavnica, Trotkova in Zgornja Ročica.
3.	Sedež Gornja Radgona ža krajevne ljudske odbore: Boračeva, Črešnjevci, Gornja Radgona, Hrastje-Mota, Ivanjševci, Janžev vrh, Kapela, LomanoŠe, Mele-Šratovci, Murščak, Orehovci, Police, Radenci, Rihtarovci-Turjanci, Stavešinci in Zbigovci-Lastomerci.
4.	Sedež Sv. Jurij ob Ščavnici za krajevne ljudske odbore: Andrenci, Brengova, Cogetinci, Cerkvenjak, Čagona, Galušak, Grabo-noš, Ivanjći, Kraljevci, Oče-slavci, Okoslavci, Rožički vrh, So v jak, Sv. Jurij ob Ščavnici, Stara gora in Župetinci.
5.	Sedež: Trate za krajevne ljudske odbore: Dražen vrh, Ledinek, Lokavci-Rožengrunt, Trate, Velka, Zgornja Ščavnica in Žice.
Okraj Sežana
1.	Sedež Gradišče za krajevne ljudske odbore: Bezovica, Gradišče, Movraž, Riža na, Sočerga in Truške.
2.	Sedež H e r p e l j e za krajevne ljudske odbore: Brezovica, Črni kal, Herpelje, Materija, Ocizla, Podgorje, Rakitovec in Rodik.
3.	Sedež Dutovlje za krajevne ljudske odbore: Dutovlje, Pliskovica, Skopo, Tomaj in Vrhovlje.
4.	Sedež Komen za krajevne ljudske odbore: Brestovica, Gabrovka pri Komnu, Gorjansko, Komen, Škrbina, Sveto in Veliki dol.
5.	Sedež Sežana za krajevne ljudske odbore; Divača, Lokev, Povir, Sežana, Štorje in Vrabče.
6.	Sedež Štanjel za krajevne ljudske odbore: Avber, Gorenja Branica, Kcbja glava, Štanjel in Štjak.
7.	Sedež Vremski Britof za krajevne ljudske odbore: Barka, Matavun, Misliče in Vremski Britof.
Okraj Tolmin
1.	Sedež Bovec za krajevne ljudske odbore: Bovec, Čezsoča, Kal-Koritnica, Log pod Mangartom, Srpenica, Soča, Trenta in Žaga.
2.	Sedež Grahovo za krajevne ljudske odbore: Grahovo, Huda Južna, Podmelec, Podbrdo in Rut,
3.	Sedež Kobarid za krajevne ljudske odbore: Borjiana, Breginj, Drežnica, Idrsko, Kamno, Kobarid, Kred, Logje, Livek, Sedlo, Smast, Sužid, Trnovo in Vrsno.
4.	Sedež Sv. Lucija za krajevne ljudske odbore: Dolenja Trebuša, Gorenja Trebuša, Idrija pri Bači, Lom, Ponikve, Sv. Lucija, Slap in Šentviška gora.
5.	Sedež Tolmin za krajevne ljudske odbore: Čiginj, Poljubinj, Tolmin, Volarje, Volče, Zatolmin in Žabče.
Okraj Trbovlje
1.	Sedež Hrastnik za krajevne ljudske odbore: Dol pri Hrastniku, Hrastnik, Marno in Turje.
2.	Sedež Izlake za krajevne ljudske odbore: Cemšenik, Izlake, Mlin še in Št. Gotard.
3.	Sedež Radeče za krajevne ljudske odbore: Breg, Loka pri Zidanem mostu, Radeče, Razbor, Vrhovo in Zidani most.
4.	Sedež Sv. Jurij pod Kumom za krajevna ljudska odbora: Dole pri Litiji in Sv. Jurij pod Kumom.
5.	Sedež Trbovlje za krajevne Ijudslo* odbore: Čeče, Dobovec, Gabrsko, Sv. Urh in Trbovlje.
6.	Sedež Zagorje ob Savi za krajevne ljudske odbore • Kotredež, Loke-Kisovec, št. Lambert in Zagorje ob Savi.
Okraj Trebnje
1. Sedež Krmelj za krajevne ljudske odbore: Krmelj, Malkovec, Št. Janž na Dolenjskem, Telče in Tržišče.
2.	Sedež Mokronog za krajevne ljudske odbore: Bistrica pri Mokronogu, Češnjice, Mirna vas, Mokronog in Trebelno,
3.	Sedež Sv. Križ pri Litiji za krajevne ljudske odbore: Čatež, Moravče in Sv. Križ pri Litiji.
4.	Sedež Št. Rupert za krajevne ljudske odbore: Cirnik, Št. Lovrenc pri Št. Rupertu in Št. Rupert.
5.	Sedež Trebnje za krajevne ljudske odbore: Dobrnič, Dolenja Nemška vas, Lukovek, Mirna, Račje selo, Trebnje in Velika Loka.
6.	Sedež Veliki Gaber za krajevne ljudske odbore: Primskovo, Sela pri Šumberku, Št. Lovrenc pri Veliki Loki in Veliki Gaber.
3.	člen
Ta odredba začne veljati z dnem objave v >Urad-. nem listu LRS«. .
Št. IV—60/13—1948
Ljubljana dne 7. oktobra 1948.
Minister za notranje zadeve LRS: Boris Kraigher 1. r.
232.
Na podlagi odredbe komiteja za avtomobilski promet pri vladi FLRJ o dopolnitvah in spremembah norm za največjo dovoljeno porabo pogonskega materiala (goriva in maziva) z dne 8. IV. 1948 (Uradni list FLRJ št. 29—219/48) izdaja minister za lokalni promet LRS
odločbo
o relacijah, na katerih se zaradi dobrega cestišča zmanjša največja dovoljena poraba goriva in maziva za 5 °/o, o višini dodatka goriva in maziva za zimsko dobo ter spremembah kilometraže olja
1.	Motornim vozilom, ki vozijo stalno po cestah z dobrim cestiščem (asfalt, makadam, cement, kocke itd.), se zmanjša največja dovoljena poraba goriva in maziva za 5%, kar pa ne velja za motorna vozila, ki vozijo po mestu in gostih naseljih. Relacije, za katere se ta odbitek računa v Ljudski republiki Sloveniji, so:
Celje—Maribor, Celje—Laško, Maribor—Št. Ilj, Maribor—Ptuj, Ljubljana—Lesc e-Bled, Ljubljana—Vrhnika, Postojna—Nova Gorica, Postojna—Sežana, Postojna— Opatija, Bazovica—Rupa ter Nova Gorica—Tolmin-Koba-rid-Bovec.
2.	Motornim vozilom pripada za zimsko dobo doda-| tek goriva in maziva do 10% predpisane največje dovo-1 Ijene porabe. Glede na podnebne razmere v Ljudski republiki Sloveniji se določi ta dodatek za Ljudsko republiko Slovenijo z 10%. Pričetek in dobo trajanja za izrabo navedenega dodatka razglasi ministrstvo za lokalni promet LRS v dnevnem časopisju.
3.	Glede na kakovost motornega olja se spremenijo tele kilometraže olja:
a)	za nova vozila do prevoženih 35.000 km olje ekstra kvalitete z izmenjavo olja po vsakih prevoženih 2.000 km;
b)	za vozila od prevoženih 35.000 do 125.000 km olje pri n m kvalitete z izmenjavo olja po vsakih prevoženih 1.400 km;
c)	za vozila, ki so prevozila nad 125.000 km, pa olje sekundi) kvalitete z izmenjavo olja po vsakih prevoženih 800 km.
Generalno popravljeno vozilo se obravnava kot novo in mu pripada do prevoženih 35.000 km olje ekstra kvalitete, nad to kilometražo pa kakor pod b) oziroma c).
4.	Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«,
Št. 1—2—3924/5—48
Ljubljana dne 5. julija 1948.
Minister za lokalni promet LRS;
Jože Borštnar 1. r.
233.
Na podlagi 5. odstavka 8. točke odredbe komiteja za avtomobilski promet pri vladi FLRJ o izrabi prazne vožnje tovornih motornih vozil z dne 6. IV. 1948 (Uradni list FLRJ št. 29—217/48) v zvezi s 34. točko navodil za uporabo te odredbe z dne 5. V, 1948 (Uradni list FLRJ št. 43—332/48) izdaja minister za lokalni promet LRS
odločbo
o določitvi višine odstotka nagrade vozniku tovornih motornih vozil in uslužbencem prometnih odsekov, ki so posredovali prevoz
I. Za prevoz, ki se opravi s tem, da se izrabi prazna vožnja tovornega motornega vozila, plača koristnik storitve imetniku 85% redne tarife. Imetnik vozila pa mora od tega zneska izplačati nagrado:
1. vozniku motornega tovornega vozila, ki je opravil prevoz, po temle ključu: a) vozniku v gozdarstvu in pri gradbah:
na vozilu do 3 tone nosilnosti .	. • •	15%	
na vozilu od 3 do 5 ton nosilnosti	• * •	12%	
na vozilu nad 5 to nosilnosti .	. * •	8%	687.
t>) vozniku v trgovski panogi in pr' avtoprevozniških podjetjih: na vozilu do 3 tone nosilnosti .	javnih	7%	688.
na vozilu od 3 do 5 ton nosilnosti	• • ♦	5%	689.
na vozilu nad 5 ton nosilnosti .	. « •	3%	
c) vozniku vseh drugih panog: na vozilu do 3 tone nosilnosti .		10%	690.
na vozilu od 3 do 5 ton nosilnosti	. • «	8%	
na vozilu i 5 ton nosilnosti .	. . .	5%	691.
Pregled »Uradneg-a lista FI.RJ«
Št. 79 z dne 15. septembra 1948:
674.	Uredba o izgraditvi strokovnih delavskih kadrov in o upravah za strokovne delavske kadre.
675.	Uredba o službi in upravah za vključitev delovne s-ile v gospodarstvo.
676.	Odredba št. XIII o državnih (vezanih) cenah za jedilno olje, oljne tropine-pogače in za suhe rezance sladkorne pese.
677.	Odredba št. XIV. o državnih (vezanih) cenah grozdja za predelavo.
678.	Odredba o dopolnitvi odredbe o ugodnostih članov Enotnih sindikatov Jugoslavije v času letnega do-pusta.
679.	Navodilo o formiranju (strukturi) nižje enotne prodajne cene na debelo za žito, moko in zdrob v gospodarskem letu 1948/49.
680.	Odločba o odkupni marži za apno, ki se kupuje od proizvajalcev po določeni državni (vezani) ceni
681 Odločba o obveznem organiziranju avtoprevozne delavnosti kot poseben obrat.
Št. 80 z dne 18. septembra 1948:
682.	Ukaz o ratifikaciji konvencije svetovne meteorološke organizacije, sklenjene in podpisane 11. oktobra 1947 v Waishingtonu, z dodatkom I in dodatkom II ter protokolom po Španiji.
683.	Pravilnik o razvrstitvi del v rudarstvu.
684.	prav lnik o pouku na naravoslovno-matematičnih fakultetah vseučilišč FLRJ.
685.	Navodilo o spremembi 25. točke navodila za izvajanje uredbe o dodeljevanju podpor rodbinam, katerih hranilci služijo v stalnem kadru jugoslovanske armade.
j 686. Odredba o spremembah in dopolnitvah v poklicih pomožni statistični manipulant in statistični manipulant ter o uvedbi novih poklicev višji statistični manipulant in višji statistik v statistično stroko. Odredba o določitvi temeljne plače za novouvedena poklica »višji statistični manipulant« iu »višji statistik« v statistični strok'
Odredba o razvrstitvi poklicev iz statistične stroke.
2. 5% tistemu uslužbencu oziroma uslužbencem prometnega ođ’-eka, po katerih posredovanju je opravil ta prevoz.
II.	Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«
Št. VI—3924/6-48 Ljubljana dne 9. oktobra 1948.
Minister za lokalni promet LRS: Borštnar Jože 1. r.
celotnega investicijskega objekta.
Odredba o rokih za izvršitev posameznih faz pri gradnji investicijskega objekta, ki jih je treba dati v gradbeno pogodbo.
Odredba o zaključitvi sklepanja pogodb o prodaji koruze.
Popravek navodila o plačevanju razlik, nastalih z zvišanjem cen za blago v trgovini na drobno.
Št 81 z dne 22. septembra 1948:
692.	Uredba o ustanovitvi dečjih jasli in otroških vrtcev.
693.	Uredba o obveznem službovanju farmacevtov v državni službi
694.	Odredba o popisu kmetijskih strojev, priprav in orodja na ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Izdaja »Uradni list LRS«. — Ravnatelj in odgovorni urednik: Božo Vodušek; liska Biasnikova tiskarna obrati — oba v Ljubljani Naročnina: četrtletno 60. polletno 120, celoletno 240 din. — Posamezna številka: 4 din za 16 strani. 8 din za 32 strani 12 din za 48 strani, 16 lin za 64 strani, po pošti 2 50 lin več. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana (irogorčičeva ulica št 23 — Telefon: ravnateljstvo 49-40, uredništvo 49-90, upravništvo 55-79. — Ček. račun 6—90190—1.
URADNI LIST
LJUDSKE RtiPUBLlKE SLOVENIJE
Letnik V
Priloga k 43 kosu z dne 14. oktobra 1948.
Številka 4>.
in oglasi
Opozorilo naročnikom!
V	naši založbi so izšli:
Zbirka gospodarskih predpisov, II. del,
ki je nadaljevanje Zbirke gospodarskih predpisov, ki smo jih izdali aprila 1947. V tem drugem delu Zbirke gospodarskih predpisov smo se trudili, da bi vse gradivo uredili kar najbolj sistematično in pregledno in tako olajšali njegovo uporabo. Težišče zbirke so »Splošni predpisi o upravi državnih gospodarskih podjetij«, s predpisi o arbitraži, pogodbah, plačevanju medsebojnih obveznosti, registraciji, vknjižbi lastninske pravice, arondaciji, razlastitvi, nacionalizaciji, razdeljevanju industrijskega blaga, prosti prodaji, finansiranju, kreditu, knjigovodstvu in glavnimi predpisi o preskrbi prebivalstva z živili in industrijskimi izdelki. Dodali smo predpise o upravi državnih zgradb, o delavskih preskrbovalnicah in o invalidskih gospodarskih podjetjih. V »Dodatku« smo zbrali predpise o akumulaciji in cenah ter enotnih cenah, ki so kot dopolnila, popravki in spremembe izšli po izdaji naše prve Zbirke gospodarskih predpisov.
Da bi bila »Zbirka gospodarskih predpisov« čim prikladnejša za praktično uporabo, je temu drugemu delu dodano tudi stvarno kazalo, ki obsega snov prvega in drugega dela. Stvarno kazalo obsega splošne gospodarske predpise, in sicer ločeno od predpisov o akumulaciji.
Zbirka bo nepogrešljiv pripomoček vsem voditeljem in drugim uslužbencem državnih gospodarskih podjetij pa tudi vsem učencem gospodarskih šol in tistim uslužbencem ministrstev in ljudskih odborov, ki dnevno uporabl jajo gospodarske predpise v svoji službi. Zbirka obsega 752 strani in je vsled svoje obširnosti vezana v polplatno. Cena 105 din.
Razen tega opozarjamo naše naročnike na:
Komentar h kazenskemu zakoniku, splošni del
v slovenskem prevodu. Komentar je zamišljen in izdelan v prvi vrsti kot olajšava in pomoč za pravilno izvajanje načel splošnega dela kazenskega zakonika pri uporabi predpisov posebnih kazenskih zakonov Strani 304, cena 90 din.
Splošni register predpisov
to je kazalo vseh predpisov, ki so izšli v Uradnem listu FLRJ, v Uradnem listu LRS, v Uradnih obvestilih zveznega urada za cene in v Vestniku urada za cene pri predsedstvu VLRS od leta 1945 do vštetega leta 1947. Strani je 453, cena 60 din.
Priročnik za krajevne ljudske odbore, I. del
ki ga je izdal Sekretariat za koordinacijo lokalne uprave pri predsedstvu vlade LRS.
Priročnik obravnava tole gradivo:
I.	Planiranje, evidenca in statistika,
II. Lokalno gospodarstvo in komunalno gospodarjenje,
III.	Finančno poslovanje krajevnih ljudskih odborov.
Strani 120, cena 20 din.
Zbirka predpisov o varstvu mater in otrok Strani 105, cena 17 din.
V	tisku sta:
Abecedni imenik upravne razdelitve LRS z upravno razdelitvijo LRS, imenikom krajevnih ljudskih odborov, njihovih pošt in zemljevidom krajevnih ljudskih odborov LRS
Priročnik za krajevne ljudske odbore II. del
Vpisi v register državnih gospodarskih podj.tij
1768.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo: Tovarna pločevinastih in žičnih sit, Celje.
Po ukazu Prezidija Ljudske skupščine LRS št. 107 z dne 16. VII. 1948 je podjetje prešlo iz uprave MLO Celje v upravo Ljudske republike Slovenije.
Poslovni predmet: Izdelovanje žične tkanine (Universal in Merkur), mrež za pesek, lesenih posteljnih vložkov, železnih posteljnih vložkov, bolniških postelj, volovskih nagobčnikov, perforacijskih izdelkov, matičnih rešetk in predelava žice.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija kovinske industrije LRS.
Podjetje zastopata:
Perič Zdravko, ravnatelj, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonskih pooblastil in pravil podjetja,
Cestnik Rudi, računovodja, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti ravnatelja, v istem obsegu kot oni, sicer pa sopod-pisuje vse listine, navedene v 47. členu splošnega zakona o drž. gosp. podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431305/1—48	8685
*
1769.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo: Tovarna poljedelskih strojev, Maribor.
Podjetje je prešlo po ukazu Prezidija Ljudske skupščine LRS št. 107 z dne 16. VIL 1948 iz lokalne uprave v republiško.
Poslovni predmet: Izdelovanje poljedelskih strojev in livarna.
Operativni upravni voditelj: Glavna direkcija kovinske industrije LRS.
Podjetje zastopata:
Tekavo Jakob, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonskih pooblastil in pravil podjetja,
Deu Vildor, komercialni direktor, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št 2431427—1948	8683
1770.
Sedež: Celje:
Dan vpisa: 27. septembra 1948. Besedilo: Gozdno gospodarstvo Celje. Izbriše se operativni upravni voditelj Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev LRS.
Operativni upravni voditelj odslej: Ministrstvo aa gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Vpiše se:
Černe Dragomir, glavni računovodja, ki so podpisuj e vse Listine, navedene, v 47. členu splošnega zakona o drž. gosp. podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431409—1948	8674
*
1771.
Sedež: Kočevje.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Kočevje.
Izbriše se operativni upravni voditelj Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev LRS.
Operativni upravni voditelj odslej: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Vpiše se:
Pavlin Ivanka, sekretar, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431418—1948	8678
*
1772.
Sedež: Lesce pri Bledu.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo: Tovarna verig, Lesce pri Bledu.
Izbriše se ing. Leskovec Engelbert, dosedanji direktor, vpiše se:
Slapnik Franc, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonskih pooblastil in pravil podjetja.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431421—1948	8684
*
1773.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. septembra 1948.
Besedilo: Državna založba Slovenije, skrajšano: DZS, Ljubljana,
Vpišejo se:
poslovalnice: št. 1 (Centrala) Ljubljana, Mestni trg 26;
št. 2 (Inozemska knjiga), Ljubljana, Kongresni trg 19;
št 3 (Jugoslovanska knjiga), Ljubljana, Prešernova 3;
podružnice: Bled, Brežice, Črna, Črnomelj, Domžale, Gor. Radgona, Grosuplje, Idrija z ekspozituro v Cerknem, Ilirska Bistrica, Kamnik, Kočevje, Krško, Litija, Ljutomer. Marenberg, Metlika, Mozirje, Murska Sobota, Novo mesto, Poljčane, Postojna, Prevalje, Radovljica, Ribnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Št. Peter na Krasu, Šoštanj, Ttimim z ekspozituro v Bovcu in Kobaridu, Trebnje, Tržič in Vrhnika.
Te poslovalnice in podružnice se komercialno in finančno upravljajo iz centrale.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 28. septembra 1948
Št 2431097/1—48	8772
1774.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: "27. septembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Ljubljana.
Izbriše se operativni upravni voditelj Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev LRS.
Operativni upravni voditelj odslej: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431416-1948	8675
*
1775.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Maribor.
Operativni upravni voditelj odslej: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431410—1948	8681
*
1776.
Sedež: Medvode.
Dan vpisa: 30. septembra 1948,
Besedilo: »Donite, tovarna tesnil, Medvode.
Vpiše se:
Ločniškar Julka, v. d. glavnega računovodje, ki sopodpisuje vse listine, navedene v 47. členu splošnega zakona o drž. gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 28. septembra 1948
Št. 2431497-48	8771
*
1777.
Sedež: Nazarje.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
BesedHo: Gozdno gospodarstvo Nazarje.
Operativni upravni voditelj odslej: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Izbrišejo se: Mogu Ivan, dosedanji v. d. direktorja, ing. Šušteršič Dušan, pomočnik direktorja za gozdno proizvodnjo in Falka Ludvik, računovodja, vpišejo se:
Oven Jože, direktor, ki podpisuje samostojno, v obsegu zakonskih pooblastil in pravil podjetja,
ing. Juvan Ivan, pomočnik direktorja za gozdno proizvodnjo, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja, v istem obsegu kot oni,
Arlič Ivo, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in pomočnika direktorja, v istem obsegu kot onadva.
Trelc Edvard, glavni računovodja, ki sopodpisuje vse listine, navedene v 47. členu splošnega zakona o drž. gospodarskih podjetjih.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št 3431419—1948	8676
*
1778.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Novo mesto.
Operativni upravni voditelj odslej: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431407—1948	8679
1779.	*
Sedež: Podvelka.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Podvelka.
Operativni upravni voditelj odslej: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431408/1948	8682
*
1780.
Sedež: Ribnica na Dol.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Ribnica.
Operativni upravni voditelj odslej: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431417—1948	8680
*
1781.
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo: Gozdno gospodarstvo Slovenj Gradec.
Izbriše se operativni upravni voditelj Glavna direkcija republiških gozdnih gospodarstev LRS.
Operativni upravna voditelj odslej: Ministrstvo za gozdarstvo in lesno industrijo LRS.
Izbriše se Ferber Miroslav, dosedanji pomočnik direktorja za lesno proizvodnjo, vpiše se:
Kotnik Beno, sektretar, ki podpisuje za podjetje v odsotnosti direktorja in pomočnika direktorja, v istem obsegu kot onadva.
Ministrstvo za finance LRS, Ljubljana,
dne 18. septembra 1948.
Št. 2431420—1948	8677
Štev. 43. — 14. X. 1948
URADNI LIST LRS
-----------*---
Stran 327
Vpisi v register invali&žLili podjetij
1782.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. septembra 1948	_
Besedilo: InvaUdsko podjetje »Cepiča«, trgovina z unilormskimi potrebščinami,
Ljubljana.
Izbriše se Kopecky Dolfe, dosedanji upravnik; vpiše se	.
Plevel Vinko, upravnik, ki podpisuje samostojno po pravilih podjetja. Ministrstvo za finance LRS,
Ljubljana,
dne 29. septembra 1948. Št 2431368/1—48
8773
1788.
Sedež: Braslovče.
Dan vpisa: 22. septembra 1948. _
Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje Braslovče.
Poslovni predmet: Gostilna.
Ustanovitelj podjetja: KLO Braslovče, odločba št. 1236/48 z dne 15. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Braslovče.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta:
Šketa Jožef, poslovodja,
Slokan Franc, predsednik upravnega odbora, in sicer oba v obsegu,^ ki je določen v splošnem zakonu o drž, gosp. podjetjih in potrjenih pravilih.
Okrajni L0 Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 22. septembra 1948.
Št. 3513/1—48	8712
¥
1784.
Sedež: Šentjur pri Celju.
Dan vpisa: 18. septembra 1948.
Besedilo: Okrajno podjetje poljedelskih strojev Šentjur pri Celju.
Poslovni predmet: Izdelovanje poljedelskih strojev in drugih delov, ki so v posredni ali neposredni zvezi s proizvajanjem teh strojev.
Ustanovitelj podjetja: 0L0 Celje oko-lic£t
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Celje okolica.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje:
Plavštajner Edo, upravnik, v obsegu, ki je določen v splošnem zakonu o drž. gosp. podjetjih' in potrjenih pravilih. , Okrajni L0 Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 18. septembra 1948.
Št. 3482/1—48	8430
*
1785.
Sedež: Štore.
Dan vpisa: 18. septembra 1948;
Besedilo: Eksploatacija laporja KLO Štore.	..
Poslovni predmet: Eksploatacija la-po rja.
Ustanovitelj podjetja: KLO Štore.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Štore.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje:
Štor Ivan, upravnik, v obsegu, ki je
določen v splošnem zakonu o drž. gosp. podjetjih in potrjenih pravilih.
Okrajni L0 Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 18. avgusta 1948.
Št. 3045/1-48	8432
*
1786.
Sedež: Štore.
Dan vpisa: 18. septembra 1948. Besedilo: Eksploatacija livarskega peska Štore.
Poslovni predmet: Eksploatacija Hvarskega peska.
Ustanovitelj podjetja: KLO Štore. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Štore.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje: Verdev Frane, upravnik, v obsegu, ki je določen v splošnem zakonu o drž. gosp, podjetjih lin potrjenih pravilih. Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 18. septembra 1948.
Št. 1765/1-48	8431
*
1787.
Sedež: Vransko št. 82.
Dan vpisa: 20. septembra 1948. Besedilo: Soboslikarsko podjetje, Vransko.
Poslovni predmet: Soboslikarstvo. Ustanovitelj podjetja: KLO Vransko. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Vransko.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Maček Franc, upravnik,
Lipovšek Jože, član komunalnega odseka,
Pungartnik Karl, član komunalnega odseka, in sicer v obsegu, ki je določen v splošnem zakonu o drž. gosp. podjetjih in potrjenih pravilih.
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 20. septembra 1948.
Št. 3436/1—48	8433
*
1788.
Sedež: Brezje.
Dan vpisa: 1. oktobra 1948.
Besedilo: Okrajno gostinsko podjetje »Hotel Dobrča«, Brezje,
Poslovni predmet: Postrežba z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, s toplimi in mrzlimi jedili in oddaja prenočišč.
Ustanovitelj podjetja: OLO Jesenice. Operativni upravni voditelj: Okrajni izvršilni odbor Jesenice.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Ancelj Franc, upravnik,
Drnovšek Darinka, knjigovodja, in sicer oba skupaj.
Okrajni LO Jesenice, 1 odsek za finance, dne 1. oktobra 1948.
Št. V—2287/2/48	8816
*
1789.
Sedež: Lesce.
Dan vpisa: 1. oktobra 1948.
Besedilo: Okrajno gostinsko podjetje
»Restavracija in pension Blede, Lesce.
Poslovni predmet: Postrežba z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, s toplimi in mrzlimi jedili in oddaja prenočišč.
Ustanovitelj podjetja: OLO Jesenice. Operativni upravni voditelj: Okrajni izvršilni odbor Jesenice.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Ancelj Franc, upravnik,
Drnovšek Darinka, knjigovodja, in si. cer oba skupaj.
Okrajni LO Jesenice, odsek za finance, dne 1. oktobra 1948.
Št. V—2288/2/48	8817
*
1790.
Sedež: Žirovnica.
Dan vpisa: 1. oktobra 1948.
Besedilo: Okrajno gostinsko podjetie »Restavracija in pension Zelenica«, Žirovnica.
Poslovni predmet: Postrežba z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, s toplimi in mrzlimi jedili in oddaja prenočišč.
Ustanovitelj podjetja: OLO Jesenice. Operativni upravni voditelj: Okrajni izvršilni odbor Jesenice.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Oswald Marija, upravnica,
Godler Kanoijan knjigovodje, in sicer oba skupaj.
Okrajni LO Jesenice, odsek za finance, dne 1. oktobra 1948. št, V—2286/2/48	8818
*
1791.
Sedež: Dobova št. 5.
Dan vpisa: 22. septembra 1948. Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje, Dobova.
Poslovni predmet: Gostinska obrt.
■ Ustanovitelj podjetja: KLO Dobova, odločba št. 1085/48 z dne 12. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Dobova.
Za podjetje podpisujejo:
Planinc Marija, poslovodja,
Planinc Vlado, za računovodske zadeve do zneska 20.000 din, nad tem zneskom pa
Merslavič Jože, predsednik KLO, in Urek Alojz, tajnik KLO.
Okrajni LO Krško, poverjeništvo za finance, dne 22. septembra 1948.
Št. 64/62	8542
*
1792.
Sedež: Mostec št. 34.
Dan vpisa: 22. septembra 194_,. Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje, Mostec.
Poslovni predmet: Gostinska obrt. Ustanovitelj podjetja: KLO Dobova, odločba št. 1086/48 z dne 12. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Dobova.
Za podjetje podpisujejo:
Kruk Marija, poslovodja.
Planinc Vlado, računovodja, do zneska 20 OOP din, nad tem zneskom pa Merslavič Jože, predsednik KLO, in Urek Alojz, tajnik KLO..
Okrajni LO Krško, poverjeništvo za finance, dne 22. sejilembra .1948.
St. 64/51	8541
1793-
Sedež: Sela št. 94.
Dan vpisa: 22. septembra 1948. Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje, Sela.
Poslovni predmet: Gostinska obrt. Ustanovitelj podjetja: KLO Dobova, odločba št. 1087/48 l dne 12. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: KLO Dobova.
Za podjetje podpisujejo:
Šurec Antonija, poslovodja,
Planinc Vlado, v računovodskih zade-veh za obveznosti do zneska 20.000 din, nad tem zneskom pa Merslavič Jože, predsednik KLO, in Urek Lojze, tajnik KLO.
Okrajni L0 Krško, poverjeništvo za finance, dne 22. septembra 194&
Št. 64/60	8540
*
1794.
Sedež: Sevnica.
Dan vpisa: 22. septembra 1948. Besedilo: Krajevna mesarija, Šmarje. Poslovni predmet: Preskrba prebivalstva z mesom.
Ustanovitelj podjetja: KLO Šmarje, odločba št. 730 z dne 28. V. 1948.
Operativni upravni voditelj:	KLO
Šmarje.
Za podjetje podpisujejo:
Krnc Franc, poslovodja, samostojno, za računovodske zadeve in za vse obveznosti podjetja pa skupaj z njim še predsednik in tajnik KLO Šmarje pri Sevnici.
Okrajni L0 Krško, poverjeništvo za finance, dno 22. septembra 1948.
Št. 64/53	8543
*
1795.
Sedež: Dolina.
Dan vpisa: 30. septembra 1948, Besedilo: Krajevna gostilna Dolina. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih pijač.
Ustanovitelj podjetja: KLO Dolina. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor KLO Dolina.
Za podjetje podpisujejo:
Gerenčer Ignac, poslovodja,
Fujs Ladislav, tajnik in Horvat Josip, blagajnik KLO Dolina, oba člana nadzornega odbora.
Okrajni LO Lendava, poverjeništvc za finance, dne 30. septembra 1948.
Št. 852/1—1948	8818
*
1796.
Sedež: Ježica 25.
Dan vpisa: 24. septembra 1948. Besedilo: Kovačija Ježica Poslovni predmet: Izdelovanje poljske-
ga orodja, podkovan j e konj, okovanje vozov, samokolnic ki razna popravila.
Ustanovitelj podjetja: KLO Ježica, odločba št 1968/48 % dne 26. Vil. 1948,
Operativni upravni voditelj: KLO Jezica.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Kolec Otmar, upravnik, v vseh zadevah, v računovodstvenih pa sknoaj z njim še
Tumpej Franc, knjigovodja.
ML0 glavnega mesta Ljubljana, poverjeništva za finance, dne 24. septembra 1948.
Fin. št. 2639/48	8567
1797,
Sedež: Ljubljana, Aškerčeva 3.
Dan vpisa: 21. septembra 1948.
Besedilo: »Ljudski magazin Ljubljana okolica« in
Okrajno podjetje »Živila« Ljubljana okolica.
Vpiše se novo podjetje: »Ljudski magazin Ljubljana okolica«, obe gornji podjetji pa se izbrišeta.
Poslovni predmet: Grosistična nabava železnine, manufakture, špecerije, galanterije in delitev tega blaga poslovalnicam.
Ustanovitelj podjetja: OLO Ljubljana okolica.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Ljubljana okolica.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Šinkovec Viktor, ravnatelj, samostojno po 6., 8., 9. in 10. členu pravil,
Mole Tone, namestnik ravnatelja, v istem obsegu ob njegovi odsotnosti,
Bitenc Mirka, glavni računovodja, po 47. členu splošnega zakona o drž. gosp. podjetjih, v njeni odsotnosti pa
Jeri© Vojislava, namestnica glavnega računovodje, v istem obsegu.
Okrajni L0 Ljubljana okolica, poverjeništvo za finance, dne 21. septembra 1948'.
Št 4470	8484
1798.
*
Sedež: Ljubljana, Čopova ul 10.
Dan vpisa: 20. septembra 1948.
Besedilo: Mestno podjetje: »Ključavničarstvo«, Ljubljana.
Poslovni predmet: Ključavničarska dela.
Ustanovitelj podjetja: MLO glavnega mesta Ljubljana, Taja. št, 2904/48 z dne 21. VIII. 1048.
Operativni upravni voditelj: Uprava mestne kovinske industrije.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta:
Plantan Milan, upravnik, v računovodskih zadevah pa skupaj z njim še
Finec Marta, računovodja.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 20, septembra 1948.
Fin. št. 3264/48	8504
1799.
Sedeč: Ljubljana, Dolenjska c. 28.
Dan vpisa: 20. septembra 1948. Besedilo: Pekarna Rakovnik — VE, Poslovni predmet: Peka kruha in testa oziroma moke, ki jo prinesejo stran-
ke, ter peka kruha in peciva za mlekarne in gostinske obrate RLO IV.
Ustanovitelj podietja: RLO IV, odločba št. 5918/48 z dne 3. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor RLO IV.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Zaplati! v Inko, upravnik, samostojno, v računovodskih zadevah pa skupaj z njim še
Čehovin Norina, knjigovodja.
Poslovalnica: Brduikova ul. 20.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 20. septembra 1948.
Fin. št. 3248/48	Sq03
*
1800.
Sedež: Ljubljana, Jesenkova 3.
Dan vpisa: 29. septembra 1948.
Besedilo: Mestno podjetje »Torbica«, usnjena galanterija, skrajšano »Torbica«.
Poslovni predmet: Izdelovanje usnjenih galanterijskih predmetov.
Ustanovitelj podjetja: MLO glavnega mesta Ljubljana, Ta in. št. 2895/48 z dne 25. VIII. 1948.
Operativni upravni voditelj: Uprava papirne kemične industrije.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
Kušar Jože, upravnik,
Pečnik Melanija, knjigovodja.
Merljak Lojze, direktor OUV. kot namestnik.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 29. septembra 1948
Fin št. 3450/48	8809
1801.	*
Sedež: Ljubljana, Karlovška c. 28.
Dan vpisa: 20. septembra 1948.
Besedilo: Delavsko-uslužbenska restavracija.
Poslovni predmet: Postrežba z gorkimi in mrzlimi jedili ter alkoholnimi in ne-alkoholnimi pijačami.
Ustanovitelj podjetja: RLO IV, št. odločbe 6020/48 z dne 18. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj; izvršilni odbor RLO IV,
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta:
Rojc V inko, upravnik, samostojno, v računovodskih zadevah pa skupaj z njim še
Knez Antonija, knjigovodja.
MLO glavnega mesta Ljubljana poverjeništvo za finance, dne 20. septembra 1948.
Fin. št. 3247/48	8505
*
1802.
Sedež: Ljubljana, Poljanska c. 15.
Dan vpisa: 24. septembra 1948.
Besedilo: »Kroj«.
Poslovni predmet: Izdelovanje oblek in perila na konfekcijski način in po meri.
Ustanovitelj podjetja: RLO I Center, odločba št. 335/48 z dne 6. I. 1948.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor RLO I Center.
. Podjetje zastopata in zanj podpisujeta«
Stanič Viljem, upravnik, samostojno,
vse računovodska zadeve pa skupaj z njim še
Urbančič Zdenka, računovodja.
MLO glavnega mesta Ljubljana poverjeništva za finance, dne 24. septembra 1948.
Fin, št. 3335/48	8568
Sr
1803.
Sedež: Ljubljana, Rimska e. 17.
Dam vpisa: 20. septembra 1948. Besedilo: »Mlekovirc,
Poslovni predmet: Razdeljevanje mleka in mlečnih izdelkov ter prodaja slaščic in peciva.
Ustanovitelj podjetja: RLO IV. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor RLO IV.
Poslovalnice podjetja:
Tržaška c. 81,
Tržaška c, 26,
Rožna dol. Cesta XV/26.
Predjamska ul, 7,
Rožna dol. Cesta 11/36,
Zeljarska ul. 4,
Pred konjušnico 5,
Krakovski nasip 10,
Opekarska c. 39,
Karlovška c, 34,
Karlovška c. 8.
Dolenjska c. 48.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Bačar Jakob, upravnik, samostojno, v računovodskih zadevah pa skupaj z njim še
Beker Ema, knjigovodja.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 20. septembra 1948.
Fin. št. 3249/48	8502
*
1804.
Sedež: Ljubljana, Šclenburgova 4.
Dan vpisa: 29. septembra 1948. Besedilo: Mestno podjetje »Optikac, skrajšamo »Optika«.
Poslovni predmet: Izdelovanje, montaža m popravila optičnih predmetov.
Ustanovitelj podjetja: MLO glavnega mesta Ljubljana, odločba Tajn, št 2897/48 z dne 16. VIII. 1948.
Operativni upravni voditelj: Uprava lokalne papimo-kemiene industrije. Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo:
. Kantori Milan, upravnik,
Pust Edvard, mojster, v odsotnosti pa Merljak Lojze, direktor 0UV.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 29. septembra 1948.
Fin. št. 3419/48	8810
.SOČ,
Sedež: Ljubljana, TVolfova ul. 4.
Dan vpisa; 25. septembra 1948-Besedilo: »Mleko — center«.
Poslovni predmet: Nakup in prodaja mleka in mlečnih izdelkov, sadja, sla-ščie in bonbonov, kuhanje kave in čaja ter točenje brezalkoholnih pijač, Ustanovitelj podjetja: RLO I Center odločba št. 16009/48 z dne 18. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor RLO I Center.
Poslovalnice podjetja:
, Erjavčeva c. 2,
Gajeva ulica 5,
Ilirska ulica 28,
Prisojna ulica 1,
Miklošičeva c. 40.
Poljanska c. 18,
Sv. Petra e. 461,
Vošnjakova ul. 4,
Miklošičeva c. 7,
Tržaška e. 8,
Slomškova ul. 9,
Pred škofijo 17,
Gregorčičeva 4,
Borštnikov trg 1,
Kongresni trg 15,
Go-moska 16,
Ž jvska ul. 1,
■Kolodvorska ul. 18.
Pražakova ul. 15,
Sv. Petra c. 8,
Resljeva c. 8,
Poljanska c. 3,
Stari trg 30,
Florjanska ul. 10,
Tavčarjeva ni. 4,
Tržna p roda,jalni ca L Tržna prodajalnira II.
Podjetje zastopajo in zanj podpisujejo: Kovačič Alojzij, upravnik, samostojno, v. računovodskih zadevah pa skupaj z njim
Mencin .Egidije, knjigovodja. Pooblaščenca sta upravičena podpisovati vse zadeve v okviru obračunskega in delovnega plana ter rednega poslovanja podjetja.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 25. septembra 1948.
Fin. št 3346/48	8616
*
1806.
Sedež: St. Vid nad Ljubljano 86.
Dan vpisa: 20. septembra 1948, Besedilo: Mestno podjetje »Oprema«, skrajšano: »Oprema«.
Poslovni predmet: Izdelovanje pohištva in vsa dela te stroke.
Ustanovitelj podjetja: MLO glavnega mesta Ljubljana, Tajn. št- 2908/48 z dne 21. VIII. 1948.
Operativni upravni voditelj: Uprava mestne lesne industrije.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta: Rehberger Peter, upravnik, in Vrbinc Jože, operativni upravnik. Obseg pooblastila se ravna po splošnem zakonu o državnih gospodarskih podjetjih.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 20. septembra 1948,
Fin. št. 3265/48	S506
1807.
Sedež: Litija.
Dan vpisa: 19. maja 1918.
Besedilo: Krajevna krojačnica Litija. Poslovni predmet: Krojenje in šivanje moških in ženskih oblek in perila.
Ustanovitelj podjetja: MLO Litija, odločba Št. 520-48 z dne 26. aprila 1948.
Operativni upravni voditelj: MLO Litija.
Za podjetje podpisujejo:
Skušek Edo, ravnatelj Mestnih gospodarskih podjetij, samostojno, po 8. 7. in S. členu pravil podjetja,
Kos Martin, namestnik, v odsotnosti ravnatelja v istem obsegu kot oni, Trampuš Franc, knjigovodja poleg ravnatelja, oziroma namestnika vse listine po 47. členu spl. zakona o drž. gospodarskih podjetjih.
Okrajni LO Ljubljana okelica, odsek za finance, dne 19 maja 1948.
Št. 2781	4340
*
1808.
Sedež: Fram,
Dan vpisa: 24. septembra 1948. Besedilo: Valjčni mlin Fram.
Poslovni predmet: Mletje žita. Ustanovitelj pod j et,ja: OLG Maribor okolica.
Operativni upravni voditelj; Uprava proizvodnih podjetij okraja Maribor okolica v Mariboru.
Upravnik podjetja: Janko Cvetko.
Za podjetje podpisuje:
Janko Cvetko, ravnatelj, v vseh zadevah samostojno.
Okrajni L0 Maribor okolica, finančni odsek, dne 24. septembra 1948.
Št 1481/1—48	8578
*
1809.
Sedež: Fram št 37.
Dan vpisa: 23, septembra 1948. Besedilo: Krajema gostilna Fram. Poslovni predmet: Točenje alkoholnih pijač.
Ustanovitelj podjetja: KLO Fram. Operativni upravni voditelj: KLO Fram, pooblaščenec Štern Ivanka kot poslovodja.
Poslovodja: Štern Ivanka,
Za podjetje podpisujejo:
Štern Iranka, neomejeno,
Pečovnik Stanko, predsednik KLO, in Štauber Ignac, tajnik KLO, in siosr oba skupaj-.
Okrajni L0 Maribor okolica, finančni odsek,
's' dne 23. septembra 1948,
Št 1258/1—48 1308/1	8551
*
1810.
Sedež: Hoče št, 38.
Dan vpisa: 23. septembra 1948. Besedilo: Strojestavbeno podjetje in livarna v Framu.
Poslovni predmet: Proizvodnja strojev in livarska obrt.
Ustanovitelj podjetja: OLO Maribor okolica.
Operativni upravni voditelj: Uprava proizvodnih podjetij okraja Maribor okolica v Mariboru.
Za podjetje podpisujeta:
Vesligaj Jože, ravnatelj, v vseh sade-vah samostojno, v okviru zakonitih pooblastil in pravil,
Hanik Danica, računovodja, skupaj z ravnateljem v vseh denarnih, materialnih in obračunskih zadevah.
Okrajni L0 Maribor okolica, finančni odsek, dne 25 septembra 1948.
Št. 7481/1—48	8579
1811.
Sedež: Maribor, Ulica 10. oktobra št. 1,
Dan vpisa: 22. septembra 1948.
Besedilo: Uprava svinjogojstva za Maribor okolico.
Poslovni predmet: Pitanje in prodaja prašičev.	!
Ustanovitelj ‘podjetja: OLO Maribor okolica.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Maribor okolica.
Upravnik podjetja: Toiplikar Josip.
Za podjetje podpisuje:
Toplikar Josip, upravnik, neomejeno.
Okrajni LO Maribor okolica, finančni odsek, dne 22. septembra 1948.
Št. 1481/1—V/4	8468
*
1812.
Sedež: Sv. Trojica v Sl. gor.
Dan vpisa: 29. septembra 1948.
Besedilo: Trojiška usnjarna v Sv. Trojici v Sl. gor.
Poslovni predmet: Industrijska proizvodnja usnja.
Ustanovitelj podjetja: OLO Maribor okolica.
Operativni upravni voditelj: Uprava proizvodnih podjetij za okraj Maribor okolico v Mariboru.
Za podjetje podpisujejo:
Dreo Valentin, komercialni vodja s pravicami in dolžnostmi ravnatelja, v vseh zadevah samostojno.
Okrajni LO Maribor okolica, poverjeništvo za finance, dne 29. septembra 1948.
Št. 1235/1—48 V/6	8708
*
1813.
Sedež: Zg, Polskava št. 38.
Dan vpsa: 24. septembra 1948.
Besedilo: Pohorska železarna, Zg. Polskava.
Poslovni predmet: Okrajni LO Maribor okolica v Mariboru.
Poslovodja: Samastur Franjo.
Za podjetje podpisuje:
Samastur Franjo, poslovodja, vgvs-eh zadevah samostojno.
Okrajni LO Maribor okolica., finančni odsek, dne 24. septembra 1948.
Št. 1129/1-48	8677
*
1814.
Sedež: Cankova.	«
Dan vpisa: 15. septembra 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna na Cankovi.
Poslovni predmet: Točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač in priprava toplih in mrzlih jedil za goste.
Ustanovitelj podjetja: KLO Cankova.
Operativni upravni voditelj: KLO Cankova.
Podjetje vodita in zanj podpisujeta:
Bertalanič Koloman, poslovodja, do zneska 50.000 din, v njegovi odsotnosti pa
Kolmanko Karel, predsednik KLO, Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 15. septembra 1948.
Št 1852	8793
1815.
Sedež: Lemerje.
Dan vpisa: 13, septembra 1948. Besedilo: Krajevna kolarnica v Le-
merju.
Poslovni predmet: Kolarski izdelki. Ustanovitelj podjetja: KLO Lemerje. Operativni upravni voditelj: KLO Lemerje.
Podjetje vodi in zanj podpisuje:
Rojko Alojz, poslovodja, do zneska 5000 din.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 13. septembra 1948.
Št. 1334	8792
*
1816.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 30. septembra 1948. Besedilo: Krajevna mestna tehtnica v Brezovcih.
Poslovni predmet: Tehtanje. Ustanovitelj podjetja: KLO Brezovci. Operativni upravni voditelj: KLO Brezovci.
Podjetje vodita in zanj podpisujeta: Vutek Janez, poslovodja, do zneska
10.000	din, v njegovi odsotnosti pa Katona Josip, predsednik KLO.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 30. septembra 1948.
Št. 1412	8795
*
1817.
Sdež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 15. septembra 1948. Besedilo: Mestna čevljarska delavnica v M. Soboti.
Poslovni predmet: Izdelava in popravilo čevljev in škornjev, in vga druga čevljarska dela.
Ustanovitelj podjetja: MLO M. Sobota. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO M. Sobota.
Podjetje vodita in 'zanj podpisujeta: Hojar Janez, ravnatelj, do zneska
100.000	din, v njegovi odsotnosti pa Polanič Slavko, v. d. računovodje, v
istem obsegu.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 15. septembra 1948.
Št. 1284	8788
*
1818.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 30. septembra 1948. Besedilo Mestna ekonomija v M. Soboti.
Poslovni predmet: Pridelovanje povrt-nin, industrijskih rastlin in žita ter reja plemenske in druge živine ter svinj in perutnine.
Ustanovitelj podjetja: MLO M. Sobota. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor M. Sobota.
Podjetje vodita in zanj podpisujeta: Fujs Štefan, ravnatelj,
Peček Štefan, vršilec dolžnosti glavnega računovodje in poverjenik za gospodarstvo pri MLo M. Sobota.
Okrajni L0 Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 30. septembra 1948,
Št. 1416	8808
*
1819.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 10. septembra 1948. Besedilo: Mestna slaščičarna v M. Soboti.
Poslovni predmet: Priprava in prodaja peciva, sladoleda, bonbonov, malinovca in vseh drugih slaščičarskih izdelkov.
Ustanovitelj podjetja: MLO M. Sobota. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO M. Sobota.
Podjetje vodita in zanj podpisujeta: Bojar Janez, ravnatelj, do zneska
100.000	din, v njegovi odsotnosti pa Polanič Slavko, v. d. računovodje, v istem obsegu.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 10. septembra 1948.
Št. 1286	8790
1820-
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 10. septembra 1948. Besedilo: Mestno gostinsko podjetje hotel Moskva v M. Soboti.
Poslovni predmet: Oddaja sob za prenočevanje in druge hotelske storitve, nakup in prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač in jestvin.
Ustanovitelj podjetja: MLO M. Sobota. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO M. Sobota.
Podjetje vodita in zanj podpisujeta: Talanji Franc, ravnatelj, do zneska
100.000	din, v njegovi odsotnosti pa Franko Jolanka, v istem obsegu. Okrajni L0 Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 10. septembra 1948.
Št. 1330	8791
*
1821.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 10. septembra 1948. Besedilo: Mestno prevozniško podjetje v M. Soboti.
Poslovni predmet: Opravljanje voženj. Ustanovitelj podjetja: MLO M. Sobota. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO M. Sobota.
Podjetje vodita in zanj podpisujeta: Bojar Janez, ravnatelj, do zneska
100.000	din, v njegovi odsotnosti pa Polanič Slavko, v. d. računovodja, v istem obsegu.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 10. septembra 1948.
Št. 1285	8789
*
1822.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 27. septembra 1948. _ Besedilo: Okrajno gostinsko podjetje v M. Soboti.
Poslovni predmet: Oddajanje hotelskih sob, nabava in prodaja na drobno alkoholnih in brezalkoholnih pijač in preskrba gostov z jedili.
Ustanovitelj podjetja: 0L0 M. Sobota. Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO M. Sobota.
Podjetje ima tele poslovalnice: kavarno, gostilno in hotel.
Podjetje vodi in zanj podpisuje: Hudarin Jože, upravnik, do zneska
100.000	dim, za podjetje pa sta pooblaščena podpisovati tudi
Mataj Štetan, računovodja, in Kramberger-Kuzma Danica, uslužbenka računovodskega centra, in sicer v istem obsegu.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance,
dne 27. septembra 1948.
Št. 1394	8796
*
1823.
Sedež: Rogaševci.
Dam vpisa: 20. septembra 1948. Besedilo: Krajevna gostilna v Roga-ševcih.
Poslovni predmet: Nakup, priprava in prodaja jestvin in nakup brezalkoholnih pijač.
Ustanovitelj podjetja: KLO Rogaševci. Operativni upravni voditelj: KLO Rogaševci.
Podjetje vodijo in zanj podpisujejo: Skedar Karel, poslovodja, do zneska
30.000	din, v njegovi odsotnosti pa Lepoša Franc, predsednik KLO in Mekaš Alojz, tajnik KLO.
Okrajni L0 Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 20. septembra 1948.
Št. 1367	8794
1824.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 10. septembra 1948. Besedilo: Bombažna tkalnica ML0 Novo mesto.
Poslovni predmet: Tkanje bombažnega blaga za moško perilo.
Ustanovitelj podjetja: MLO Novo mesto.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO Novo mesto.
Poslovodja podjetja: Peric Ludvik.
Za podjetje podpisujeta:
Peric Ludvik,' poslovodja, in Cigoj Henrik, upravnik obrtno-indn-strijskih podjetij, ki podpisujeta po pravilih podjetja.
Okrajni L0 Novo mesto, odsek za finance, dne 10. septembra 1948.
Št. 6627/1	8709
*
1825.
Sedež: Slov. Bistrica.
Dan vpisa: 23. septembra 1948. Besedilo: Mestna pekarna.
Poslovni predmet: Izdelava in prodaja pekovskih izdelkov.
Ustanovitelj podjetja: MLO Siov. Bistrica.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO Slov. Bistrica.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta:
Štancer Franc, upravnik, mestnih gospodarskih podjetij,
Rabič Viljem, poslovodja.
Okrajni L0 Poljčane, odsek za finance, dne 28. septembra 1948.
Št. 3413/48	8344
*
1826.
Sedež: Slov. Bistrica.
Dan vpisa: 23. septembri 1948.
Besedilo: Mestna slaščičarna in svečarna.
Poslovni predmet: Izdelava, nabava im prodaja vseh slaščičarskih medačarekih in svečarskih izdelkov.
Ustanovitelj podjetja: MLO Slov. Bistrica.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO Slov. Bistrica.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta:
Štancer Franc, upravnik mestnih gospodarskih podjetij,
Tratnik Anica, poslovodja slaščičarne. Okrajni L0 Poljčane, odsek za finance, dne 28. septembra 1948.
Št. 3412/48	8545
*
1827
Sedež: Ormož 103.
Dan vpisa: 9. septembra 1948.
Besedilo: Mestna lekarna Ormož.
Poslovni predmet: Izdelovanje zdravil po receptih, nakup in prodaja na drobno vsega sanitetnega in veterinarskega blaga.
Ustanovitelj podjetja: MLO Ormož, odločba št. 1873/48 z dne 7. IX. 1948.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor MLO Ormož.
Podjetje zastopa in zanj podpisuje:
Veselič-Grilc Jelica, Upravnica.
Okrajni L0 Ptuj, odsek za finance, dne 29. septembra 1948
Št. 727/1—48	'	8705
*
1828.
Sedež: Trate.
Dan vpisa: 8. septembra 1948.
Besedilo: Okrajno državno posestvo Trate.
Poslovni predmet: Pridelovanje poljskih pridelkov, gojitev' in selekcija živine, gojitev sadjarstva in vrtnarstva.
Ustanovitelj podjetja: OLO Radgona.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor OLO Radgona.
Podjetje zastopajo in zanj podpisu-jejo:
Škof Stanislav, predsednik OLO Radgona,
Levstik Franc, poverjenik OLO Radgona.
Gomjec Franc, upravnik podjetja, ki podpisuje samostojno v gmotnih zadevah do zneska 50.000 din, v pravnih sporih pa do 10.000 din..
Okrajni L0 Radgona, poverjeništvo za financ^, dne 3. septembra 1948.
Št. 148/4	8596
1829.
Sedež: Ladra.
Dan vpisa: 22. septembra 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna Ladra.
Poslovni predmet: Prodaja pijače in hrane.
Ustanovitelj podjetja: KLO Smast.
Operativni upravni voditelj: KLO Smast.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta:
Koren Anton, poslovodja,
Maligoj Anica, računovodja, v mejah pooblastil v pravilih.
Okrajni L0 Tolmin, poverjeništvo za finance, dne 22. septembra 1948.
Št. 78/133—1948	8509
*
1830.
Sedež: Livek.
Dam vpisa: 21. septembra 1948.
Besedilo: Krajevna gostilna Matajur«.
Poslovni predmet: Prodaja pijač in hrane.
Ustanovitelj podjetja: KLO Livek.
Operativni upravni voditelj: KLO Li-vek.
Podjetje zastopata in zanj podpisujeta:
Hrast Vida, poslovodja,
Medvež Viktor, računovodja, v mejah pooblastil v pravilih.
Okrajni LO Tolmin, poverjeništvo za finance, dne 21. septembra 1948.
Št. 78/131—48	8464
1831.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 29. septembra 1948.
Besedilo: Okrajni magazin Celje oko-lica.
Sedež odslej: Celje, Prešernova ulica.
Izbriše se Veber Stanko, ravnatelj, vpišeta se:
Cokan Franic, ravnatelj, Megojnice 93, KLO Griže,
Prodan Albert, računovodja, ki podpisujeta v obsegu, določenem v splošnem zakonu o drž. gosp. podjetjih in potrjenih pravilih do zneska 2,000.000 din. Okrajni L0 Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 29. septembra 1948.
Št. 3537/1—48	8714
*
1832.
Sedež: Ljubečna.
Dan vpisa: 21. septembra 1948.
Besedilo: OpekarAe OLO Celje okolica, Ljubečna.
Izbriše se Naglič Franc, upravnik, vpišeta se:
Mrevlje Jože, ravnatelj,
Cimerman Vidam, računovodja, ki podpisujeta v obsegu, določenem v splošnem zakonu o državnih gospodarskih podjetjih, in v potrjenih pravilih.
Okrajni L0 Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 21. septembra 1948.
Št. 3428/1—48	8461
1833.
Sedež. Novi Klošter.
Dan vpisa: 21, septembra 1&48. Besedilo: Ekonomija OLO Celje okolica.
Sedež odslej; Založe.
Besedilo odslej: Ekonomija OLO Celje okolica, Založe.
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 21. septembra 1948,
St. 3512/1—48	8462
*
1834.
Sedež: Rimske Toplice.
Dan vpisa: 29. septembra 1948. Besedilo: »Okrajno gostinsko podjetje a termalnim kopališčem« Celje okolica.
Izbrišeta se: Majcen Alojz, upravnik, Kovačič Milita, računovodja, vpiše se: Pavlin Alojz, upravnik, Rimske Toplice 34, ki zastopa in podpisuje podjetje v obsegu, ki je določen v splošnem zakonu o drž. gosp. podjetjih in potrjenih pravilih, do zneska 50-000din
Okrajni LO Celje okolica, poverjeništvo za finance, dne 29. septembra 1948.
Št. 3538/1—48	8713
*
1835.
Sedež: Stična.
Dan vpisa: 25. septembra 1948. Besedilo: Krajevna podjetja Stična.
Po sklepu KLO Stična št. 568 z dne 28. IV. 1948 se izbriše iz registra Trpin Rudi, knjigovodja. Za dopisovanje firme ostane edini pooblaščenec že vpisani upravnik Kavšek Avgust.
Okrajni LO Grosuplje, poverjeništvo za finance, dne 25. septembra 1948.
Št. 347/3—1948	8573
*
1836.
Sedež: Sevnica.
Dan vpisa: 21. septembra 1948. Besedilo: Krajevno gostinsko podjetje, Sevnica.
izbriše se poslovodja Derenda Leopold, vpiše se:	/
Vrtačnik Danijel, poslovodja, z istimi pooblastili.
Okrajni LO Krško, poverjeništvo za finance,
dne 21. septembra 1948.
Št. 64/49	8539
*
1837.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 27. septembra 1948. Besedilo: Okrajno kmetijsko posestvo Dolnja Lendava.
■Kot pooblaščenci za podpisovanje se izbrišejo: Kiralj Aleksander, upravnik, Vukan Ladislav, računovodja, in za operativno upravno vodstvo Litrop Ignac, Utroša Anton, Paušič Jožef in Kotnjek Ivan.
Za podpisovanje so pooblaščeni: od uprave podjetja Vohar Štefan, upravnik, iu Gene Ludvik, računovodja, od operativnega upravnega vodstva pa Hajdinjak Jože, tajnik OLO, njegov namestnik
Vučko Štefan, član izvršilnega odbora OLO,
Korošec Pavel, poverjenik OLO in Ošlaj Tine, član izvršilnega odbora OLO Lendava.
Okrajni LO Lendava, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Št. 840/1—1948	8686
¥
1838.
Sedež: Turnišče.
Dan vpisa: 22 septembra 1948. Besedilo: Krajevna gostilna Turnišče Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Zver Jožef kot član nadzornega odbora in za operativno upravno vodstvo KLO Turnišče Matjašec Štefan, bivši predsednik KLO Turnišče.
Vpiše se:
Horvat Franc, član izvršilnega odbora KLO Turnišče.
Okrajni L0 Lendava, poverjeništvo za finance, dne 22. septembra 1948.
Št. 768/1-1948	8538
¥
1839.
Sedež: Ježica, Kleče 32.
Dan vpisa: 1. oktobra 1948.
Besedilo: Državno krajevno podjetje »Kolarstvo KLO Ježica«.
Besedilo odslej: Krajevno podjetje »Kolarstvo« Ježica.
ML0 glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 1. oktobra 1948.
Fin. št. 3403/48	8854
¥
1840.
Sedež: Ježica, Mala vas 19.
Dan vpisa: 27. septembra 1948. Besedilo: Gostinstvo Ježica. Poslovalnice: ljudska gostilna Stožice, točilnica Stožice, ljudska gostilna Ježica, gostilna pod »Lipce« Stožice, ljudsko kopališče Ježica, gostilna »Kovač« Tomačevo.
ML0 glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Fin. št 2457/48	8615
¥
1841.
Sedež: Ljubljana, Ambrožev trg 7. Dan vpisa: 29. septembra 1948. Besedilo: Podjetje za nizke gradnje ML0 Ljubljana.
Besedilo odslej: Mestno podjetje »Beton« Ljubljana.
Izbrišeta se Vukšinič Dragan, upravnik in Plestenjak Karel, glavni • računovodja. Vpišejo se:
Boh Jože, direktor,
Zupančič Albin, glavni računovodja, Krištof Verena, nižji knjigovodja.
ML0 glavnega .mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 29. septembra 1948.
Fin. št. 3359/48	8811
1842.
Sedež: Ljubljana, Celovška c. 90/a.
Dan vpisa: 25. septembra 1948. Besedilo: Mestno kovinsko podjetje »Unitas« ali kratko »Unitas«.
Operativni upravni voditelj odslej: Uprava lokalne kovinske industrije.
Izbriše se mg. Manda Franjo, ravnatelj, in vpiše Sepe Mihael, ravnatelj.
ML0 glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 25 septembra 1948.
Fin. št. 3371/48	8017
*
1843.
Sedež: Ljubljana, Celovška 98.
Dan vpisa- 21. septembra 1948. Besedilo: Uprava zgradb KLO II. Izbriše se Verbič Ivanka in vpiše Jandejsek Mira, računovodja.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 21. septembra 1948.
Fin. št. 3243/48	8507
*
1844.
Sedež: Ljubljana, Dolenjska c. 23.
Dan vpisa: 27. septembra 1948. Besedilo: Gostinstvo Rakovnik — Vič. Podružnice podjetja: Florjanska ul. 22, buffet Karlovška c. 34, buffet Glinška ul. 12.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Fin. št. 3170/48	8612
*
1845.
Sedež: Ljubljana, Delničarjeva 4.
Dan vpisa: 18. septembra 1948. Besedilo: Trgovsko podjetje »Sadje — zelenjava«, Ljubljana.
Operativni upravni voditelj odslej: Direkcija odkupnih podjetij.
Ustanovijo se poslovalnice:
Štev. 3—16 Pogačarjev trg, štev. 17 Rimska cesta 5, štev. 18 Gradišče 7, štev. 19 Rimska cesta 21, štev. 20 Tržaška c. 62, štev. 21 Rožna dol. Cesta V/28, štev. 22 Pasaža (Nebotičnik), štev. 23 Tyrševa c. 8, štev. 24 Gosposvetska c. dO (zidana baraka),
štev.	25	Celovška	c.	34,
štev.	26	Celovška	c.	61,
štev.	27	Celovška	c.	69,
štev.	28	Celovška	c.	84,
- štev. 30 Vodovodna c. 36, štev 31 Tyrševa c. 82, štev. 32 Tjrrševa c. 47/a. štev. 33 Tyrševa c. 46 (lesena baraka), štev. 34 Kolodvorska uL 36 (lesena baraka),
štev. 35 Metelkova—Masarykova (vogalna),
štev. 30 Jegličeva c. 10,
štev. 37 Zaloška c. 31 (lesena baraka),
štev. 38 Zaloška c. (lesena baraka),
štev. 39 Pokopališka c. 1,
štev. 40 Vrazov trg (lesena baraka),
štev. 41 Bernekerjeva ul. 10,
štev. 42 Dolenjska c. (lese.ma baraka),
štev. 43 Pod Trančo.
Ustanovijo se nove stojnice: tri na trgu v Šiški, tn na trgu v Mostah, dve na trgu m Viču, ena na trgu Sv. Jakoba, sedem na tržnici Pogačarjev trg t,nad ribarnicami),
osemnajst na Vodnikovem trgu. Izbriše se dosedanji računovodja Glav nik Ludvik in vpiše Kržan Anton, ra-čunovodja, ki v računskih zadevah podpisuje skupaj z ravnateljem.
MLO glavnega mesta Ljubljana poverjeništvo za finance, dne 18. septembra 1948.
Fin. št. 2787 in 2893/48	8501
*
1846.
Sedež: Ljubljana, Komenskega ul. 1. Dan vpisa: 23. septembra 1948. Besedilo: Mestno podjetje »Odeja«.
Z odločbo RLO št. 16175 z dne 20. IX. 1948 se je podjetje preimenovalo.
Besedilo odslej: »Odeja« industrija prešitih odej, Ljubljana, Komenskega ul. 1.
Izbriše se Puntar Draga, upravnik, vpiše se
Bernik Danilo, upravnik.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance,
dne 23. septembra 1948.
Fin. št. 3308/48	8571
*
1847.
Sedež: Ljubljana, Resljeva c. 30.
Dan vpisa: 29. septembra 1948. Besedilo: Kamnoseško podjetje MLO »Marmor«.
Besedilo odslej: Kamnoseško podjetje »Marmor«.
Operativni upravni voditelj: RLO I Center.
Izbriše se Hočevar Janko. Do nadaljnjega podpisuje Kavs Milena, računovodja, nam. upravnika.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 29. septembra 1948.
Fin. št. 3375/48	8812
*
1848.
Sedež: Ljubljana, Tavčarjeva ul. 4 (Prešernova ul. 52).
Dan vpisa: 23. septembra 1948. Besedilo: Gostinsko podjetje RLO Cen-
Ž odločbo RLO I št. 15969 z dne 16. IX. 1948 se podjetje preimenuje. Besedilo odslej: »Gostinstvo Center«. Obrati podjetja so:
»Košak«, Prešernova uL 52, gostilna, »Pri Grozdu«, Tyrševa 3, gostilna, »Derenda«, Borštnikov trg 2, gostilna, »Pri Lojzki«, Kongresni trg 4, gostilna,
»Stritar«, Vidovdanska c. 2, gostilna, »Zupančič::, Jegličeva 15, gostilna,
»Za Gradom«, Streliška ul. 22, gostilna,
Bufet pod Gradom, Vodnikov trg 2, Bufet »Resljev hram«, Slomškova ul. št. 9,
Zajtrkovalnica, Prešernova ul. 7. Izbriše se Črv Anica, v d. upravnika, vpišeta se:
Šiško Alojz, pomočnik upravnika, in Bmnčič Ivan, knjigovodja.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 23. septembra 1948.
Fin št. 1932/48	8569
*
1849.
Sedež: Ljubljana, Tyrševa c. 14.
Dan vpisa: 27. septembra 1948.
Besedilo doslej: Podjetje MLO »Kristal«.
Besedilo doslej: »Kristal« steklarsko podjetje, Ljubljana, Tyrševa c. 14.
Operativni upravni voditelj: Izvršilni odbor RLO Center.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Fin. št. 3397/48	8613
*
1850.
Sedež: Ljubljana, Tyrševa c. 28,
Dam vpisa: 23. septembra 1948.
Besedilo: »Manufaktura — Galantc- \ rija«.
Poslovalnice podjetja:
Tyrševa c. 18, drogerija,
Prešernova ul. 5, drogerija,
Cankarjeva ul. 3, konfekcija,
Sv. Petra c. 1, sindikalni magazin, Stritarjeva ul. 4, manufaktura, viš. komer. cene,
Celovška c. 71, manufaktura galanterija,
Miklošičeva c. 18, manuf. galanterija, Frančiškanska ul. 5, moda galanterija, viš. komer, cene,
Frančiškanska ul 3, manufaktura, Frančiškanska ul. 3, parfumerija. Frančiškanska ul. 5, galanterija,
Pred Škofijo 21, manufaktura, Gosposvetska 10, moda galanterija, Tyrševa c. 20, galanterija,
Tyrševa c. 9, galanterija,
Tyrševa c. 2, moda galanterija, Florjanska ul. 1, lesena raba,
Karlovška c. 80, moda galanterija^
Sv. Petra c. 22, lesena roba.
Sv. Petra c. 11, moda galanterija, Marijin trg 3, galanterija,
Židovska ul. 1, drogerija,
Miklošičeva c. 30, drogerija,
Mestni trg 21, galanterija,
Nebotičnik (pasaža) moda,
Celovška c. 61, parfumerija,
Prešernova ul. 16, moda,
Tyrševa c. 51/a, manufalk. galanterija, Šmartinska c. 10, manufak. galanterija, Vodnikov trg, manufaktura,
Litijska c. 29, manufak. galanterija, Poljanska c. 1, moda,
Sv. Petra c. 52, galanterija,
Miklošičeva c. 12, moda galanterija, Miklošičeva c. 12, moda,
Miklošičeva c. 12, moda,
Frančiškanska ul. galanterija,
Tyrševa c. 51/a, moda galanterija, Litijska c. 29, manufak. galanterija viš. komerc. cene,
Nabrežje 20, sept., lesena roba. Vodnikov trg (lopa), lončevima,’ Vodnikov trg, lesena roba.
Dežnikarska delavnica, Pred Škofijo št. 19.'
Ukine se poslovalnica Sv. Petra c. 29. Izbrišeta se v. d. ravnatelja Pirc Jože
in glavni računovodja Grosman Marijana, vpišeta se
Avšič Ivan, v. d. ravnatelja, ki podpisuje samostojno, v računovodskih zadevah pa skupaj z
Bučar Angelo, glavnim računovodjem. MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 23. septembra 1948.
Fin. št. 3313/48	8570
*
1851.
Sedež: Ljubljana, Tyrševa 36.
Dan vpisa; 1. oktobra 1948.
Besedilo: »Meprom«, mestno prevozno podjetje in mehanična delavnica-Izbriše se Cdrček Milan. Vpiše se Recek Franc.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 1. oktobra 1948.
Fin. št. 3460/48	8853
*
1852.
Sedež: Veličane pri Ljutomeru.
Dam vpisa: 24. septembra 1948. Besedilo: Gospodarska obrtna podjetja KL0 Veličane.
Izbriše se knjigovodja Lah Jakob, vpiše pa novi knjigovodja Trstenjak Alojz.
Izbriše se poslovodja Fajfar Jakob, vpiše se novi poslovodja Rubin Franc. Okrajni LO Ljutomer, finančni odsek, dne 24. septembra 1948.
Št. 1518	8566
*
1853.
Sedež: Cirknica pri Št. liju.
Dan vpisa: 22. septembra 1948. Besedilo: Okrajna žaga Cirknica pri Št. liju.
Besedilo odslej: Uprava proizvodnih podjetij okraja Maribor okolica.
Okrajni LO Maribor okolica finančni odsek dne 22. septembra 1948.
Št. 1504/1—48—V/4	8549
*
1854.
Sedež: Maribor, Jurčičeva ul. 5.
Dan vpisa: 10. oktobra 1947.
Besedilo: Okrajni magazin Maribor okohca.
Izbrišejo se poslovalnice v Svečini, v Voličini in Zimici.
Vpišejo se poslovalnice: v Selnici ob Dravi s poslovodjem Bračičem Maksom,
v Bresterniei s poslovodjem Vergle-zom Jožefom,
pri Sv. Lovrencu na Pohorju s poslovodjem Breznikom Maksom, v Račah s poslovodjem Dimnikom Adolfom in
v Št. liju v Slov. goricah s poslovodjem Čopreoem Jožefom.
Okrajni L0 Maribor okolica finančni odsek dne 22. septembra 1948.
Št. 1500/1—V/4	8547
1855.
Sedež: Bakovci.
Dan vpisa: 19. julija 1948.
Besedilo: Okrajno mlinsko podjetje V Rakovcih.
Izbriše se Perhavec Edvard, upravnik, vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni L0 Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Št. 1397	8798
1856.	*
Sedež: Beltinci.
Dan vpisa: 20 julija 1948.
Besedilo: Okrajna žaga v Beltincih. Izbriše se Perhavec Edvard, upravnik, vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance,
dne 27. septembra 1948.
Št. 1397	8805
*
1857.
Sedež: Hodoš.
Dan vpisa: 19 julija 1948.
Besedilo: Okrajna žaga na Hodošu. Izbriše se Perhavec Edvard, upravnik, vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Št. 1397	8800
*
1858.
Sedež: Hodoš.
Dan vpisa: 19. julija 1948.
Besedilo: Okrajno mlinsko podjetje na Hodošu.
Izbriše se Perhavec Edvard, upravnik,
vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance,
dne 27. septembra 1948.
Št. 1397	8799
*
1859.
Sedež: Mačkovci.
Dan vpisa: 20 julija 1948.
Besedilo: Okrajna žaga v Mačkovcih. Izbriše se Perhavec Edvard, upravnik, vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni L0 Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Št. 1397	8802
*
1860.
Sedež: Moravci.
Dan vpisa: 20. julija 1948.
Besedilo: Okrajna žaga v Moravcih. Izbriše se Perhavec Edvard, upravnik, vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1848.
Št. 1397	8804
&
1861.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 20, julija 1948 Besedilo: Okrajna žaga v Murski Soboti.
Izbriše se Perhavec Edvard, upravnik, vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Št. 1397	8803
*
1862.
Sedež: Murska Sobota.
Dan vpisa: 20. julija 1948.
Besedilo: Okrajno mlinsko podjetje v M. Soboti.
Izbriše se Perhavec Edvard,- upravnik, vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni L0 Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Št. 1397	8801
*
1863.
Sedež: Nemčavci.
Dan vpisa: 15. junija 1948,
Besedilo: Okrajna opekarna v Nem-čavcih.
Izbrišeta se Gornjec Franc, upravnik in Pap Franc, računovodja.
Vpišejo se
Horvat Štefan, upravnik, in Mataj Štefan, računovodja, ki so pooblaščeni podpisovati za podjetja do zneska 100.000 din, in Kramberger-Kuzma Danica.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Št. 1396	8797
1864.
Sedež: Puconci.
Dan vpisa: 1. avgusta 1948.
Besedilo: Okrajno mlinsko podjetje v Puconcih.
Izbriše se Perhavec Edvard, upravnik, vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni L0 Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Št. 1397	8807
*
1865.
Sedež: Skakovci.
Dan vpisa: 18. avgusta 1948. Besedilo: Okrajno mlinsko podjetje v Skakovcih,
Izbriše se Perhavec Edvard, upravnik, vpiše se
Milkovič Anton, upravnik, ki je pooblaščen podpisovati za podjetje do zneska 100.000 din.
Okrajni LO Murska Sobota, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Št. 1397	8806
*
1866.
Sedež: Mačkovec.
Dan vpisa: 10. septembra 1948. Besedilo: Okrajni valjčni mlin Mačkovec.
Izbriše se Mihelčič Jože, poslovodja, vpiše se
Bojane Vinko, poslovodja, ki podpisuje po pravilih podjetja.
Okrajni L0 Novo mesto, odsek za finance, dne 10. septembra 1948.
Št. 6553/1	8710
*
1867.
Sedež: Zalog pri Prečni.
Dan vpisa: 10. septembra 1948. Besedilo: Novomeška opekarna Zalog. Izbriše se obratovalnica v Prečni, ker je prešla v last splošnega gradbenega podjetja »Pionir«, direkcija Novo mesto.
Izbriše se Bukovec Jože, ravnatelj, vpišeta se
Nadu Franc, ravnatelj, in Godnik Mereel, knjigovodja, ki skupaj podpisujeta za podjetje.
Okrajni L0 Novo mesto, odsek za finance, dne 10. septembra 1948.
Št. 4015/2, 3	8711
*
1868.
Sedež: Tolmin.
Dan vpisa: 24. maja 1948.
Besedilo: Gostinsko podjetje ML0 Tolmin.
Vpišeta se nova obrata: restavracija »Podšolar«, v Tolminu, obrat »Pecivo«, v Tolminu.
Okrajni LO Tolmin, poverjeništvo za finance, dne 1. oktobra 1948.
Št. 78/138—1948	8815
*
1869.
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 5. maja 1948.
Besedilo: Okrajno gradbeno podjetje Trbovlje.
Izbrišejo se Ribič Alojz, Golob Ivan, Hvala Adolf.
Vpišejo se-
Burkeljc Viktor, podpredsednik, OLO Trbovlje,
Toplak Edi, upravnik,
Hvala Adolf, računovodja.
Okrajni L0 Trbovlje, odsek za finance, dn-e 29. septembra 1948.
Št. pov. 11/48	8814
1870.
Sedež: Ježica št. 89-
Dan izbrisa: 27. septembra 1948;
Besedilo: Ljudsko kopališče Ježica.
Zaradi priključitve k podjetju »Gostinstvo Ježica« kot poslovalnica tega podjetja po odločbi KLO Ježica številka 2268/48 z dne 16. IX. 1948.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 27. septembra 1948.
Fin. št. 3226/48	8614
*
1871.
Sedež: Ljubljana, Beljška 4.
Dan izbrisa: 25. septembra 1948. Besedilo: »Kovinsko podjetje MLO«. Zaradi združitve s podjetjem »Unitas« po odločbi MLO glavnega mesta Ljubljana, Tajo. št. 2488/48 z dne 21. VIII. 1948.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 25. septembra 1948.
Fin. št. 3357/48	8618
*
1872.
Sedež: Ljubljana, Celovška c. 99.
Dan izbrisa: 1. oktobra 1948.
Besedilo: Ljudska gostilna šiška. Zaradi izbrisa iz registra državnih gospodarskih podjetij
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 1. oktobra 1948.
Fin. št. 3480/48	8850
*
1873.
Sedež: Ljubljana, Hranilniška c. 1. Dan izbrisa: 1. oktobra 1948.
Besedilo: Četrtno podjetje »Bežigrajski hram« gostilna in menza.
Zaradi združitve s podjetjem »Gostinstvo Bežigrad—Šiška«.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 1. oktobra 1948.
Fin. št. 3434/48	8851
1874.
Sedež: Ljubljana, Miklošičeva c. 4.
Dan izbrisa: 22. septembra 1948. Besedilo: Čepica, trgovina z uniform-skimi potrebščinami, Ljubljana.
Zaradi prehoda y_ upravo podjetij invalidskih organizacij.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 22. septembra 1948.
Fin. št. 3246/48	8508
¥
1875.
Sedež: Ljubljana, Poljanska c. 15.
Dan izbrisa: 1, oktobra 1948.
Besedilo: Mestno podjetje »Kroj« industrija oblačil.
Zaradi izbrisa iz registra državnih gospodarskih podjetij.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 1. oktobra 1948.
Fin. št. 3312/48	8852
¥
1876.
Sedež: Ljubljana, Šmartinska c. 64. t)an izbrisa': 25. septembra 1948. Besedilo: Kovinska industrija »AIu-mil«.
Zaradi združitve e podjetjem »Unitas« po odločbi MLO glavnega mesta Ljubljana, Tajn. št. 2488/48 z dne 21. VII. 1948.
MLO glavnega mesta Ljubljana, poverjeništvo za finance, dne 25. septembra 1948.
Fin. št. 3356/48	8619
Vpisi v zadružni register
1358.
Sedež: Rimske Toplice.
Dan vpisa: 29. julija 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Rimskih Toplicah.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 29. II. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da ua čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje elane z vsemi potrebnimi potrošnim! predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode y kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemerulne nestaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega izpolnjevanja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 10 dim in se plača ob vstopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 11 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta. Zadrugo zastopa npravni od-
bor, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Paradižnik Franc, žel. uslužbenec, Globoko 9, predsednik,
Štarlekar Ivan, upravnik. Toplice 15, podpredsednik,
Retinger Bogomir, žel. uslužbenec, Šmarjeta 45, tajnik,
Koželj Alojz, šol. upravitelj, Šmarjeta št. 41,
Ljubej Ignac, žel. upokojenec, Ageče št. 58,
Repin Ignac, žel, upokojenec, Globoko št. 35,
Ramšak Franc, klepar, Gračnica 32,
Potočnik Milan, žel. upokojenec, Sevce št. 67,
Mlakar Franc, žel. upokojenec. Stransko 38,
Pečar Samo, študent, Šmarjeta 42 in
Pintar Franc, žel. uslužbenec, Šmarjeta 2.
Okrožno sodišče v Celju dne 29. julija 1948.
Zadr VIII 9/2	8624
*
1339-
Sedež: šešče, okraj Celje okolica,
Dan vpisa: 26. avgusta 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Seščah.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini 9. VII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošni ml predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest. in dragih industrijskih središč in sklepa v ta namen, pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo. Čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše teh-nične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gpjitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine: 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih' vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za go-spodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem _ domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja 0L
mov, goji tizkulturo itd. ter irstanovi svojo knjiižnico.
Zaradi smotrnega in uspešnejšega iz-vajMja svojih nalog izdela potrebne načrte v skladu s splošnim državnim načrtom.
Zadružni delež znaša 100 din, delež zadružnikovega družinskega člana 20 dinarjev; delež se mora plačati ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih Vsak zadružnik jamči z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Priobčitve se, kolikor ni v pravilih določeno drugače, nabijejo na zadružni razglasni, deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 11 članov, ki V ’ - voli zbor izmed zadružnikov za dobo enega leta.
Zadrugo zastopa upravni odbor, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Sopotnik Franc, kmet, Šešče, predsednik.
dolavšek Anton, kmet, šešee 10, podpredsednik.
Lesjak Ferdo, tovarniški nameščenec, Šešče, tajnik,
Žgank Jakob, kmet, šešče 12,
Žagar Ivan, tovarniški mojster, Šešče, Poteko Vinko, kmet, Matke,
Cestnik Miha, rudar, šešče,
Potočnik Anton, tovarniški mojster, šešče,
Kuti er Ivan, rudar, Matke,
Derča Franc, tovarniški mojster, Be-šoe 18, odborniki
Okrožno sodišče v Celja dne 26. avgusta 1948.
Zadtr VIII—19	Mtl
*
im
Sedež: Ihan,
Dan vpisa: 29. septembra 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Ihanu.
Zadruga je bila ustanovljena, na usta-lum.em zboru 6. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na cim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje Člane z vsemi potrebnimi potrošnim! predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu v postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva, na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, 'dnogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijsk.h in drugh kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd, posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki 'v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične iri agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., rrt.ar/avlia ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose,
organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in dragih sadik itd,; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potreba svojih elanov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbra kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo M ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 60 din, M se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega elana znaša 10 din Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 12 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva Člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Glani upravnega odbora so:
Trtnik Alojz, kmet, Bišče 21,
■ Goropečnik Feliks, nameščenec, Btšee St. 27,
Hribar Ivar;, krojač, Prelog 25,
Cerar Dominik, trg, pomočnik, Mala Loka 10,
Cerar Stanko, kmet, Brdo 16,
Kržan Ela, gospodinja, Prelog 22,
Rak Franc, nameščenec, Ihan 11.
Pooblaečenka za sopodpisovanje je Flere Pepca, poslovodja Tto’ 10 Okrožno sodišč
dne 28. septembra 1948,
Zt 2R2/48 - Zadr VI196/1	8724
*
1361.
Sedež: Komenda,
Dan vpisa: 16. septembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Komendi.
Zadruga je bila ustanovljena' na ustanovnem zboru 15, III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in Sim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2- da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da nvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje bla-
gostanja svojih Slanov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadil-: itd.; 5, da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična , .»uavania, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 100 din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družin-sitega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na raz-glasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 10 elanov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva Člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomeščaj po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge, dani upravnega odbora so:.
Kem Franc, kmet, Breg 8,
Jenko Peter, kmečki ielavec. Potoki, Kem Maks, kmet, Potok. 1,
Lukan F *nc, mizar, Gmajnica 40, Sodnik Franc, čevljar, Klanc 41, Kepic Fr? ne, lončar, Mlaka 38,
Janežič Alojzij, nameščenec, Gora 9, Kem Alojz, tesar, Komenda 49. Pooblaščenka za sopodpisovanje; Kvas Milka, trg, pomočnica, Zalog 16.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 16. septembra 1948.
Zt 191/48 — Zadr VI 184/1 8330 *
1363.
Sedež: Krasee.
Dan vpisa: 23 septembra 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omeje, nim jamstvom v Krašcah.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 8. IX. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kulturnejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta' namen pogodbe; 3 da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo^
*
gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše teh-nične in agronomske metode v kmetijstvu.! in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za go-spodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež, znaša 100 din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih proatorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva elana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora sc:
Cerar Jernej, kmet, Goričica 30,
Urbanija Vlado, kmet sin. Krake 12,
Cerar Frane, kmet. Dole 27,
Koderman Janez, kmet, Prikrnica 14,
Novak Jože, kmet, Vrhe 14,
Cerar Ivan, kmet, Goričica 26.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 23. septembra 1948.
Zt 226/48 - Zadr VI 189/1 8556
*
1363.
Sedež: Krtina.
Dan vpisa: 29. septembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom Krtina.
Zadruga je bita ustanovljena na ustanovnem zboru 5. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultumejšj način oskrbuje svoje elane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in 'Vugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem
gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, še tiste panoge oziroma kulture, kj v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4, da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustana dja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira sel ':cijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6, da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog L. notranjih posojil za ustvarjanje c’ ratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 15 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Rahne Julij, kmet, Rača 2,
Osolin Karl, kmet, Škocjan 15,
Simon Franc, kmečki sin, Krtina 41,
Capuder Jože, kmet, Krtina 24,
Orehek Franc, kmet, Račni vrh 4.
Omahna Anton, kmet, Kokošnje 55,
Paštebar Karl, mizar, Krtina 57.
Pooblaščenka za sopodpisovanje je Novak Marija, knjigovodja, Lukovica.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 29. septembra 1948.
Zt 227/48 — Zadr VI 194/1	8727
*
1364.
Sedež: Is -e KIJ) Tuhinj.
Dam vi.-i.3n: 20. septembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom na Lazah, KLO Tuhinj.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 6. Hi. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so; 1. da na čim boljši in čim kultumejŠi način oskrbuje svoje Sane z vsemi potrebnimi potrošnimi
predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namata pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstvu na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge ozirom« ~ . ki v danih naravnih pogojih najbor, vajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše teh. nične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetttj-*kih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za go-spodarski strokovni, kulturni in pro-svetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem _ domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja fil-mov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 100 din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni desk'
Upravni odbor sestavlja 6' do 15 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja mo leto.
Za zadrugo podpisujeta m dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni. uslužbenec zadruge.
člani upravnega odbora so:
Pesiotnik Martin, krnel, Sela 1, Hribar Pavel, kmet, Laze 12,
Čarf Miloš, tajnik, Zg. Tuhinj 20, Hribar Jakob, kmet, Zg. Tuhinj 48. Baloh Peter, poslovodja. Zg. Tuhinj št. 38,
Hribar Jože, kmet, Zg. Tuhinj 39, Kadunc Marija, zasebnice.. Zv. Tuhinj št. 15,
Lajniiš Pavel, kovač, Laze 12,
Mohar Vid, kmet, Sela 6,
Novak Franc, kmet, Golice 2,
Zajc Anton, kmet, Češnjice 20, Zavašnik Alojzij, kmet, Vel. hrib 5, Zore Jože, mizar. Luže 2.
Okrožne sodišče v Ljubljani dne 20. seotembifift 1948.
Zt 223/48 — Zadr VI. 185/1 8474
1365.
Sedež: Ljubljana, Rimska c. 6.
Dan vpisa: 25. septembra 1948.
Besedilo: Obrtna uabavno-prodajna zadruga kleparjev, inštalaterjev, kotlarjev in kovinostiskarjev z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 22. VII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da nabavlja proizvajalna sredstva in surovine za svoje člane; 2. da prevzema od članov njihove proizvode, jih razvršča po vrsti in kakovosti in skrbi za skupno prodajo; 3. da sodeluje pri načrtu oskrbe in pomaga pri vključevanju obrtništva v načrtno delo; 4. da vodi evidenco o izpolnitvi sprejetih proizvajalnih nalog članov in skrbi, da se v celoti izpolnjujejo predpisi ljudskih oblasti glede cen in 5. da zbira za samooskrbo v svojem okolišu surovine, ki so še neizrabljene in jih razdeljuje med svoje člane.
Zadružni delež znaša 500 din in se lahko plača v obrokih. Člani jamčijo za obveznosti zadruge s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe in poročila v svojih poslovnih prostorih, po možnosti pa tudi v glasilu Glavne zadružne zveze LRS ali v krajevnem dnevnem časopisju.
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov, M jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik ali podpredsednik in tajnik, če so ti zadržani pa najmanj dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Košenina Franc, klepar. Tržaška 119,
Kokalj Valentin, vod. instalater, Slomškova 27,
Lončar Franc, klepar, Tyrševa c. 11,
Pičman Lovro, vod. instalater, Ilirska št. 35,
Bogel Franc, klepar. Komenskega 24,
Fuchs Anton, vod. inštalater. Gosposvetska 16,
Božič Ivan, kotlar, Tyrševa 35, vsi v Ljubljani.
Okrožno sodišče v Ljubljani
dne 25. septembra 1948.
Zt 230/48 — Zadr VI 192/1	8622
*
1366.
Sedež: Nevlje.
Dan vpisa: 21. septembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Nevljah.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 8. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši iu čim kultumejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem
J področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo. Čebelarstvo, ! gojitev industrijskih in drugih kultur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. dia uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov napredmejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da1 zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem _ domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja fil-mov, goji fizkuitUro itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 100 din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 do 9 članov^ ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
člani upravnega odbora so:
Virjent Ciril, kmet, Ušenek 1,
Golob Karol, kmet, Nevlje 5,
Vidic Valentin, delavec, Nevlje 12,
Kuhar Francka, trgovska pomočnica, Nevlje 13,
Mlakar Marija, gospodinja, Vrhpolje št. 58,
Pooblaščenka za sopodpisovanje: Hvale Olga, knjigovodja, Nevlje.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 21. septembra 1948.
Zt 225/48 - Zadr VI 188/1 8477 *
1367.
Sedež: Podpeč.
Dan vpisa: 20. septembra 1948.
Besedilo: Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Podpeči.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 5. IX. 1948 za nedoločen čas.
_ Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši, cim kultumejši in čim bolj gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti in v ta namen: a) ugotavlja potrebe svojih članov in na podlagi ugotovljenih potreb
sestavi načrt potrošnje; b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi podjetji, z držav, nirm trgovskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma njihovimi zvezami za dobavo industrijskih in kmetijskih proizvodov, posebno skrbi še za dobavo povrtnin, sadja, mleka itd.; c) skrbi, da bo vse trgovsko poslovanje na stopnji racionalne, tehnično popolne in kulturne trgovine, to je, da bodo člani dobro po-streženi, da bo trgovina vedno založena s potrošnimi predmeti, da ne bo imela blaga, ki s-e slabo prodaja, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokali in izložbe okusno opremljene itd.; 2. da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti svoja podjetja, kot n. pr. obrtne delavnice, podjetja za kon-serviranje sadja, povrtnine, jajc itd.;
3. da skrbi ob sodelovanju sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Delež znaša 100din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge s petkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasnih deskah svojih poslovalnic.
_ Upravni odbor sestavlja 7 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dol-žnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko j nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Svete Matija, delavec, Podpeč 107,
Kaj ca Ivan, delavec, Podpeč 23,
Omejc Franc, administrator, Jezero 57,
Caserman Terezija, gospodinja, Podpeč 24,
Jerina Ivanka, gospodinja. Jezero 56,
Kržič Marija, delavka, Podpeč 40,
Šeškar Alojzij, delavec, Jezero 49.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 20. septembra 1948.
Zt 224/48 - Zadr VI 186/1 8476 *
1368.
Sedež: Prevoje.
Dan vpisa: 21. septembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Prevojah.
Zadruga je bila ustanovljena m ustanovnem zboru 5. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe;
3 da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gojitev industrijskih in drugih kpltur, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspeva-
jo; 4. dia uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila Itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem _ domu strokoma in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja til. mo v, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 100 din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 6 do 12 čla-nov% ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Pogačar Janko, kmet, Prevoje 37, Klopčič Franc, kmet, Prevoje 47, Kocijan Franc, kmet, Imovica 1, Klopčič Ivan, kmet, Prevoje 52, Kotnik Leopold, kmet, Imovica 8, Pavlič Blaž, kmet, Št. Vid 19. Pooblaščenka za sopodpisovanje: Kotnik Jerca, poslovodja, Prevoje 37.
Okrožno sodišče v Ljubljani
dne 21. septembra 1948.
Zt 217/48 — Zadr VI 187/1 8476
v
1369.
Sedež: Radomlje.
Dan vpisa: 26. septembra 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Radomljah.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 29. VIII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1, da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom ,za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, domačo obrt itd., posebno
še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem red vsem lokalne surovine; 6. da zbira mečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkrat, nega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 12 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Pavlin Janez, kmet, Radomlje, 46, Cerar Alojzij, kmet, Škrjančevo 3, Belec Mimi, kmetica, Radomlje 4, Nastran Ivan, kmet. sin, Radomlje 16, Pirš Franc, kmet, Radomlje 23, Grošelj Anton, kmet, Radomlje 14, Sešek Ciril, kmet, Radomlje 12.
Okrožno sodišče v Ljubljani
dne 25. septembra 1948.
Zt 229/48 - Zadr. VI 191/1 8621
*
1870.
Sedež: Rovte.
Dan! vpisa: 29. septembra 1948. Besedilo: Potrošniška zadruga z omejenim jamstvom v Rovtah.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 26. VII. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so:
1. da na čim boljši, čim kultumejši in gospodarski način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti. V ta namen: a) ugotavlja potrebe svojih članov in na podlagi ugotovitev sestavi načrt potrošnje; b) sklepa pogodbe s proizvajalnimi podjetji, z državnimi trgovskimi podjetji in s kmetijskimi zadrugami oziroma‘njihovimi zvezami za dobavo industrijskih in kmetij-
skih proizvodov; posebno skrbi za dobavo povrtnin, sadja, mleka itd.; c) skrbi, da bo trgovsko poslovanje v vsakem pogledu racionalno, tehnično dovršeno in kulturno, da bodo člani dobro postreženi, da bo trgovina redno založena s potrošnimi predmeti, da ne bo imela nekoristnega blaga, da bo zniževala zakonito dopustno maržo, da bodo lokali in izložbe okusno opremljene itd.;
2.	da ustanavlja za potrebe svojih članov po potrebi in možnosti lastna podjetja, n. pr. obrtne delavnice, podjetja za konserviranje sadja, povrtnin, jajc itd.;
3.	da skrbi s sodelovanjem sindikalnih organizacij za dvig kulturne in prosvetne ravni in za zadružno vzgojo svojih članov.
Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enarat-nega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasnih deskah svojih poslovalnic.
Upravni odbor sestavlja 8 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča Po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Kenk Janez, zidar, Petkovec 26, Kogovšek Ivana, babica, Rovte 19, Kunc Anica, pošt. uradnica, Rovte 102, Pivk Ivana, gospodinja, Rovte 101, Nagode Karl, delavec, Praprotno brdo št. 10,
Križaj Franc, cestni delavec, Rovte 90, Treven Pepca, delavka, Rovte 75, Arhar Jakob, delavec, Rovte 103. Pooblaščenec za sopodpisovanje je Likar Janez, poslovodja, Rovte 92.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 29. septembra 1948.
Zt 238/48 — Zadr VI 193/1	8726
*
1371.
Sedež: Srednja vas.
Dan vpisa: 29. septembra 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Srednji vasi.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 16. VI. 1948 m nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultumejši način, oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje itn razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje bla-
gostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 100 din, ki se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikov ;a družinskega člana znaša 10 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 5 Članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Berlec Janez, kmet, Loke 18,
Mali Ivan, kmečki sin, Loke 1,
Vrtačič Stane, kmet. sin, Rožično 4, -Burja Franc, gozdar, Vaseno 2, 'Poljanšek Angela, kmet. hči. Sovina peč 4.
Okrožno sodišče v Ljubljani
dne 28. septembra 1948.
Zt 231/48 — Zadr. VI 195/1 8725
*
1372.
Sedež: Bkocijan.
Dan vpisa: 16. septembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Škocijanu,
Zadruga je bila ustanovljena' na ustanovnem zboru 10. III. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1. da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnim! predmeti; 2- da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstvi na svojem področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, vinogradništvo, čebelarstvo, gozdarstvo, domačo obrt itd., posebno še tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspe-
vajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvodnje in s tem za naraščanje blagostanja svojih elanov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmetijske stroje, umetna gnojila itd., ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5, da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7 da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Delež znaša 100 din in se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 10 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z desetkratnim zneskom vpisanega enkratnega' temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja sedem članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Dolžnost upravnega odbora traja eno leto.
Za zadrugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Starc Martin, kmet, Vel. Lipljene 22,
Smuč Alojzij, Male Lipljene 18,
Kanduč Franc, tajnik KLO, Vel. Lipljene 20,
Mihelčič Jože, kmet, Škocijan 9,
Smuč Leopold, kmet, Male Lipljene 18, št. 16,
Mustar Matija, kmet, Vel. Lipljene 14,
Virant Janez, kmet, Vel. Lipljene 6'.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 16. septembra 1948.
Zt 137/48 — Zadr VI 180/1 8328 *
1373.
Sedež: Tomačevo.
Dan vpisa: 25. septembra 1948.
Besedilo: Kmetijska zadruga z omejenim jamstvom v Tomačevem.
Zadruga je bila ustanovljena na ustanovnem zboru 15. IX. 1948 za nedoločen čas.
Naloge zadruge so: 1 da na čim boljši in čim kultumejši način oskrbuje svoje člane z vsemi potrebnimi potrošnimi predmeti; 2. da odkupuje v svojem okolišu vse kmetijske pridelke in izdelke v skladu s postavljenim načrtom za dobro oskrbo mest in drugih industrijskih središč in sklepa v ta namen pogodbe; 3. da pospešuje in razvija vse panoge kmetijskega gospodarstva na svojem
področju, tako poljedelstvo, živinorejo, sadjarstvo, domačo obrt itd., posebno se tiste panoge oziroma kulture, ki v danih naravnih pogojih najbolj uspevajo; 4. da uvaja za povečanje kmetijske proizvoduje m s tem za naraščanje blagostanja svojih članov naprednejše tehnične in agronomske metode v kmetijstvu in v ta namen nabavlja kmeiijoae stroje, umetna gnojila itd, ustanavlja ambulante za živino, plemenilne postaje, organizira selekcijo živine, gradi silose, organizira semensko službo, skrbi za gojitev sadnih, gozdnih in drugih sadik itd.; 5. da organizira predelavo kmetijskih pridelkov in obrtne delavnice za potrebe svojih članov in izrablja pri tem predvsem lokalne surovine; 6. da zbira kmečke prihranke v obliki hranilnih vlog in notranjih posojil za ustvarjanje obratnih sredstev in podeljevanje kreditov svojim članom; 7. da skrbi za gospodarski strokovni, kulturni in prosvetni dvig vseh prebivalcev svojega okoliša tako, da prireja v svojem zadružnem domu strokovna in politična predavanja, kulturne prireditve, strokovne tečaje, razstave, predvajanja filmov, goji fizkulturo itd. ter ustanovi svojo knjižnico.
Zadružni delež znaša 200din, ki se lahko plača v obrokih. Delež zadružnikovega družinskega člana znaša 20 din. Člani jamčijo za obveznosti zadruge z de-setkratnm zneskom vpisanega enkratnega temeljnega oziroma družinskega deleža.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih in na razglasni deski.
Upravni odbor sestavlja 7 do 11 članov, ki jih voli zbor izmed zadružnikov. Njegova dolžnost traja eno leto. Za za- j drugo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Srakar Anton, kmet, Tomačevo 13, Smerajc Jernej, kmet, Jarše 11,
Bolta Ivan, kmet, Jarše 8,
Srakar Vinko, kmet, Tomačevo 14, Jerneje Ivan, kmet, Tomačevo 28,
Srakar Franc, kmet, Tomačevo 5, Dimnik Marija, kmetica, Tomačevo 15, Mave Anton, kmet, Tomačevo 33,
Marn Ignac, kmet. Tomačevo 8. f Okrožno sodišče v Ljubljani dne 25. septembra 1948.
Zt 228/48 — Zadr. VI 190/1 8623 *
1374.
Sedež: Dolnja Lendava.
Dan vpisa: 25. septembra 1948.
Besedilo: Obrtniška nabavno-prodajna zadruga z o. j. za dolnjelendavski okraj v Dolnji Lendavi.
Zadruga je bila ustanovljena na skup- ; ščini 22. VIII. 1948 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je: 1. da nabavlja proizvajalna sredstva in surovine za svoje člane; 2. da prevzema od svojih članov njihove proizvode, jih razvršča po vrsti in kakovosti in skrbi za skupno proda jo;
3. da sodeluje pri načrtu oskrbe in po- | maga pri vključevanju obrtnikov v načrtno delo; 4. da prevzema oziroma po-
sređuje prevzemanje proizvajalnih nalog za svoje člane, vodi evidenco o izvršitvi teh naiog in skrbi, da se v celoti izvajajo preapisi glede cen, kakovosti .adel-kov, uporabe materiala itd.; 5. da zbira in predeluje za preskrbo v svojem okolišu surovine, M so še neizrabljene in jih razdeljuje med svoje člane; ti da dviga obrtništvo strokovno, kulturno in prosvetno s pomočjo ustanov, tečaji, ure-davanji in tiskom; 7. da pospešuje varčevanje med obrtniki zadružniki; 8. da skrbi v svojem okolišu za dvig in pravilno poslovanje obrtniškega zadružništva po navodilih republiške zveze obrtniških zadrug.
Zadružni delež znaša 500 din in se plača ob vstopu v zadrugo. Upravni odbor lahko dovoli plačilo v obrokih. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih obveznih deležev.
Zadruga razglaša važnejše sklepe v svojih poslovnih prostorih, po potrebi tudi v zadružnem glasilu ali v krajevnem dnevnem Časopisju.
Upravni odbor sestavlja 9 članov. Njegova dolžnost traja eno leto.
Zadrugo zastopa upravni odbor, podpisujeta pa zanjo po dva člana upravnega odbora, katerih enega lahko nadomešča po upravnem odboru pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Gregur Štefan, krojač, Dol. Lendava, predsednik,
Feher Edvard, tapetnik, Dol. Lendava, podpredsednik,
Feher Franc, čevljar, Dol. Lendava, tajnik,
Petek Štefan, mizar, Lipa,
Čeh Ignac, krojač, Turnišče,
Šavelj Jožef, mlinar, Bogojina, Malatinski Arpad, klobučar, Dol. Lendava,
Gal Franjo, kovač, Dol. Lendava, Vukanič Ludvik, kovač, Kobilje.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 25 septembra 1948.
Zadr III 116—2	8688
1375.
Sedež: Gornji grad.
Dan vpisa: 20. septembra 1948. Besedilo: Lesno produktivna zadruga z o. j. v Gornjem gradu.
Vpišeta se nova člana upravnega odbora:
Pustoslemšek Franc, posestnik, Št. Lenart,
Žerovnik Janez, posestnik, Nova Štifta. Okrožno sodišče v Celju dne 26. septembra 1948.
Z-adir VI 142/8	8552
*
1376.
Sedež: Bori.
Dan vpisa : 15. septembra 1948. Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j. v
Borlu.
Izbriše se član upravnega odbora' Žuran Rozalija in se namesto nje vpiše: Krajnc Jožef, kmet, Dolane 14.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 15 septembra 1948.
Zadr III 131	8333
1377.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 9. septembra 1948.
Besedilo; Nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Mariboru.
Odločba tega sodišča o izbrisu Stavbene zadruge zadružnih uslužbencev, z. z o. j. v Mariboru, št. Zadr 1 111-2 z dne 30. IX. 1947, se razveljavi.
Na podlagi sklepov občnih zborov prizadetih zadrug se vpiše, da se5*!© z Nabavno in prodajno zadrugo z o. j. v Mariboru združila Stavbena zadruga zadružnih uslužbencev z. z o. j. v Mariboru, ki je s tem prenehala obstojati in se izbriše v zadružnem registru (Zadr. I 111).
Okrožno sodišče v Mariboru
— dne 9. septembra 1948.
Zadr II 85	8466
*
1378.
Sedež: Ajdovščina.
Dan vpisa: 5. avgusta 1948.
Besedilo: Krojaško-šiviljska zadruga z omejenim jamstvom v Ajdovščini.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Jelušič Ivan, Bratina Marja in Ščukout Milena, vpišejo se
Fučka Milko, Sv. Križ Cesta, predsednik,
Benevolj Zorka, Vel. Žablje, blagajnik,
Koron Stanko, Vogrsko, podpreds.,
BeMngar Suzana, Ozeljan, tajnica.
Okrožno sodišče v Postojni dne 5. avgusta 1948.
Zt 26/47—10	8320
Uvedbe postopanja za razglasitev za mrtve
IV R 140/48—2	8343
Petan Franc, roj. 10. IX. 1910 v Gor. Pohanoi, sin Franceta in Neže rojene Dvoršak, stanujoč v Buoarci 12, KLO Stari grad, se od februarja 1945 pogreša.
Na predlog žene Petan Marije rojene Omerzu, gospodinje v Pletenjih 12, KLO Zdole, se uvede postopanje za razglasitev za mrtvega in se izdaja poziv, da ; se o pogrešanem do 20. X. 1948 poroča sodišču ali skrbnici Petain Mariji.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Brežicah za okraj Krško
dne 13. septembra 1948.
*
IR 323/48	8335
Bud ja Karl, roj. 29. X. 1897 v Roži-čkein vrhu, sin Andreja in Frančiške rojene Sodec, je bil 21. III. 1045 od gestapovcev odpeljan v ljutomerske zapore. Baje je bil 3. IV. 1945 pri Smodiševem mlinu na Moti ustreljen in vržen v Muro.
Na predlog žene Bud ja Jožefe, male kmetice v Očeslavcih 46, se uvede postopanje za razglasitev m mrtvega in se izdaja poziv, da se o pogrešanem do I. XI. 1948 poroča sodišču ali skrbnici Bud ja Jožvefi.
Bndja Karl se poziva, da se zglasi pri sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po preteku roka bo sodišče odločilo o predlogu.
Okrajno sodišče v Gor. Radgoni dne 17. septembra 1948.
Oglasi sodišč
in drugih oblastev
Zemljiškoknjižni oklici
I R 391/48—A/11	8831
Oklic
0	začetku poizvedb zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Rakulik v sodnem okraju
Postojna
Z dnem 2, novembra 1948 se začnejo poizvedbe zaradi osnovanja nove zemljiške knjige za katastrsko občino Rakulik. Poizvedbe bodo od 2. do 24. novembra 1948 vsak delavnik od 8. do 15. ure v Sajevčah 9.
K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki, hipotekarni upniki in vsi drugi, ki imajo pravno korist od tega, da se ugotovijo lastninske pravice ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami; navajati smejo vse, kar utegne pripomoči k temu, da se pojasni stanje stvari in da se obnovijo njihove pravice.
Tisti, ki imajo na teh zemljiščih ali na njihovih delih zastavne, služnostne ali druge pravice, prikladne za knjižni vpis, naj te pravice priglasijo, če želijo, da se vpišejo v novo zemljiško knjigo kot stara bremena. Te pravice se lahko priglasijo pismeno ali ustno na zapisnik pri okrajnem sodišču v Postojni, soba št. 4, med 16. oktobrom in 24. novembrom 1948 pa v Sajevčah 9.
V priglasitvi je treba ustmeno navesti pravico in vrstni red, ki se zanjo zahteva, kakor tudi zemljiškoknjižne vložke, v katere naj se pravica vpiše. Navesti je treba tudi, na kaj se opira priglašena pravica in na kaj zahtevani vrstni red. Dolžnosti priglasitve v ničemer ne spreminja to, da je pravica, ki jo je treba priglasiti, morda očitna iz kakšne listine, ki je že pri sodišču, ali iz kakšne sodne odločbe itd. Edino pravic in okoliščin, ki so že razvidne iz listin, položenih pri sodišču za pridobitev stvarnih pravic, ni treba vnovič priglasiti. To se bo upoštevalo uradoma.
Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam oziroma priložiti svojim priglasitvam v izvir niku ali prepisu vse spise, izpiske im. zemljiške knjige, sodne odločbe ali druge listine, kolikor so potrebne za obnovitev zemljiške knjige in kolikor jih imajo oni ali njihovi zastopniki.
Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče do zdaj že zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov ter zemljiškoknjižne mape od 16. oktobra do 30. oktobra 1948 v Sajevčah 9.
Okrajno sodišče v Postojni dne 1. oktobra 1948.
*
Dražbe
1	183/48-8	8629
Dne 20. oktobra 1948 ob 9. uri bo pri
tem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zavezanca Mišje Adolfa, vi. št. 57 k. o. Gresovščak.
Cenilna vrednost: 133.887 din.
Najmanjši ponudek: 100415.25 din.
Var Šema: 13.888.70 din.
Pravice, zaradi katenh dražba ne bi bila dopustna, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo »dražit el ja, ki je ravnal v dobri veri,
Okrajno sodišče v Ljutomeru <lne 27. septembra 1948.
*
I 738/48	8940
Dne 21. oktobra 1948 ob pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 javna dražba nepremičnin I skupina vi. št, 610 k, o. Hajdina, II. skupina vi. št. 641 k, o. Hajdina, III. skupina vi. št. 611 k. o. Hajdina.
Cenilna vrednost in najmanjši ponu-dek: za skupino I. 122.193 din, za skupino II. 52-186 din, za skupino III. 116'.739 din.
Varščina: za I. skupino 12.300 din, za II. skupino 5.300 din in za III. skupino 11.700 din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdravitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Okrajno sodišče v Ptuju. odd. IV., dne 4. oktobra 1948.
*
I 739/48	8988
Dne 21. oktobra 1948 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 javna dražba nepremičnin vL št. 130 k. o. Pleterje.
Cenilna vrednost in najmanjši pomu-dek: 176.870 din
Varščina: 17.700 din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je treba priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiitelja, ki je ravna v dobri veri.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 4. oktobra 1948,
Oklici o skrbnikih in razpravah
G 280/48	8628
Stramšak Marija, gospodinja v Žalcu št. 124, je vložila zoper Stramška Ivana, šoferja, sedaj neznanega bivališča, tožbo za razvezo zakona.
Ker je toženčevo bivališče neznano, se mu postavi za skrbnika Vetrovec Venčeslav, pravni referent pri 0L0 Celje okolica, M ga bo zastopal in varoval njegove koristi, dokler se sam ne oglasi. Okrožno sodišče v Celju dne 25. septembra 1948.
G 288/48	8572
Šmic Bogdana rojena Jošt, frizerka v Gotovljah 124, p. Žalec, je vložila proti Šmicu Jožetu, zidarju, neznanega bivališča, tožbo za razvezo zakona.
Ker je toženčevo bivališče neznano, se mu postavi za skrbnika Vetrovec Venčeslav, pravni referent pri 0L0 Celje oko-
lica, ki ga bo zastopal in varoval njegove koristi, dokler se sam ne oglasi. Okrožno sodišče v Celju dne 23. septembra 1948.
*
G 506/48—12	8627
Turšič Ivan, žagar, Jesenice, Gosposvetska 23, je vložil proti Turšič Štefaniji rojeni Kolman, ki je neznanega bivališča, tožbo za razvezo zakona.
Razprava bo 29. oktobra 1948 ob 12. uri pri tem sodišču v sobi št. 140.
Za skrbnika je imenovan dr. Tominec Janez, sodni pravnik okrožnega sodišča v Ljubljani, ki bo toženko zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Ljubljani dne 25. septembra 1948.
A
G 639/48—3	8581
Gadier Štefanija rojena Turin, name-ščenka pri >Lesnoindustrijskem obratu Dravac, Maribor, Meljska cesta 91, ki jo zastopa dr. Novak Jože, odvetnik v Mariboru, je vložila proti Gadlerju Ernestu, ključavničarskemu pomočniku, sedaj neznanega bivališča, tožbo za razvezo zakona.
Razprava bo 5. oktobra 1948 pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba št. 84.
■Ker je toženčevo bivališče neznano, mu je bila postavljena za skrbnico Ono-želj Ivanka, sodna uradnica v Mariboru, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne oglasi ali imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 18. septembra 1948.
A
j G 630/48-3	8582
Grebenc Marija, predica, Maribor, Pregljeva 10, je vložila proti Grebencu Ivanu, zidarju poslovodji, nazadnje stanujočem v Mariboru. Pregljeva 10, sedaj neznanega bivališča, tožbo za razvezo zakona.
Razprava bo 5. oktobra 1948 ob 8. uri pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba št. 84/11.
Ker je toženčevo bivališče neznano, : mu je bila postavljena za skrbnico Oro-zelj Ivanka, sodna uradnica v Mariboru, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne oglasi ali imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 17. septembra 1948.
A
G 651/48—3	9062
Hribernik Hilda rojena Šupec, knjigovodja, Maribor, Livada 2, je vložila proti Hriberniku Aleksandru, knjigovezu, nazadn je stanujočem v Mariboru, sedaj neznanega bivališča, tožbo za razvezo zakona.
Razprava bo dne 22. oktobra 1948 ob 8. uri pri okrožnem sodišču v Mariboru, soba št. 84.
Ker je bivališče toženca neznano, mu je postavljena za skrbnika Orozel Ivanka, sodna uradnica v Mariboru, ki ga bo zastopala na njegovo nevarnost in stro-
ške, dokler se sam ne oglasi ali imenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Mariboru dne 2. oktobra 1948.
O 1068/48	*	8949
Oklic dedičem
Kavbe Frane rojen 29. XII. 1874 pri Sv. Petru pri Mariboru, delavec v Celju, Trubarjeva 31, je 3. Vil. 1948 umrl brez oporoke.
Ker dediči niso znani, se pozivajo vsi tisti, ki imajo do te zapuščine dedno pravico, naj se zglasijo v 6' mesecih ali podajo dedno prijavo, ker se bo sicer o zapuščini razpravljalo in zapuščinski postopek končal le s tistimi dediči, ki se bodo priglasili.
Okrajno sodišče v Celju dne 4. oktobra 1948.
8651
Razglas
Preklicujemo potrdilo št, 58/48 z dne 23. IV. 1948 o obiskovanju ljudske šole, izdano od šolskega upraviteljstva v Sre-; dišču ob Dravi na ime Kolarič Valter, j ker temelji na neresničnih izjavah.
Državna osnovna šola Središče
ob Dravi
Razni oglasi
Št. 1956/48	9070
Razpis
Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto hišnika v stavbi rudarsko-metalurškega oddelka tehnične fakultete. Stanovanje je v stavbi. Prednost imajo prosilci, ki so mehaniki ali v tej stroki vsaj priučeni.
Pravilno opremljene prošnje je treba vložiti pri rektoratu univerze v Ljubljani najpozneje do 23. oktobra 1948.
Ljubljana dne 8. oktobra 1948.
Rektor: Melik I. r.
A
21684/E—48	7608
Sprememba poštnega okoliša
Z dnem 1 septembra 1948 so se izločila iz okoliša okrajne pošte Idrija naselja Medvedje brdo. Trate, Veharše, Zavratec in Potok in priključila okolišu pošte Rovte.
Poštna direkcija v Ljubljani *
I/1-665/I	8974
Razglas
Jarh Terezija, Fritsch Draga, Gerzinič Anton in Trogerlič Marjan, bivajoči svoj-čas v Ljubljani, sedaj neznano kje, se pozivajo, da najpozneje do 31. t. m. prevzamejo predmete, ki so jih pred leti dali v hrambo bivšemu špedicijskemu pod-jetju R. Ranzinger ali Državnemu od-premnemu podjetju v Ljubljani, Masary-kova 17, in da plačajo s hrambo nastale stroške, ker se bodo sicer ti p redmet i p ro-! dali na javni dražbi, izkupiček po odbitku stroškov pa po prednikih deponiral.
TRANS JUG
Podjetje za mednarodno špedicijo, Ljubljana.
I
Pozivi upnikom in dolž '!:om
8744
Z odločbo predsedstva vlade LRS, št. S-zafe. 229 z dne 23. VI. 1948, je prenehalo poslovati in prešlo v likvidacijo Državno avtobusno in prevozniško podjetje Slovenije (DAPPS).
Pozivamo upnike, da priglasijo v 1 mesecu po objavi tega poziva svoje terjatve ozi rotira dolgove na naslov »DAPPS v likvidaciji — glavna uprava Ljubljana« oziroma okrožnim upravam DAPPS-a v likvidaciji v Ajdovščini, Celju, Ljubljani oziroma Mariboru.
Upniki in dolžniki imajo pravico, da se v istem roku prepričajo o pravilni vknjižbi svojih terjatev in dolgov. Po preteku tega roka bodo veljale vknjižbe za verodostojne.
Preklicujem izgubljeno šofersko in OF izkaznico, izdano na ime Ajdovec Franc, Ljubljana, Florjanska 27.
8767	Ajdovec Franc
Preklicujem izgubljeno evidenčno številko motornega kolesa S-04395.
8742	Anderlič Franc,
Svečina, p. Zg. Kungota.
Preklicujem prometno knjižico za kolo znamke »Presto«, št. 302459, izdano na ime Baumgartner Valentin, Cret 60, p. Celje.
8657	Baumgartner Valentin
Preklicujem ukradeno osebno izkaz-. nico, izdano od MLO na Jesenicah na i ime Beden Rudolf, Jesenice, Sp Plavž j št. 6.
8842	Beden Rudolf
Likvidatorji
8866
Zaradi zaključka snemanj je prešla ekipa I. slovenskega umetniškega filma v likvidacijo.
Likvidator: Gale Jože.
Pozivamo vse upnike, da v 30 dneh od . te objave priglasijo svoje morebitne ter- | jat ve na naslov: Umetniški film, Ljub- j Ijana, Mandelčeva ul. 11
Podjetje za proizvodnjo filmov Triglav film, Ljubljana
*	i
8877 :
Nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Mariboru se je združila s Stavbeno zadrugo zadružnih uslužbencev z o. j. v ! Mariboru in je bila ta združitev vpisana | v zadružnem registru okrožnega sodišča ' v Mariboru dne 9 IX. 1948.	j
Upniki Nabavne in prodajne zadruge v Marboru se pozivajo, da v treh mesecih priglasijo svoje terjatve, ki so obstojale na dan vpisa* združitve v zadružni register, ker se pozneje ne bodo več upoštevale-
Nabavna in prodajna zadruga z o. j. v Mariboru
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano 1. 1945 od uprave NM v Ljubljani, in odlok o odložitvi vojaškega roka, izdan 1. 1948 od vojaškega odseka v Ljubljani, oboje na ime Berden Leon, Ljubljana, Gosposvetska 1.
8606	Berden Leon
Preklicujem izgubljeno osebno izfca-uico št. 045214, izdano 12. VI. 1945 od NM^v Ljubljani ter sindikalno izkaznico 57904, izdano od Zveze enotnih sindikatov v Ljubljani na ime Bešter por. Perjet Marija, Št. Vid nad Ljubljano 68 3843	Bešter por. Perjet Marija
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo tov. št. 548217, izdano na ime Laznik Jože, Brezovica 99.
8769	Bogataj Jakob,
Vnanje gorice 29, p. Brezovica
Preklicujem dve izgubljeni prometni knjižici za kolo znamke »Puch«, evid. št. S-164039 im evid. št. S-l 64040, izdani od NM Medvode na ime Bohinc Filip, Medvode št. 17.
8786	Bohinc Filip
Preklicujem knjižico za kolo brez znamke št. 4312388 na ime Bokan Franc, Dolič 26, OLO Mur. Sobota.
8743	Bokan Franc
Slomškov dijaški dom v Mariboru, zadruga z o. j., Partizanska c. 6, je po odločbi IMLO Maribor, št. 2968/4-48 z dne 23. iumiia 1948 prešla v likvidacijo.
P uživajo se vel upniki, da v 15 dneh od objave tega poziva priglasijo svoje terjatve, dolžniki pa, da do tega roka poravnajo vse svoje dolgove-Terjatve, dospele po tem roku, se ne bodo upoštevale, dolžniki se bodo po tem roku sodno izterjali.
Likvidatorja
Preklici izgubljenih listin
Preklicujem izgubljeno uslužbensko knjižico št. 34762, izdano od Narodnega magazina v Ljubljani na ime Adamič Slavko, Ljubljana, Rožna dolina, c. III/16. SGSS	Adamič Slavko
Preklicujem izgubljeno maturitetmo spričevalo o višjem tečajnem izpitu večerne delavske gimnazije v Ljubljani, izdano od ravnateljstva te šole na ime Adamič Štefan, Ljubljana, Pegamova 36. 867Q	Adamič Štefan
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico na ime Borić Tomo.
8634	Borić Tomo, »Gradis«,
gradišče Jesenice
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. 389210, izdano 1. 1947 od uprave	NM	v	Ljubljani na ime	Borštner
Ignacij,	Ljubljana,	Medvedova	ul.
8664	Borštner	Ignacij
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 089914, izdano na ime Bučar Stane, Sela 1, p. Lavrica.
8848	Bučar Stane
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo št. 195 z dne 1. VI. 1948, izdano od III. državne gimnazije v Mariboru na ime Cilenšek Milan, dijak 3 a razreda III. drž. gimnazije, Maribor.
8658	Cilenšek	Milan,
Maribor, Delavska 53
„ Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo znamke »Hansa« številka 2180713.
8870	Čopič Avgust, Maribor,
Pipuševa 12
i __ Preklicujem izgubljeno prometno knji-I žico za uh ko kolo znamke »Roacster« j št. 1463942.
i 8869	Čopič Rudolf, Maribor,
Pipuševa 12
Preklicujem ukradeno izkaznico OF, št. 026876, izdano 1.1946 od KOOF Zalog, sindikalno izkaznco, izdano 1.1948 od sindikata Tovarne obutve, Ljubljana, tedenski vozni listek za progo Zalog—Ljubljana, izdan od železniške postaje Zalog, živil-sko nakaznico za september in industrijsko nakaznico IR-1, izdani od KLO Zalog, vse na ime Cvetko Ivana, Zalog, in industrijsko nakaznico OM-1, izdano’ od KLO Zalog na ime Cvetko Ida, Zalog. 8597	Cvetko	Ivana
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izdano 1. 1947 od uprave NM v Ljubljani na ime Černe Marko, Ljubljana, Dalmatinova ulica.
8605	Černe Marko
Preklicujem izgubljeno osebno izkaz-nioo, izdano 1.1945 od uprave NM v Ljubljani na ime Črtalie Berta, Ljubljana, Masarykova 5.
8603	črtalič	Berta
Preklicujem izgubljeno sindikalno izkaznico št. 1738728, izdano 1. XI. 1945 od Zveze prosvetnih delavcev NS v D. M, v Polju na ime Dežela Gabrijela, i D. M. v Polju št. 52.
8847	Dežela Gabrijela
^ Preklicujemo izgubljeno prometno knjižico št. 2585 za avto »Dodge«, evid št. S-0994, izdano od NM v Ljubljani na ime Direkcija odkupnih podjetij, transportni odsek, Ljubljana, Vilharjeva 19. 8740 Direkcija odkupnih podjetij
Preklicujem izkaznico OF, sindikalno izkaznico št. 212519 in člansko izkaznico, vse na ime Erjavec Anton, Loke 171, Trbovlje.
8867	Erjavec Anton
Preklicujem izgubljeno potrošniško izkaznico št. IR-1, 552908 na ime Erjavec Anton, Ljutomer, Kolodvorska ul. 1.
8745 Erjavec Anton, traktorist-stažist, Ustroj, Murska Sobota
_ Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico, izdano od voj. odseka v Grosupljem na ime Erjavec Karel, Želimlje 33, p. Ig. 876'1	Erjavec Karel
Preklicujem ukradeno industrijsko nakaznico IR-1 št. 32/1860, izdano aprila 1948 od KLO Kranj, in sindikalno izkaznico št. 17023, izdano 1. 1948 od sindikalne podružnice podjetja »Beton« v Ljubljani na ime Fajdiga Jože, Kranj, Gorenja Sava 22.
8600	Fajdiga Jože
Preklicujem izgubljeni indeks ljubljanske univerze št. 6, izdan 1. 1935 od rektorata Akademije upodabljajočih umetnikov na ime Fakin Vida, Ljubljana, Zaloška 63.
8610	Fakin Vida
Preklicujem izgubljeno spričevalo I. razreda meščanske šole, Ljubljana, Lich-tenthurn, izdano 1. 1943 od ravnateljstva te šole na ime Ferant Zdenka, Ljubljana, Pred Škofijo 1.
8609	Ferant Zdenka
Preklicujem izgubljeno evidenčno tablico motornega kolesa znamke NSU, št tablice 3-03926
8636	Filipič Anton,
Sv. Lenart v Slov. gor.
Preklicujem izgubljeno šolsko spričevalo 1. letnika Srednje tehnične šole' v Ljubljani, izdano na ime Firm Darinka, Ljubljana, Tržaška 83.
8666	Firm Darinka
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 1092, izdano na ime Gerenčer Mihael. Trije mlini 23 Dol Lendava. 8591	Gerenčer Mihael
Preklicujemo izvirni račun št. 410 in 411, izdam od bivšega Savinjskega gozdnega gospodarstva 2-9. lXr. 1947 za voj. pošto št. 205S3/U.
8860	Gozdno gospodarstvo Celje
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 4089, izdano od MLO Ajdovščina in šofersko izkaznico št 394, izdano leta 1947 od uprave NM v Gorici na ime Gro-ser Jože. SAP. Kočevje.
,8846	Groser Jože
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št 13873. izdano na ime Grumerec Marija.
8746	Grumerec Marija, Hrušica 65.
Jesenice
Preklicujem prometno knjižico številka 3013, izdano od NM Ptuj na ime Haložan Franc in vojaško knjižico, izdano od voj. odseka Ptuj na ime Haložan Franca Jožef, Ptujska gora,
8861	Haložan Jožef
Preklicujem prometno knjižico za kolo znamke >Kingc, št. 2304990, izdano na ime Hodnik Marija. Crenšovci 170. 8@54	Hod nik Marija
Preklicujem izgubljeno spričevalo 2. razreda meščanske sole, izdano na ime Moge Leopoldina, Ribnica 136. Dolenjsko
8637	Hoge Leopoldina
Preklicujem izgubljeno delavsko knjižico, izdano v Veliki Loki na ime Hostnik Viljem, Žabjek 1, p. Velika Loka, 8671	Hostnik Viljem
Preklicujem osebno izkaznico št. 25046 na ime Hrast Vera, Potoke, Tolmin, in izkaznico za kolo znamke »Zenite, številka 582.
8635e	Hrast Vera
Preklicujem ukradeno živilsko nakaznico za mesec oktober-november 1948 (TD b), izdano od RLO Center, Ljubljana na ime Jarm Janez. Ljubljana. Dolenjska e. 12.
8961	Janu Janez
Preklicujem izgubljeno izkaznico ljubljanske univerze, izdano 1. 1939 od rektorata univerze, in indeks predavanj pravne fakultete, izdan I, 1939 od rektorata ljubljanske univerze, oboje na ime Jeza Franc, Sv. Lucija od Soči.
8599	Jeza Franc
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 1667, izdamo od KLO Grgar na ime Jug Mirko..
8647	"	Jug Mirko, Jesenice,
Delavska 7
Preklicujem izgubljeno maturitetno spričevalo št. 44, izdano 24 V. 1917 od ravnateljstva 1. drž. gimnazije v Ljubljani, in potrdilo o vpisu štirih semestrov pravne fakultete, izdano 23. III. 1923 od rektorata ljubljanske univerze na ime Slavomir Jurkovič, Ljubljana. 8539	Jurkovič Slavomir
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico IB-t, izdano od RLO Rakovnik-Vio na ime Kač Janko, Ljubljana. Groharjeva 2.
8760	Kač Janko
Preklicujem izgubljeno vojaško knjižico št 658971 na ime voj. uradnika Ka-linič Luke Juraj in otroško karto za za hrano na ime Kalinič Lucija,
8747	Kalinič Juraj
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico,, izkaznico za koto, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime dr. Kanc Pavel, Ljubljana, Tržaška 17a,
8841	Dr. Kanc Pavel
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico na ime Kankolič Karel.
8751 Kankolič Karel, Dobro polje, Kosančič 1, p. Savino selo Bačka
Preklicujem izgubljeno tovarniško izkaznico št. 142, izdano od uprave Litostroja —• Titovi zavodi v Ljubljani na ime Kastelic Dušan, Ljubljana, Šmartinska št. 30.
8731	Kastelic	Dušan
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano 1. 1948 od uprave NM v Mariboru. ne ime Kavčič Ari--. ribor« 8586	Kavčič	Anion
Preklicujem izgubljeno potrdilo o plačani pristojbini za trikolo za leto 1948 št. NM 33474, Mano od_ NM v Ljubljani na ime Keber Franc, Šmartno ob Savi št. 18.
8739	Keber	Franc
Preklicujem izgubljeno diplomo o zaključnem izpitu TSŠ v Ljubljani, izdano L. 1934 od ravnateljstva šole	na ime
Klančnik Gregor, Guštanj.
8768	Klančnik Gregor
Preklicujem izgubljeno spričevalo o diplomskem izpitu na državnem učiteljišču v Mariboru, izdano na ime Klemenčič (Ivana) Vladimir, roj. 7. III. 1920. 8638	Klemenčič Vladimir,
Maribor. Tovarna avtomobilov
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano ua ime Kocjan Marija, Vrdun, KLO Stopiče.
864.1	Kocjan	Marija
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za koto št, 0233.
8557	Kočevar	Franc,
Metlika 135
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo tov. št 168863, izkaznico LMS in udarniško izkaznico, vse na ime Kogovšek Marjan.- Medvede 16.
8787	Kogovšek	Marjan
Preklicujem izgubljenci šofersko izkaznico, osebno izkaznico in izkaznico. OF. vse na ime Koražija Drago. Ljubljana, Zaloška 14.
8738	Koražija Drago
Preklicujem izgubljeno osebno in OF izkaznico, izdano na ime Koricki Manja, Višnja gora 78.
8733	Koricki Marija
Preklicujem izgubljeno potrošniško nakaznico K-2.
8639	Korošec Marija,
Maribor, Koroška 34
Preklicujem izkaznico za kolo na ime Kosteve Jože, Zagorje 36, spoznavna št. 332992, izdano od OLO Trbovlje.	•
8873	Kosteve Jože
Preklicujem ukradeno začasno osebno izkaznico, izkaznico OF in potrdilo o ljudskem posojilu v znesku oOOdin, vse na ime Kovačič Bernarda, Ljubljana, Selenburgova 3.
8782	Kovačič Bernarda
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško koto št. 1373247 8649	Križaneič Jožef, Maribor,
Pobrežje. Zupančičeva
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Gorje pri Bledu, ter uslužbensko knjižico št. 67939, izdano od direkcije JDŽ v Ljubljani na ime Kunšič Tomaž, Ljubljana. Masarykova 5. 8845	Kunšič Tomaž
Preklicujemo prometno knjižico za črno kolo znamke iCsodai št. 28203, izdano od odseka OLO M. Sobota na ime Kodila Franca, Kuštanovca št. 48.
8872	KLO Kuštanovci
Prekliniie.m izgubljeno vojaško knjižico, izdano L 1947 od vojaškega odseka v Gorici na ime Leban Danilo, Miren 96 pri Gorici.
8584	Leban Danilo
Preklicujem vojaško knjižico na ime Lesar Jakob, Planinska vas 1. Trbovlje št. 2.
8752	Lesar Jakob
Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico osebnega avtomobila Fiat 1100, št. S-721S, xrpisanega na Lesno industrijsko podjetje Ilirska Bistrica,
8840 Lesno industrijsko podjetje Ilirska Bistrica
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. 123588, in potrdilo o zaposlitvi, oboje na ime Lipar Alojz, Trška gora 30, p. Krško.
8655	Lipar Alojz
Preklicujem ukradeno potrdilo o predhodni rekrutaciji, potrošniško nakaanico za tekstilije in obutev, udarniško izkaznico in nakaznico, izkaznice OF, LMS, s proge Brčko—Banoviči, s ceste Celje—
Sv. Peter, in z avtostrade Bratstvo-Jedin-sivo, vse na ime Lukančič Ivan. Jocova 56, Maribor, Studenci.
8659	Lukančič Ivan
Preklicujem izgubljeni indeks ljubljanske univerze, izdan 1. 1945 od rektorata univerze na ime Maček Alenka. Ljubljana. Erjavčeva 7.
8602	Maček Alenka
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo št. 449286.
8642	Majcen Feliks,
Muretinri 56 pri Ptuju
Preklicujemo spričevalo o opravljenem strokovnem izpitu, izdano 16. II. 1946, št reg. 384/46 na ime Veber Bogomir, črkostavec, Mariborska tiskarna. 8748	Mariborska tiskarna
Maribor
Preklicujem izgubljeno osebno izkaz-nico, izdano na ime Marinčič Martin, Gornja Pirosica, izkaznico za kolo na ime Marinčič Frančiška, Gornja Piroši-ca, in oblačilni nakaznici na ime Marinčič Frančiška in Marinčič Martin, Gornja Pi rosi ca, p. Cerklje ob Krki.
8631	Marinčič Martin
Preklicujem ukradeno delavsko knjižico, izdano od Splošnega gradbenega podjetja, Pionir, gradišče Cerklje.
8648	Markovič Martin,
Višnji vrh 17, p. Cerklje
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo znamke »Torpedne, številka 123931.
8753	Marzel Beno,
Tolsti vrh 68, p. Guštanj
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano od KLO Preserje na ime Mavec Marija, Preserje 24.
8730	Mavec Marija
Preklicujem izgubljeno izkaznico OF, sindikalno izkaznico, prometno knjižico za kolo, izkaznico o prostovoljnem delu in potrdilo za delavsko knjižico, vse na ime Mavsar Karel, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 84.
8912	Mavsar	Karel
Preklicujem izgubljeno prometno knjižim za kolo št 027107 in osebno izkaznico št. 069831, oboje na ime Medič Milka, Ljubljana, Domobranska 13.
8737	Medič	Milka
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in režijski železniški vozni listek, oboje tja ime Mencej Matija, Ljubljana, Janševa 13.
8729	Mencej	Matija
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za osebni avtomobil evid. št. S-0426, izdano .od NM v Ljubljani na ime Mencinger Josip, Ljubljana, Milčinskega 57.
8754	Mencinger Josip
Preklicujem izgubljeno osebno izkaz-nico št. 57, izdano od KLO Veliki Okič, prometno knjižico za moško kolo znamke »Adler, Atlase«, št. okvira 302949, člansko izkaznico OF, št. 380692, in člansko izkaznico kmetijska zadruge Leskove«, vse na ime Merc Jožef, Veliki Okič 12, p. Leskovec pri Ptuju.
8643	Merc Jožef
^ Preklicujemo izgubljeno prometno knjižico št. 5020 tovornega avtomobila znamke »Ford« V 8, reg. št. 2908. izdano na ime Gozdno gospodarstvo Kranj, in izgubljeno evid. tablico št. 84)579 tovornega avtomobila »Ford« V 8, izdano s prometno knjižico št. 696 od uprave NM, Ljubljana.
8879	Mestno prevozno podjetje
Ljubljana
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano na ime Milovanovič Dragič, Topolnica, p. Požarevac.
8835	Milovanovič Dragic
Preklicujemo evid. tablico osebnega avtomobila, spoznavna št. S-4799.
8906	Ministrstvo za delo LRS
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izdano na ime Debevc Matija, Vajeniški dom, Št. Vid nad Ljubljano.
8663	Naglič Janko.
Ljubljana, Kersnikova 4
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico in industrijsko nakaznico na ime Platner Cecilija, osebno izkaznico in industrijsko nakaznico na ime Naglič Lenčka, Ljubljana, Šubičeva 3 8962	Naglič Lenčka
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano na ime Oblak Ema, Kojsko št. 24, Brda.
8588	Oblak Ema
Preklicujemo izgubljeno evidenčno tab-; lico S-3949 za osebni avtomobil znamke s »Opel — 01ympia«, izdano od OLO Celje • mesto za Okrajno zvezo kmetijskih za-I drug Celje.
i 8754	Okrajna zveza kmetijskih
zadrug, Celje
! Preklicujemo evidenčno knjižico številka 1790 za kolo znamke »Bianchi B 42987«, izdano na naslov Okrajni sindikalni svet, Tolmin.
8635Č Okrajni sindikalni svet, Tolmin
Preklicujem ukradeno uslužbensko knjižico št. 162884, izdano od ministrstva za pošto in telegraf na ime Olfa-cius Stanislav, ptt. uradnik IX. položajne skupine.
86*44	Olfacius Stanislav,
administrativni manipulant, tt. center Celje
Preklicujem izgubljeno izkaznico za kolo znamke »Fazan« št. 0182459, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime Oman Alojz, Podsmreka 46, Ljubljana.
8840	Oman Alojz
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 055410, izdano od NM v Ljubljani na ime Pance Vinko, Ljubljana, Tržaška 70.
8732	Pance Vinko
Preklicujem sindikalno knjižico, industrijsko nakaznico, gospodinjsko karto, 2 potrdili o vplačanem ljudskem posojilu, obveznico za 1500 din in osebno izkaznico št. 076956, vse na ime Paternoster Marija, Jamska restavracija, Postojna. 8864	Paternoster Marija
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo znamke »Austro-Daimler«, št. 844 053.
8581 Pelc Martin, Maribor, Ruška 8
Preklicujem evidenčno knjižico številka 222648 za kolo znamke »Elide«, izdano na ime Perdih Andrej, Zatolmin. 8635	Perdih Andrej
Preklicujem oblačilno nakaznico št. I 12770, II 223733, izdano na ime Petrinič Jakob, Elektrarna, Trbovlje 128.
8559	Petrinič Jakob
Preklicujem izgubljeno evidenčno tablico št S-03055 za motorno kolo znamke Puch, izdano od okraja Trbovlje okolica.
8632	Plahuta Albert,
Šmarjeta, p. Rimske toplice Preklicujem izgubljeno spričevalo III. a razreda meščanske šole na Viču, izdano junija 1941 od ravnateljstva te šole na ime Plesko Franc, Ljubljana, Vi-ška 25.
8595	Pleško Franc •
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico, izdano v Štmišču pri Ptuju na ime Podgoršek Ivan, Dražice 33 a, p. Lfajdina pri Ptuju.
8759	Podgoršek Ivan
Preklicujem vajeniško knjižico na ime Podlipnik Drago, Studenci pri Mariboru, Limbuška cesta 173.
8888	Podlipnik Drago
Preklicujem ukradeno prometno knjižico za kolo znamke »Barsano«, izdano na ime Pcdovšonik Frančiška, Črna pri Prevaljah.
8590	Podovšonik Frančiška
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo št. 486313 na ime Jarc Vera in industrijsko nakaznico in izkaznico LMS, obe na ime Podržaj Danica, Ljubljana, Šmartinska 14.
8662	Podržaj Danica
^Preklicujem osebno izkaznico številka 26322, izdano m ime Pohar Cvetka, Log pod Mangartom.
86'35a	Pohar Cvetka
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico št. 1478, izdano od KLO Trata kolodvor, p. Škofja Loka na ime Pohole Zofija, Trata 5, p. Škofja Loka.
8880	Pohole Zofija
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št. 40, prometno knjižico za kolo, reg. št. 158766 in izkaznico OF, vse na ime Potrebuješ Josip, Stara Vrhnika št. 72.
8882	Potrebuješ Josip
_ Preklicujem^ ukradeno prometno knjižico za kolo št. 124, na ime Prelovšek Frančiška, delavsko knjižico, mesečno vozno karto (JDŽ), nakaznico za kurivo in osebno izkaznico na ime Prelovšek Franc ter prometno knjižico za kolo na ime Klopčič Neža, Dob 33 pri Domžalah. 8781	Prelovšek Franc
Preklicujem ukradeno potrošniško industrijsko nakaznico IG št. 6'3997, K-2 nakaznico št. 112927, dopolnilni bon za 900 din in izkaznico OF, vse na ime Prigl Liza, Zamušanj 6', in potrošniško industrijsko nakaznico ID-2 št. 601967, izdano ma. ime Prigl Matilda, Zamušanj št 6, vse izdano od KLO Zamušani.
8558	Prigl Liza
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 4527, izdano 1. 1945 od KLO Be-ričevo, izkaznico OF, izdano 1. 1945 od •KOOF Berioevo, prometno knjižico za kolo, izdano 1. 1947 od NM Dol pri Ljubljani, sindikalno izkaznico, izdano 1 1948 od sindikalne podružnice pri Upravi zgradb RLO Ljubljana, vse na ime Prišel Franc, Beričevo, in industrijsko na-
kaanico OM-1, i&dano aprila 1948 od KLO Dol pri Ljubljani na ime Prišel Franci, Beričevo.
8607	Prišel Franc
Preklicujem izgubljeno industrijsko nakaznico, izdano od KLO Dobrunje-Sostro na ime Prosnik Miha, Podlipoglav št. 14, p. Dobrunje.
8668	Prosnik Miha
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, sindikalno izkaznico št. 218025 in službeno izkaznico, vse na ime Rakovec Kristina, Ljubljana, Vošnjakova 20.
8783	Rakovec Kristina
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo št. 63750.
8871	Rat Franc, Maribor,
Nova vas, Bolfenko-va 14
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico, izdano L 1948 od uprave NM v Ljubljani na ime Ravnik Tomaž, in prometno knjižico, izdano 1. 1948 od uprave NM v Ljubljani na ime Ravnik Janko, Ljubljana, Levstikova 19.
8592	Ravnik Janko
Preklicujem prometno knjižico za kolo št. NM 426297 na ime Ravnjak Marija, Kozjak 30, p. Zg. Kungota.
8876	Ravnjak Marija
Preklicujemo izgubljeni partizanski spominski znak 1941, št. 6502, izdan majorju Trboviču Dušanu, šefu poddelegacije »Ac« v komisiji za razmejitev z Italijo. 8563	Razmejitvena komisija,
poddelegacija »Ac«
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo znamke NSU, številka 5106346.
8650	Reiter	Evgen,
Maribor, Kamnica
Preklicujem industrijsko nakaznico kategorije IR-1, reg. št. 143, serija 1 —
L V—A, št. 3290, izdano na ime Rigler Franc, Vel. Lašče 28.
8755	Rigler	Franc
Preklicujem ukradeno oblačilno nakaznico K-l, sindikalno izkaznico, osebno izkaznico in izkaznico OF, vse na ime Robič Karl, Celje, Tomšičev trg 7.
8638	Robič Karl
Preklicujem izgubljeno oblačilno na-kazmico s 148 točkami, izdano na ime Rožman Franc, Lukavci, Križevci pri Ljutomeru.
8560	Rožman Franc
Prekliicujiemo izgubljeno' evidenčno številko S-4509.
8756	Rudnik lignita, Velenje
Preklicujeva izgubljeni prometni knjižici za moško in žensko kolo znamke »Steyer«, št. 4700116 m »Gloria« št 4460. 8645	Rtimpf Bogomir in Roža,
Maribor, Slomškov trg 11
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 149, izdano L 1945 od KLO Grosuplje na ime Rus Marica, Grosuplje.
8598	Rus Marica
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izdano od NM Cerklje pri Kranju na ime Selan Jožef, Adergas. 8594	Selan Jožef
Preklicujem osebno izkaznico št. 23522 na ime Skočir Pepca, Kamno, Tolmin, in izkaznico za kolo znamke »Anko«, št. 23450.
8635d	Skočir Pepca
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico št. 087281, izdano 5. IX. 1945 od uprave NM v Ljubljani na ime Snoj Zvonimir, Ljubljana, Velebitska 3, in prometno knjižico za kolo št. 33905, izdano 2. VIII. 194S od uprave NM v Ljubljani na ime Snoj Jože, Ljubljana, Velebitska št. 3.
8608	Snoj Jože
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico in vojaško knjižico, izdani na ime Spavce Rudolf, Škodnik, Kanal 47.
8587	Spavce Rudolf
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za moško kolo, "št. okvira 1161561. 8652	Spilak Matija,
Vel Polana 26, p. Črenšovci
Preklicujem izgubljeno spričevalo o višjem tečajnem izpitu na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, izdano leta 1912/13 na ime St eno vic Terezija por Zajc, Trnovo pri Ilirski Bistrici.
8741	Stenovič Terezija por. Zajc
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izdano L 1945 od KLO Polhov Gradec, prometno knjižico za kolo, izdano 1. 1947 od NM Polhov Gradec, in izkaz-co OF, izdano 1. 1947 od KOOF Polhov Gradec, vse na ime Strušnik Janez, Polhov Gradec.
8601	Strušnik Janez
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za kolo, izdano od uprave NM v Ljubljani na ime Svetek Jože, Ljubljana, Litijska 7.
8585	Svetek Jože
Preklicujem izgubljeno oblačilno oficirsko nakaznico št. 213, izdano na ime Šain Luc, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 6.
8765	šain Luc
Preklicujem izgubljeno vajeniško knjižico in izkaznico za kolo, št. 1337357, j izdano na ime Šamperl Srečko, mizarski ! vajenec, Nova vas 79, Ptuj.
8757	Šamperl Srečko
Preklicujem izgubljeno prometno knjižico za žensko kolo št. 1560485.
8250	Šerbec Julijana, Maribor,
Studenci, Limbuška 70
’ Preklicujem izkaznico za kolo znamke »Peugeot«, tov. št. 459929, izdano od odseka za notranje zadeve OLG Radgona na ime Škerlec Jože, Gor. Radgona, Kerenčičeva 8.
8562	škerlec Jože
Preklicujem izgubljeno osebno in vojaško izkaznico, izdani na ime Šušteršič Ivan, Brezovica 33 pri Ljubljani.
8763	Šušteršič Ivan
Preklicujem izgubljeno maturitetno spričevalo klasične gimnazije v Ljubljani z dne 20. VI. 1920 na ime Tavčar Ante.
8766	Dr. Tavčar Ante
Preklicujem izgubljeno osebno izkaznico, izkaznico OF in sindikalno izkaznico na ime Tominc Karlina, Oražnova št. 3, Ljubljana.
8849	Tominc Karlina
Preklicujemo izgubljeno evidenčno tablico tovornega avtomobila S-6405.
8865 Tovarna lesovine in lepenke Ceršak, p. Šent lij v Slov. gor.
Preklicujem osebno izkaznico številka 30223, izdano na ime Urbančič Marta, Tolmin.
8635b	Urbančič Marta
Preklicujeva izgubljeni poročni list, izdan od matičnega okoliša v Št. liju v Slov. gor. leta 1947 na ime Vajs August in Korošec Roza.
Vajs Avgust in Rozalija roj. Korošec,
8449—3—2	Maribor, Košaki 104
Preklicujemo potniško objavo rdeče barve serije »LJ« št. 019167.
8858	Voj. pošta št. "4083,
Bohinjska Bela
Preklicujemo izgubljeni vojaški potni dovolilnic: serije L št. 32333, izdano 2. II. 1948 na ime Stevič Vojislav, vojak, vojaška pošta 56186/ga, Herpelje-Rbzina, in serije L št 32322,' izdano 26. III. 1948 na ime Durmanić Ante, mornariški vodnik, vojaška pošta 34279 c. šta 34274 c,
8564	Vojaška pošta 56186/ga,
Herpelje, Kozina
Preklicujemo izgubljeno oblačilno knjižico serije »A« št. 22833 na ime Mitrovič Spasoje, podporočnik.	'
8863	Voj. pošta 32044, Rakek
Preklicujem ukradeno mladinsko izkaznico in izkaznico OF na ime Zadraž-nik Zdravka in mladinsko in OF izkaznico na ime Zadražnik Anka, Klavnica, Tržič na Gorenjskem.
8664	Zadražnik Anka
Preklicujem izgubljeni kmetijski bon za 1925 din, izdan 1. 1948 od odkupne komisije 0Z0 Novo mesto na ime Zagorc Franc, Smolenja vas 23.
8611	Zagorc Franc
Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št. 67, izkaznico OF, industrijsko nakaznico IR-2 št. 368935, dodatek k tej
nakaznici št. 67, vse na ime Zeme Anton, upokojenec Sv. Lenart nad Laškim, industrijsko nakaznico ID-2 št 556347 na ime Zeme Andrej, Sv. Lenart niad Laškim.
856p	Zeme Anton
Preklicujem prometno knjižico številka 1184 za kolo znamke »Olimpia«, izdano na. ime Zorč Franc, Tolmin.
8635c	Zorč Franc
Pr eklicu j emo izgubi j eno uslužb en sko knjižico št. 62999, izdano na ime Tomšič F, Vladimir, prom. prev žel. I. razreda, Maribor.
8661	Železniška postaja Maribor
Izdaja »Uradni list LRS« — Ravnatelj in odgovorni urednik: Božo Vodušek; tiska Blasnikova tiskarna, obrat 1 — oba v Ljubljani,