244
Kmetijstvo.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Dne 11. junija je imela v ljubljanski mestni dvorani kmetijska družba svoj občni zbor. Došlo je izredno mnogo članov, zlasti tudi z Dolenjskega, kjer se dosedaj za družbo niso dosti zanimali. Predsednik družbi ces. svetnik gosp. Ivan Murnik je pozdravil zbrane člane, zastopnika deželne vlade vladnega tajnika dr. pl. Crona, zastopnika deželnega odbora posl. Povšeta, in župana ljubljanskega Ivana Hribarja. V daljšem govoru je narisal predsednik položaj našega kmetijstva, omenil, da je državni zbor sklenil nov davčni zakon in nov zakon o zemljiškem katastru, ki bodeta dobro uplivala na razvoj kmetijstva in se spominjal smrti nadvojvode Karola Ludovika, ki je vedno pospeševal kmetijstvo in končal je s slavo-klicem na cesarja.
Potem je ravnatelj gospod Gustav Pire poročal o delovanju družbe v minolem letu:
Leta 1895. je družbi pristopilo 502 novih pravih udov, tako da je imela konci tega leta 18 častnih, 9 dopisujočih in 3192 pravih udov.
Vseh podružnic je bilo leta 1895. 75. Na novo so se tega leta ustanovile podružnice v Gorjah v Poljanski dolini, v Košani, v Velikih Lašičah in v Vinici. V začetku leta 1896. pa so se ustanovile podružnice na Brezovici, na Dobrovi, v Erzelju, na Križu pri Vržiču, na Premu, v Toplicah in v Vodicah, tako da ima ob sestavljanju tega poročila 82 podružnic in blizu 3500 udov.
Občni zbor za leto 1894., kateri je bil 18. dne julija 1895. leta — je storil več sklepov, katerih je glavni odbor nekaj rešil sam v smislu občnega zbora nekaj pa jih je izročil in priporočil dotičnim oblastvom.
Večina teh sklepov, kolikor se jih je po njih naravi moglo rešiti v preteklem letu, se je rešila ugodno v zmislu priporočevalcev. Uspeh konečno rešenih sklepov, naj kaže naslednje poročilo:
1.) Sklep glavnega zbora, da naj se nakupijo in razdele za povzdigo živinonoreje na Dolenjskem biki plemenjaki pomurske, zgornjeinodolske in šviške pasme, in sicer naj se ti biki nakupijo,  kolikor je  mogoče
v domači deželi, koder imajo te pasme čiste, se je izvršil, kolikor je bilo mogoče že v drugi polovici, 1. 1895. Nakupili so se murbodenci v deželi in originalni ter so se razdelili po Dolenjskem.
2.) Glede sklepa, naj se deluje na to, da se iz-premeni zakon za povzdigo govedoreje, se je glavni odbor obrnil z utemeljeno prošnjo do visokega deželnega odbora. V ti prošnji je posebno izrekel željo, naj bi se premenile določbe za licencevanje bikov. Kolikor je glavnemu odboru znano, so poklicani krogi pri volji izvršiti nekatere premembe, tako, da je opravičeno upanje, da se bo s to rečjo kmalu bavil visoki deželni zbor.
3.) Vsled sklepa, da naj glavni odbor dela na to da se c. kr. okrajnemu živinozdravniku v Radovljici izposluje deželna podpora, da bo potem redno vsak mesec po enkrat šel v Bohinj ter tako živinorejcem tega oddaljenega kraja omogočil, da bode v potrebi imeli živinozdravniško pomoč, se je glavni odbor obrnil na visoki deželni zbor, in ta je rade volje pritrdil družbeni prošnji ter je ukrenil potrebno, da se ugodi ti želji.
4.) Sklep občnega zbora, da naj se na Dolenjsko, osobito v področje šentjarnejske podružnice, za po-skušnjo vpelje nekaj berkširskih prašičev, je glavni odbor izvršil začetkom 1. 1896. Kupil je nekaj plemenih prašičkov te pasme ter jih je oddal v okrožje omenjene podružnice.
5.) Vsled sklepa, da naj glavni odbor deluje na to, da se pri dobavi soli za živino dovolijo olajšave, je glavni odbor storil primerne korake, ob enem pa je naprosil visoki deželni odbor, naj bi se pridružil družbeni prošnji:
6.) Izvršujoč sklep, naj glavni odbor sprosi ustanovitev kmetijsko-kemijskega poskušališča, je glavni odbor prosil visoki deželni zbor v ta namen podpore in priprošnje pri visokem c. kr. kmetijskem mini-sterstvu za prispevek.
Družbeno podkovsko šolo je prvi polletni tečaj obiskovalo 11 učencev, katerih eden je ostal celo leto v šoli, dva sta morala zaradi bolezni šolo zapustiti pred koncem tečaja. Vsi učenci so imeli podpore nekateri državne, nekateri deželne in kranjske hranilnice, ter so tečaj dovršili z dobrim uspehom. — Učili so se tudi ogledovanja mesa. Eden učenec je dobil red „prav dobro", štirje „dobro", drugi pa „zadostno".
Drugi polletni tečaj je obiskovalo 7 učencev. Eden je ostal v šoli celo leto ter je naredil izpit še le koncem prvega tečaja 1896. leta. Vsi učenci so imeli podporo. Tudi ti učenci so zadostili zahtevam; pri končni skušnji sta dva dobila red „prav dobro„ drugi „dobro". Pet učencev in neki kmetovalcev iz Primorja so tudi z uspehom naredili izpit iz ogledovanja mesa.
Učil je bilo na zavodu vedno dosti, kajti 1. 1895, se je v družbeni podkovski šoli  podkovalo nad 1000
245
konj.    V   ogledovanju   mesa   so   se   učenci   vadili   v mestni klavnici.
Starejših kovačev, ki niso hodili v šolo, se je oglasilo tudi tega leta mnogo. Večina njih je bila s Kranjskega, nekteri s Štajerskega in Primorskega.
Gospodarstvo v družbeni drevesnici je ostalo tako, kakeršno je bilo prejšna leta. Spomladi 1. 1895. smo pod navadnimi pogoji oddali kakih 15.000 vi-sokodebelnih drevesec.
Ker družbene drevesnica nikakor ne zadostuje, da bi mogli ustrezati zahtevam družabnikov, vzel je glavni odbor zopet kaka 2 orala zemljišča v bližini v zakup, da bo moči vzgajati več drevja,
Oddelke, kjer izkopljemo drevje obdelamo, kakor je treba za nov nasad, ter jih porabimo za poskuse, kolikor dopušča gospodarstveni načrt. Poskušali smo nekatere vrste žit in pa mnoge novejše krompirjeve vrste.
Ker je drevesnica premajhna, da bi mogli vzgajati toliko drevja, kolikor ga je treba za vedno množeče se naročitve, in ker vsled 801etnega pridelovanja drevja drevesnica vidno peša, treba bo resno misliti na to, da se dobi kaka druga drevesnica, tem bolj, ker bo težko mogoče dalj časa obdržati najete prostore, kajti proste prostore v Ljubljani vedno bolj zazidu-jejo. Če še posreči za drevesnico pridobiti kak svet izven Ljubljane, to pač družbi ne povzroči občutnih troškovi kajti drevesnica na Poljanah bo brez dvombe kot stavben prostor precej vrgla.
V zakup vzetem uzornem dvorcu na Viču se je 1. 1895. gospodarilo jstrogo po gospodar stvenem načrtu, ter je bil uspeh vsled ugodnih razmer boljši nego je bil proračunjen, tako, da je b lo moči odpisati več investicijskih troškov. Ker je prvi gospodarski namen temu dvorcu vzgoja plemenskih bikov pleme nitih pasem in je vsled tega v primeri z obsežnostjo tal število živine neprimerno veliko, treba je v prvi vrsti pridelovati krmske rastline. V tem zmislu je tudi določen kolobar ter intenzivno obdelovanje travnika. Izdatno izboljšanje travnika in pognojenje z umetnimi gnojili je pripomoglo, da smo leta 1895. pridelali trikrat toliko sena, kakor leta 1893. Temu se je bilo tudi zahvaliti, da je bilo leta 1895. mogoče imeti dve žrebetni kobili, eno .kravo, eno telico, enega bika plemenjaka in devet mladih bikov, starih 1 — 1 ya leto, ne da bi bilo treba dokupiti kaj drugega kakor nekoliko krepčalnih krmil. Ta uspeh je mnogo pripomogel, da so tudi drugod je odilneje rabiti umetna
gnojila.
Od 9 bikov simodolcev, kupljenih 1. 1894., se je to leto oddalo 8 za pleme, na mesto njih pa je bilo meseca oktobra kupljenih drugih 10 simodolskih mladih bikov. Teh 10 bikov je zgornjebavarskega rodu simodolske pasme, kupil jih je pa družbeni tajnik s posredovanjem živinorejskega nadzornika v Miesbachu v okrajih Miesbach  in Tegernsee na zgor-
njem Bavarskem. Vsa plemena živina se je izborno sponašala ter celo leto pri nji ni bilo nikake nesreče. Na Gorenjskem kupljeni kobili sta izborni delavki. Ena se je tudi ožrebila, in smo žrebe jeseni prodali za ugodno ceno.
Ribje vališče in vzgojevališče na Studencu se je končalo že 1. 1894. Zavod je prav izborno uspeval ter je vseskozi zadoščal gospodarskim zahtevam.
Poleg zvršitve sklepov lanskega občnega zbora in vodstva družbenih zavodov in podjetij je glavni odbor, oziroma predsedništvo, tajništvo in družbena pisarna, oskrboval vsa tekoča opravila družbena ter tudi, kadar je le bilo mogoče in umestno, pospeševal domače kmetijstvo.
Družbena pisarna je rešila 1895. leta 1268 prav uradnih aktov, katerih izvirniki, oziroma prepisi, so spravljeni v družbeni registraturi in 11.895 opravilnih spisov o strokovnih vprašanjih, o poizvedbah, o prodaji semenja, strojev knjig itd.
Izmed posameznih ukrepov glavnega odbora za pospeševanje kranjskega kmetijstva v obče ter posamičnih kulturnih vrst posebej, omenja glavni odbor naslednjih, katerih je zvršil nekoliko s svojim denarjem, nekoliko pa s podporami visokega c. kr. kmetijskega ministerstva in visokega deželnega zbora kranjskega.
Kmetijsko rastlinstvo je glavni odbor pospeševal s tem, da je udom naročal dobrega semenja, v prvi vrsti ruskega lanenega semena, predenice čistega detelj nega semena, raznih žit in krompirja. — Oddal je 26 3 strankam 10 000% originalnega ruskega lanenega semena, 601 stranki 6853 kg deteljnega semena in 65 strankam 10.848 kg raznih drugih semen. Denarni promet za semena je znašal 16 600 gld. 88 kr.
V tem letu je glavni odbor vsled sklepa izrednega občnega zbora, ki je bil dne 29. novembra 1894. leta v Trebnjem, vodil poskuse s pridelovanjem sladkorne pese. Poskusi so povsod imeli ugoden uspeh in so pokazali, da je zemlja povsod, koder so poskušali, zelo ugodna sladorni pesi. Natančno poročilo o teh poskusih smo priobčili v družbenem uradnem glasilu; kdor je želi, pošljemo mu poseben odtisk.
Umetnih gnojil, katerih naročitev družba posreduje, porabilo se je 1. 1895. zopet več. Ob tej priliki ne smemo zamolčati veselega dejstva, da so si tudi mali posestniki zelo naročali umetna gnojila. Oddali smo 93 strankam 10 vagonov umetnih gnojil in smo pri tem imeli 6492 gld. 96 kr. denarnega prometa.
Vinarstvo je družba pospeševala s tem, da je posredovala dobavo zanesljivo dobre in cene modre galice. Naročila je je 60.000 kg ter jo je oddala po znižani ceni. Denarnega prometa je pri tem družba imela 26.400 gld. Na prošnjo glavnega odbora je visoki deželni odbor plačal voznino od Ljubljane do podružnic, tako, da so vinščaki prav po ceni dobili zanesljivo dobro modro galico.   Po znižani ceni je
246
družba oddajala tudi trtne škropilnice, nekaj pa jih je tudi podarila. Družba je več podružnicam izprosila državne oziroma deželne podpore za njih ameriške trtnice in poskusne vinograde.
Sadjarstvo je družba podpirala na ta način, da je oddala več tisoč sadnih dreves. Izven tega pa je družba sodelovala pri ustanovitvi zadružnih naprav za koristno porabljenje sadja. Dve taki napravi sta se otvorili 1. 1895., in sicer v Horjulu in v Begunjah na Gorenjskem. V obeh sta se postavili francoski sadni sušilnici sestava „Cazvillovega". Več podružničnih drevesnic so pregledali družbeni organi, in družba je drevesnicam izprosila izdatne državne in deželne podpore.         _________             (Dalje sledi.)
255
Kmetijstvo.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
Govedorejo je družba pospeševala s tem, da je oddaljala čistokrvne bike plemenjake ter prirejala pri-movanja. Z državno podporo je družba nakupila in 1. 1895. oddala živinorejcem za polovico kupne cene 8 čistokrvnih bikov plemenjakov beljanske, 8 sviške in 1 pomurske pasme. Za leto 1896. je družba kupila 9 bikov simentalske pasme ter jih je postavila v družbeni uzorni dvorec na Viču. — Živinorejcem, kateri so imeli iz državne podpore kupljene bike nad dve leti, je družba izplačala 295 gld. nagrad. — Pre-movanje goveje živine so bila, kakor je sklenil občni zbor, na Vrhniki, na Pristavi pri Tržiču in v Trebnjem.
V pospeševanje ovčarstva je družba, kakor prejšnja leta, tudi leta 1895 kupila ovnov bergamaške pasme ter jih je oddala posestnikom, ki se pečajo z ovčarstvom, za četrtino kupne cene. Priskrbela je 12 ovnov.
Tudi svinjerejo je družba pospeševala s tem da, je oddajala mrjasce plemenjake, in sicer velike bele angleške pasme (jorkširske); leta 1895. jih je po deželi razdelila 45 za polovico kupne cene.
Da   bi   pospešavala   čebeljarstvo,   prevzela   je družba v založbo rokopis o čebeljarstvu,  katerega je nagradil deželni  odbor,  ter je 1. 1895. izdala illustro vano knjigo z naslovom „Umno čebelarstvo."
Tudi glede razširjanja kmetijskih strojev je deloval glavni odbor uspešno vsled deželne podpore. V ta namen je dal več podružnicam podpore za nakup dobrih kmetijskih strojev v skupno porabo. Nakupilo se je več škropilnic zoper peronosporo, trijerjev, travniških bran, sesalk za gnojnico i. t. d.
Kolikor je glavni odbor vzmogel, podpiral je tudi kmetijski pouk; vzdrževal je deloma podkovsko šolo, izdajal kmetijske poučne spise, izprosil državne podporo za nemška kmetijska predavanja po kočevskem okrajnem glavarstvu priredil v družbenem zavodu na Studencu poučen tečaj za ribiče in končno je tudi poslal nekaj mladeničev v sirarski tečaj v Šmihel na Tirolsko, da so se izurili v sirarstvu.
Samostojno področje je imel konjerejski odsek kmetijske družbe in je pospeševal vse konjerejske reči v naši deželi. Odsek je oskrboval leta 1895. vse naredbe za povzdigo konjereje v deželi ter je deloval po svojih pravilih in na podstavi svoje pogodbe s c. kr. vlado.
Iz poročila o odsekovem delovanju omenimo le nastopno: Odsek je posredoval pri razvrstitvi plemenih žrebcev po posameznih žrebčarskih postajah, pri oddaji žrebcev v zasebno  oskrbo posestnikom  v
okolišu težkega plemena (na Gorenjskem) ter pri prebiranju za pleme nesposobnih državnih žrebcev. Ob lincencevanju žrebcev sta odsek zastopala dva uda, takisto pri državnem premovanju konj.
Odsek je leta 1889. začete dirke nadaljeval tudi to leto ter je z državno in deželno podporo priredil sedmo dirko v Št. Jarneju.
Vsled odsekovega prizadevanja se je 1 1895. priredil tudi semenj za nakupovanje konj za c. in kr. vojno, in sicer v Št. Jarneju. — Žrebetišče v Št. Jarneju, katero je odsek ustanovil z izdatno državno podporo, se izborno sponaša.
Glavno delo samostojnega ribarskega odseka leta 1895. je bilo vodstvo ribjega vališča in vzgoje-vališča na dež. posestvu na Studencu pri Ljubljani.
Vodstvo ribogojnega zavoda je 1. 1895. poskušalo razna krmska nadomestila (surogate), t. j. tva-rina za ribjo pičo, katera bi glede uspeha in troškov najbolj ugajala.
Naravna krma se je pripravljala in porabljala tudi to leto, kar je dalo mnogo izkušenj. Ko je bil na Dunaju shod avstrijskih ribičev, je poročal odsekov predsednik o tem prometu, in visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo je z ozirom na to podelilo za tri leta državno podporo, da odsek na znanstveni podlogi nadaljuje te posknse. Za mikroskopična pre-iskavanja gosp. B. Knappitscha, c. kr. profesorja na tukajšnji c. kr. višji realki.
Odsek pa se ni omejil samo na to delovanje, marveč je tudi dajal strokovna pojasnila, nasvete in navodila, kajti leta 1895. so so ljudje zelo obračali nanj, ter je priredil tudi poučen tečaj za ribiče, ki je bil v ribarskem zavodu na Studencu.
(Dalje sledi.)
264
Kmetijstvo.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
O računskem sklepu koncem leta 1895. poroča odbornik Lenarčič. Iz tega poročila povzamemo te-le številke: Udnine je bilo plačane 3397 gld. 80 kr., „Kmetovalec" je donašal dohodka 1405 gld. 5 kr., stal je pa 4124 gl. 53 kr. Vzorni dvorec je dal dohodkov 4152 gl. 58 kr., troškov je pa bilo pri tem dvorcu 5264 gld. 56 kr., to pa radi tega, ker se je nakupilo mnogo živine, orodja itd.
Podkovska šola ima dohodkov 1836 gld. 8 kr., stroškov pa 2003 gld. 75 kr., in to radi lanskega potresa, ker je bilo treba marsikaj popraviti. Vseh dohodkov je imela kmetijska družba 60.901 gld. 2 kr., vseh troškov 55.845 gl. 98 kr., torej prometa 116.747 gl.
Proračun za leto 1897. kaže skupnih dohodkov 14.100 gld. in skupnih troškov 13.840 gld. Najvišji so proračunjeni dohodki drevesnice, namreč na 4700 gld., toliko so tudi proračunjeni troški za potrebščine drevesnice.
Potem je bila volitev družbenega podpredsednika. Oddalo se je 112 listkov, izvoljen je bil Josip Seunig s 112 glasovi.
Za odbornike so bili izvoljeni Vencel Goli, c. kr. gozdarski nadsvetniks 118 glasovi; JosipJLenarčič, deželni poslanec s 114, Oton Detela, deželni glavar s 110, Franc Witschl, dež. nadinžener s 101, Janko Žirovnik, nad-učitelj v Št. Vidu s 101, grof Barbo z 79, Artur Fola-kovski, c. kr. okr. živinozdravnik z 70, dr. Maks pl. Wurzbach, advokat z 60 glasovi.
Kot računska preglednika sta bila za triletno dobo z vsklikom zopet izvoljena Karol Žagar, deželni blagajnik in Fran Triller, dež. rac. oficijal.
Občni zbor je potrdil na predlog glavnega odbora nove kmetijske podružnice na Brezovici, Dobrovi, v Er-zelju, v Križu pri Tržiču, na Premu, v Toplicah in v Vodicah.
Glavni odbor predlaga: Občni zbor naj pooblasti glavni odbor, da sme prodati družbeni poskusni vrt, ako se ponudi primerna kupnina, in kupiti v obližji Ljubljane primeren prostor za drevesnico. Na sedanjem poskusnem vrtu se vzgojuje drevje že čez 80 let. Zemlja je torej opešala. Vrt tudi ne zadostuje zahtevam udov. Glavni odbor je moral v bližini vzeti zemljišče v zakup, da zamore vzgojiti zadostno število drevesc. To zemljišče se pa lahko vsak dan kot jako primeren stavbeni prostor proda in družba bi ne mogla vzgojevati sadnega drevja 7 tej meri, kakor dosedaj.   Ako bi se pa kupilo zadosti
265
veliko zemljišče, bi se sadjarstvo še bolj pospeševati za-moglo. Sedanji poskusni vrt bi bil jako primeren stavbeni prostor.
Inžener Pour meni, da bi bilo primerno za drevesnico v najem vzeto posestvo na Viču.
Tajnik Pire odgovarja, da na Viču ni zeml;a primerna za drevesnico, ker je težka in ilovnata. Dvorec je pa tudi le za nekaj let v zakupu. Drevesnica pa mora vendar biti nekaj trajnega, ker se mora drevje več let vzgojevati.
Vikar Hladnik vpraša, kaj bode s kegljiščem, katerega imajo bogoslovci v razvedrilo in zabavo na poskusnem vrtu kmetijske družbe ? Potem pa stavi resolucijo :
Glavni odbor naj ima, ko bode iskal primernega zemljišča za novo drevesnico, pred očmi, da bi se kedaj na dotičnem kraju ustanovila zimska kmetijska šola Zimske kmetijske šole so na Nemškem in po nekaterih krajih na Avstrijskem. Zimske kmetijske šole so jako primerne za navadnega kmeta, ki ne more po leti pogrešati sina pri delu. Sedaj gredo na kmetijske šole večinoma taki, ki iščejo službe kot oskrbniki. Na domu jih le malo ostane. V zimskih kmetijskih šolah bi se pa kmečki sinovi učili samo po zimi sadjarstva, mlekarstva in druzih važnejših predmetov. Ker bi gotovo prišlo mnogo kmečkih sinov v tako šolo, bi se umno kmetovanje kmalu pospešilo.                                (Dalje sledi.)
273
Kmetijstvo.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
Tajnik Pire izjavlja, da je kmetijska družba nekako pred 50 leti .dovolila bogoslovcem na vrtu postaviti ke-glišče. Ako se dobi primeren prostor v obližji Ljubljane, gotovo ne bode branil glavni odbor, da se kegljišče preseli. Saj je v interesu kmetijstva, če zahajajo bogoslovci v drevesnico. Poduka v kmetijstvu ni v bogoslovji kakor nekdaj. Ako pa opazujejo bogoslovci dela v drevesnici, hodijo za vrtnarjem, se ž njim razgovarjajo, utegnejo vendar dobiti veselje vsaj do sadjarstva. Kar se tiče zimske kmetijske šole se z resolucijo strinja, vendar kmetijska družba ima premalo glavnic in za sedajni poskusni
274
vrt se ne bode toliko skupilo,  da bi se zamogla postaviti na novem zemljišči vsa potrebna poslopja.
Bolj pa kakor zimska kmetijska šola, bi bila potrebna kmetijska šola za deklice. Deklice iz boljših hiš naj bi se pod vodstvom šolskih sester učile zelenjarstva, mlekarstva, kuhanja, šivanja itd. Splošna je pritožba, da ima pri nas družina slabo hrano. Dobra gospodinja bi se pa naučila tudi najpriprostejša jedila ukusno prirediti; potem bi družine vedno ne godrnjale.
Predlog slavnega odbora radi prodaje drevesnice se na to sprejme. Osma točka dnevnega reda je bila: poročila in predlogi podružnic.
Kmetijska podružnica na Gorenjskem predlaga: Za lesice naj bi se postavil prepovedan lovski čas, zajce naj bi pa bilo dovoljeno vedno streljati. Tajnik Pire pravi, da se lansko leto v deželnem zboru sklenjeni lovski zakon ni potrjen in bati se je, da tudi potrjen ne bode, ker ima nekatere majhne ugodnosti za kmetovalca. Kaj ta-cega, kar predlaga begunjska podružnica, bi se še tem manj potrdilo. Naj se toraj preide o tem predlogu na dnevni red. Sprejeto.
Podružnica v Bohinju predlaga: Voznina od živinske soli naj bi se znižala. Tajnik Pire pove, da je izvedel državni poslanec Povše, da namerava minister dajati živinsko sol prodajalcem v prodajo. Prodajati jo bodo smeli samo po določeni ceni. Zatoraj se tudi o tem predlogu preide na dnevni red.
Podružnica na Brezovici prosi, naj bi glavni odbor posredoval pri vodstvu južne železnice, da bi se zopet odprli oni prehodi in steze, katere so se uže nekdaj rabile. Zastopnik podružnice pripoveduje, kako da južna železnica zapira prehode in posestniki morajo daleč okrog voziti, da pridejo do svojih njiv. S tem se posameznim zemljišče od doma jako oddalji. Veliko časa se zamudi. Tajnik Pire je mnenja, da je to privatno pravna zadeva. Občina naj se obrne z utemeljeno prošnjo na okrajno glavarstvo, ki je dolžno potegniti se za korist kmetovalcev.
Podružnica Brezovica predlaga: Tisti delavci in posli, kateri so preživeli ves čas zunaj domačega kraja, naj bi ne imeli nobene pravice do rojstne občine.
Ker se bode uže tako letos sklepalo v drž. zboru o domovinskem zakonu in je upati, da dobe kmečke občine po novem zakonu mnogo olajšav, se pride tudi o tem predlogu na dnevni red.
Podružnica čatež predlaga: Ker se je število udov kmetijske družbe v desetih letih povišalo od 696 na 3192, naj bi se pomnožilo tudi število odbornikov kmetijske družbe. Predlog utemeljuje zastopnik podružnice Pogačnik. Za vsak političen okraj naj bi se volil po jeden odbornik. Sleherni bi najbolj poznal razmere svojega političnega okraja in bi lahko zagovarjal potreb© svojega okraja pri sejah glavnega odbora. Določilo, da mora vsaj 6 odbornikov stanovati v Ljubljani, naj bi ostalo nespremenjeno, kajti k sedanjim 12 odbornikom bi se volil še po jeden odbornik za vsak političen okraj. Predsednik Murnik izjavi,   da se o tem  predlogu  ne more sklepati,
ker ni bil po pravilih 14 dni pred obč. zborom predložen centralnemu odboru, ker pomenja ta predlog spremembo pravil; pač pa se lahko posvetuje o tem predlog.
Učitelj Šetina zastopnik Črnomaljske podružnice ni za predlog. Večje ko je število odbornikov, okornejše je poslovanje. Dr. Romih se pa strinja s predlogom podružnice Čatež. Dolenjska naj bi bila zastopana po svojih odbornikih v glavnem odboru, kajti Dolenjska potrebuje nujne pomoči.
Tajnik Pire pove,   da glavni odbor  nič nima proti temu, ako se število odbornikov pomnoži, vendar se boji da oddaljeni odborniki ne hodili k sejam; prvo leto mo rebiti še, potem bi pa  izstopili.    Razmere  po  deželi  so pa  tudi sedanjemu odboru  znane.    Njemu  kot  potovalnemu učitelju so morebiti razmere po posameznih krajih bolj znane, kakor kacemu domačinu.
Sklene   se,   da   se   bode   pri   prihodnjem   občnem zboru sklepalo o tem predlogu.                  (Dalje sledi.)
283
Kmetijstvo.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Dalje.)
Podružnica sv. Križ predlaga: Pri glavnem odboru naj se napravi odsek za razpečavanje sadja.
Zastopnik podružnice stotnik Kump kaže na sadno kupčijo na Štajarskem. Tamkaj je kupčija organizovana. Štajerci potegnejo po 6—7 gld. za kvintal. Tudi na Kranjskem je treba sadno kupčijo organizovati, da ne dobe večino dobička prekupci. Posamezne podružnice bi odseku poročale vsak teden, koliko sadja imajo posamezni sadjerejci za prodajo. Odsek naj bi pa stopil v zvezo z velikimi trgovci.
Tajnik Pire poudarja, da na Štajerskem ni sadne kupčije organizovala kmetijska družba, ampak posebno sadjarsko društvo, kateremu je na čelu grof Attems. Sadna letina bode letos povsod jako dobra, zatoraj najbrže ne bode kupčija s sadjem posebno cvetoča. Da bi se storilo, kar je storiti mogoče, naj občni zbor pooblasti tajništvo kmetijske družbe, da inserira po domačih in tujih časnikih, da skuša dobiti naslove velikih trgovcev ter na ta način pospešuje sadno kupčijo. Sprejeto.
Podružnica Mokronog predlaga: Visoka vlada naj se naprosi, da napne vse sile, da se bi pokončali hrošči prihodnje leto, ki bode tako imenovano hroščevo leto. Baron Berg, ki priporoča ta predlog, pove, da je skušal uže na razne načine hroščeve lečinke pokončevati. Poskusil je tudi z nekim bacilom, kakor je priporočal neki kmetijski list, toda bilo je zaman.
Učitelj Šetina poduarja, kako hrošči tudi vinogradom delajo silno škodo. Naj bi se toraj pokončevanje hroščev vršilo vstrajno in splošno.
Predlog se odobri:
Podružnica Mokronog predlaga: Visoka c. kr. vlada se naprosi, da odločno postopa proti prašičji kugi.
Grof Barbo pojasnuja, kako se je prašičja kuga zanesla na Kranjsko. Okrajna glavarstva so bila premalo skrbna. Čas za opazovanje je bil prekratek. Gonjačem odvzeti prašiči so se prodajali in tako je prišla kuga v deželo.
Vitez Langer stavi še dopolnujoči predlog. V občinah, kjer je kuga samo po nekaterih hlevih, naj se kuga lokalizira, da ne bode razširila tudi na sosedne hleve.
Deželni živinozdravnik Wagner zagovarja postopanje vlade in zavračuje vso krivdo na kmetovalce. Župani so izdajali živinske potne liste domačim kmetovalcem, kateri so po noči dobili čez mejo hrvaške prašiče. In ti so jih dalje prodajali kot svoje. Vlada je prosila za vojaško stražo, toda taka straža ni bila dovoljena. Občinska straža se ni skazala zanesljiva.
Drž. posl. Povše: Ako je bil kateri predlog na mestu, je gotovo na mestu predlog mokronoške podružnice. — Prašičja kuga je neozdravljiva. — Od 100 napadenih jih navadno 100 pogine.
Na poslanca Višnikarja so se obrnili nekateri posestniki s prošnjo, naj bi se tako strogo ne postopalo pri dovolitvi prehoda prašičev čez mejo. Višnikar je šel k ministerstvu, toda dotični uradnik je naravnost povedal, da o polajšavah ni niti govoriti. Postopati se mora z vso strogostjo, da se odvrne od dežele  velika nesreča-
Učitelj Šetina vpraša, kako naj se pa zabrani preteča revščina na Dolenjskem. Prašičja reja je Dolenjcem precej donašala. Mlade prašičke so Dolenjci dobili iz Hrvaškega. Letos pa prašiče dobiti niso mogli. Prišla bode jesen in ne bode kaj prodati. Kmetijska družba naj bi preskrbela potrebnih prašičkov zlasti za Dolenjsko.
Babnik  iz   ljubljanske   okolice   pravi,   da   večkrat
prašiče, ki so poginili, kar v Ljubljanico  vržejo.    Tem
*
284
potom se bode lahko tudi v ljubljanskem okraju prašičja kuga • razširila. To naj se torej strogo prepove.
Goriany pravi, da je kazen za prestopke proti na-redbam višjih oblastnij prenizka. — Neki kupec, ki je več sto prašičev spravil čez mejo je bil kaznovan s 40 gl. Je li potem čudno, če se prašičja kuga ne more zatreti.
Deželni živinozdravnik Wagner obljubuje, da bode vlada strogo postopala in zlasti kontumacijski čas podaljšala. Merodajni krogi pa naj podučujejo ljudstvo, da bode spolnovalo natančneje postavna določila.
Tajnik Pire obžaluje, da je izgubila naša dežela precejšen dohodek, ker imamo prašičjo kugo. Prodalo se je iz dežele prašičev vsako leto za več ko 1 milijon gld. Da se je kuga zanesla v deželo, so krivi kmetovalci sami. Ljudje mislijo, da so vse naredbe vlade same sitnosti. Celo v dveh časopisih sta dopisnika postopanje vlade obsojala in hujskala proti njenim naredbam. Ako ljudstvo prav nič storiti noče, da bi se ubranilo nesreče in vsa postavna določila sovraži, potem se ni čuditi, če je prišla kuga v deželo.
Predlog  mokronoške podružnice se na to vprejme.
(Konec sledi.)
293
«:¦¦"......¦•¦¦¦.....•¦....."»"i.....!........."»............................................................»
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
(Konec.)
Kmetijska podružnica novomeška želi, da bi se tatvine po vinogradih strožje kaznovale.
Tajnik Pire pojasni, da morajo skrbeti občine za varnost poljščine.
Ista podružnica predlaga: Poselski red naj se sedanjim razmeram primerno prenaredi.
Tajnik Pire pravi, da se vedno in vedno ponavlja zahteva po prenaredbi poselskega reda. Vendar ko bi vprašali zastopnika novomeške podružnice, kako in v čem naj se poselski red prenaredi, bi nam težko vedel odgovoriti. Podružnica novomeška naj torej prav temeljito pretresa to vprašanje ter naj za prihodnji občni zbor konkretne predloge stavi.
Podružnica planinska želi, da bi se zatiranje hroščev splošno in strogo vršilo.
Stotnik Kump stavi resolucijo: „Zatiranje krtov naj se popolnoma zabrani". Obvelja.
.Kmetijska podružnica poljanska Dolina stavi predlog:
„Lovski zakon naj se vsaj toliko popravi, da bode na svojem zemljišču smel vsak streljati".
Ker niti lansko leto sklenjeni zakon še ni potrjen, se preide o tem predlogu na dnevni red.
Ista podružnica predlaga: Na merodajnem mestu naj bi se vplivalo na to, da bi se za Poljansko dolino nastanil živinozdravnik ali da bi vsaj živinozdravnik hodil vsak teden v Poljane. Vsprejeto.
Podružnica črnomaljska predlaga: Voznina za umetna gnojila naj bi se znižala.
Tajnik Pire pojasni, da so železnična ravnateljstva že tako sklenila znižati voznino za umetna gnojila, ako se le 5000% gnojila skupaj naroči.
Vipavska podružnica predlaga:
„Ker je umnemu vinorejcu treba vedeti, katera zemlja je za to, katera za ono vrsto trte primerna, naj bi se trtorejcem zemlja brezplačno analizovala".
Vodja Povše pove, da misli ministerstvo poslati na nekatere kraje priprave, s katerimi bode možno umnejšim kmetovalcem zemljo analizovati.
Krška podružnica želi, da bi se prošnje za brezobrestno posojilo hitreje reševale. Posojilo naj bi se dalo, še predno se vinograd zasadi.
Dr. Romih, ki ta predlog priporoča, pravi, da se potrebuje za novo zasaditev jednega hektara   1000 gld.
¦¦•¦¦••¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦Illlllllllllltllllllllll
Kmetijstvo.
[¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦•••¦•¦¦¦¦¦•¦¦¦¦•¦¦¦¦¦••¦•¦¦¦¦II
Vseh vinogradov na Kranjskem je pa blizu 11.000 ha. Ako bode dežela dajala na leto samo 20.000 gld. brezobrestnega posojila, se naši vinogradi niti v 500 letih ne bodo prenovili.
Naj bi preskrbele zadostna glavnica. Škoda po trtni uši je večja, kakor škoda po potresu. Za Ljubljano se je izposlovalo dvakratno zdatno posojilo, naj se tudi skrbi nekoliko za uničeno vinogradstvo.
Vodja Povše pravi, da ni mogoče, da bi dežela dajala višji prispevek, ker so davki že tako previsoki. Pač pa je minister obljubil, da bode dal za obnovljenje vinogradov na Kranjskem 100.000 gld., ako dežela dovoli jednak prispevek. To pa bode mogoče samo, ako se ustanovi invesujciski zaklad s pomočjo posojila. Na to bode moral deželni zbor  delovati.
Krška podružnice predlaga, naj bi se v šoli odra-ščeni otroci učili cepljenja trt. Dr. Romih podpira predlog.
Učitelj Šetina je mnenja, da se z otroci nič ne da doseči. Jedna ženska, ki se cepljenja dobro nauči, bode storila več, kakor celo krdelo otrok.
Potni učitelj Gombač zopet priporoča predlog krške podružnice.
K sklepu, ko je večina zborovalcev radi pozne ure že odšla, govori inžener Pour korist o komasmije (ali zloženja zemljišč. K sklepu obširnega in poučnega govora predlaga: Slavni občni zbor naj sklene:
Centralni odbr naj odpošlje peticijo na ministerstvo, da bi predložilo načrt zakona o zloženju zemljišč od L 1883 dež. zboru na Kranjskem v obravnavo. Drugo peticijo naj odpošlje centralni odbor deželnemu odboru, da bi zbiral potrebna gradivo za ta zakon.;
O predlogih se ni moglo glasovati, ker občni zbor ni bil več sklepčen.
Predsednik Murnik zaključi na to zborovanje ob V* 2. popoludne.
294