Stran 123.
Politični pregled.
Notranji položaj. — V vsem nemškem taboru vladata srd in jeza in zopet pluskajo valovi nemške narodne nejevolje jako visoke. Nemci ne morejo preboleti poraza, ki so ga uČa-kali pri glasovanju zastran celjskih paralelk. Sicer sami uvi-devajo, da so odločili proti njim Italijani, da so Italijani ustvarili večino, ki nima stalnosti v sebi, ali vzlic temu zahtevajo zadoščenja, češ, da jih je vlada prevarila. Nemci trde, da resolucija, ki jo je predlagal grof Sturgkh, ni bila stavljena kar na svojo roko, nego da je bila sad dogovora mej Nemci in mej vlado. Vlada je zaradi tega imela dolžnost skrbeti, da so njene stranke omogočile sprejem, pa tega ni storila, član vlade, minister Pietak je glasoval proti resoluciji. Tako argumentirajo Nemci in groze vladi z najostrejšo opozicijo in celo z obstruKcijo. Nemci prirejajo na vseh koncih in krajih shode, na katerih mečejo ostre pušice na vse strani. Vlada uvideva resnost položaja in je že namignila, da, če pride do škandalov, se premeni ustava. A Nemci bodo lahko delali tudi mirno in stvarno opozicijo, toda tako, da ne bo mogel parlament nikamor naprej, Mi smo v resnih skrbeh, kaj se iz tega izcimi.
Ogrska. — Te dni je umrl Koloman Tisza. Politično je bil že dolgo mrtev, tako mrtev, da pri zadnjih volitvah niti mandata ni dobil. Tisza je bil jeden najmogočnejših mož Ogrske. Prevzel je dedščino stvaritelja dualizma Fr. Deaka. Dolgo let je bil ministrski predsednik in deloval na to, da utrdi pogoje ogrske neodvisnosti in zagotovi madjarskemu ele-mentz gospodstvo na Ogrskem Grešil je v mnogih ozirih, grešil hudo. Korupcija na Ogrskem je njegovo delo, a tudi to je največ njegovo delo, da ima danes Pešta v monarhiji prvo besedo, in ne več Dunaj
Srbija. — Silne finančne stiske so provzročile zopetno ministrsko krizo. Šele 19. t. m. je Vuicevo ministrstvo podalo ostavko, katere pa kralj ni sprejel in 25. t. m. je ministrstvo le zopet moralo demisijo podati, čuje se, da sestavi Pašie" radikalno ministrstvo, a če bi Pašic tega ne mogel storiti, da prevzame to nalogo kak višji častnik.
Italija se je kar nakrat začela nekam posebno naglo oboroževati. Vojni minister je kupil 20 000 tropiških čelad in ustanovil nov vojaški oddelek. Vsestransko se sodi, da hoče Italija zasesti koj v prvih poletnih mesecih Tripolis. V ta namen pripravlja tudi dvoje brodovij. Kakor znano, je Italija sklenila s Francijo pogodbo, vsled katere jej je zagotovljeno privoljenje Francije, da se polasti sultanove države.
Vzhodna Azija. — Ko je pred kratkim prišlo v javnost,   da   je  Angleška sklenila   z   Japonsko   alijančno   po-
godbo, je ves svet vprašal, kaj poreče k temu Eusija, proti kateri je angleško-japonska pogodba v prvi vrsti naperjena, in kaj poreče k temu Francija, kateri je alijanca tudi nevarna. Sedaj imamo ta odgovor. Eusija in Francija sta naznanila vsem velevlastim, da sta mej njima obstoječo alijanco razširili tako, da ne velja več samo za Evropo, ampak da velja tudi za Vzhodno Azijo. Proti angleško-japonski zvezi stoji torej sedaj rusko-francoska in kaže se, da je s tem položaj za Angleže postal neugodnejši, nego je bil pred njihovo zvezo z Japonci.
Vojna v južni Afriki. — <*)uje se, da se vrše resne priprave za mirovna pogajanja mej Buri in Angleži. Prvi angleški vojskovodja, lord Wolseley, je poslan v južno Afriko, da se z Buri pogaja zaradi miru. Burski vojskovodje so že imeli s privoljenjun Angležev sestanek, da se porazumejo glede mirovnih pogojev. Poroča se, da so Buri pripravljeni, opustiti svojo dosedanje intransingentno stališče in da ne bodo pri mirovnih pogajanjih več zahtevali popolne neodvisnosti bur-skih republik, nego le avtonomijo pod angleško nadvlado. Sodi se, da utegnejo Angleži ta predlog sprejeti.