TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje ŠTEVILKA 1, LETNIK 17 11. 01. 2007, CENA 1,13 €/270 sir Knjižnica sp ZASAVC 2007 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0087633,1 COBISS e vvs w(ds humana al n HHDflD m ™ fflMn Ml ...... EKO DREVESNICA OCEPEK 'BCDwaBiEmn HEMME] MUCrA ZASAVCEV/ KLOBASANJA IN BUNKUCARIJA TOREJ BO 19. JANUARJA 2007 OB 18. uri uu Vidrcji, o H* n i 11!! ES f «S 6>£!2 Ul 0-2. ? £ 3 -5 ž Sl? < = Š S 2| 5 f? E III n 5 o 1 I □ Meide* Zmagovalka z zmagovalno ponudbo. popust 1.251,87 EUR mazoa Meide! Izzivalko z izzivalnim popustom. Mazdini naj večji hiti 2006! akcija velja samo še do 31.01.2007! 834,58 EUR popust 625,93 EUR / * S2r* MeideS Družinski popust zo družinskega ljubljenčka. Mazda2 Velikansko ugoden malček. UVODNIK Aaaaa, uvodnik? Nak, tokrat pa ne bo nič! Dovolj je bilo klobasanja in penjenja. Vsi mehurčki so z zamaški vred zleteli iz steklenic in se razblinili v nič. Še polulati se niso utegnili, kaj šele, da bi zagrešili kakšno konkretnejšo zadevo.... Tokrat bom namesto klobasanja o. ...in penjenja ob.. .konkretna: Povabim vas vse, drage Zasavce in Zasavčanke, na...KLOBASE - jasno? NA KLOBASE! In prav nič se ne bom penila, pač pa obljubim ta pravi, domači, pristni BUNKUC, TOUKUC, BUNKLO, JABČEK...no, ja, kaj jaz vem, kako mu pravite, vem pa, da se mirno lahko postavi v Štefanu na mizo k že prej obljubljenim klobasam, pa obljubim, da bo kakšen še nekrščen litrček tudi vmes. V petek, 19. januarja letošnjega čisto frišnega gospodovega leta se dobimo v Gostilni Pri Vidrgarju, da naredimo red. Kogar ne bo z nami, ta je proti nam...brez moči! ZA ZASAVJE -S KLOBASAMI IN BUNKUCEM - NAPREJ!!! Urednica Marta ob obilni pomoči uredniške ekipe NA9LEDNJIČ 8E SNIDEMO 25. januarja 2007 Naslovnica: Spokojnost in ljubezen Foto: PRAV 'Zasavc-a izdaja Grafika Gracerd.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031880158, komerciala: 031822 533,040 267411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si, http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. /<° Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. // Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 20. januarja 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 1/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 26/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Marjan Benko, Brezje 1,1413 Čemšenik -bon za 5.000,00 sit Križnik Gašper, Cesta 20. julija 13,1410 Zagorje -bon za 3.000,00 sit Saša Napret, Ribnik 3,1420 Trbovlje -bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.g. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO POZOR POZOR ! VSE OKROG NAS TAKO ČAROBNO, POLNO PRIČAKOVANJ, VSI SI IZREKAMO NAJLEPŠE ŽELJE, ŽELIMO VSEM LE NAJLEPŠE... NAJBOLJ SLADKE ŽELJE PA PRI NAS POTEŠITE SLAŠČICE RAZLIČNIH OKUSOV 1 kom SAIAO 1,08 € / 260 SIT OD 11.01.2007 DO - 24.01.2007 NAREDITE SI NEPOZABNO 2007 KOLEKTIV BRGLEZ PIZZERIA ČEBEIICA VRftČEVlČ metej Vahrozofjero 1 IZMIKE. Tel.: OS/56-74-157 ALI SE PREPOZNATE? Ste se? No, potem ste si pa prav zares zaslužili bon za dve pici in dve coca-coli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Ampak - seveda, vedno je kakšen ampak: to morate storiti do petka, 19. januarja 2007, sicer boste bon morali prepustiti naslednjemu, ki se bo prepoznal v naslednjem Zasavcu. Urno mobi v roke in na 041 410 734 zaupajte svoj naslov Marti, ki že čaka na vaš klic. Ime in priimek: Naslov: NAGRADNA SLIKOVNA UGANKA Koliko naših bralcev bo uganilo, kje je stala pričujoča »smrekca« oziroma božično drevesce? Resnično nas zanima, kam jo boste »postavili«. Odgovor, kje (danes še) stoji napišite na kupon, ga izrežite in pošljite na Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje. Nagrada bo! Kje:_________________ KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Poslovili smo se od leta 2006, ki si ga je vsakdo zapomnil po svoje. V vsakdanjem življenju smo navajeni, da je najbolje, če teče vse po starem. Tudi človekovo dojemanje sveta se običajno z leti ne spremeni kaj dosti. Največkrat opazimo samo razliko v hitrosti minevanja časa. Starejši ko je človek, hitreje mu tečejo leta. To je občutek, ki ga ima večina med nami. Za zimo, ki se letos obotavlja, bo prišla pomlad, dvakrat se bomo obrnili in že nas bo pričakala poletna vročina. Nekaj tednov se bomo pražili na soncu, zato bo marsikdo že nestrpno pričakoval jesensko osvežitev. Niti opazili ne bomo, kako se bo jesen odpeljala v zimski objem. Izkoristimo ta čas. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) NEPOPOLNA RESNICA Osamljene deklice se zibljejo z velo, med oblaki hladnimi nihajo, kot baletke stopajo s prsti na tla, z razprtimi se krilci dotikajo. Kje so zdaj tiste širne poljane, ki so s snežinkami belo postlane? Zvedele so, da se srca tu odtalijo, ne pa, da se tudi same stopijo. Podajo spoznanja si hladne dlani, sedajo in stikajo težke glave, žalostno povešajo vodene oči, krilca jim močijo tihe solze. Vesna Berk ZASAVČEV LITERARNI RAZPIS V počastitev slovenskega kulturnega praznika časopis Zasavc razpisuje nagradni natečaj za najboljšo pesem in najboljše prozno delo. Vaše stvaritve pošljite do 31. januarja 2007 na naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmage 3.1410 Zagorje ob Savi. Vsak prispevek podpišite s šifro, v kuverto dajte poleg izpisa na papirju še disketo z besedilom ter priložite zapečateno kuverto, na kateri naj bo napisana vaša šifra, v njej pa listek z vašim imenom, priimkom in naslovom. Nagrajeni prispevki bodo objavljeni v prvi februarski številki Zasavca! PO SNEGU DIŠI Nizko nad poljem se leno plazijo sive meglice; vse tiho, tihotno je, utihnile zadnje so ptice. Le rezki krik vrane moteče razpara tišino, sonce oranžno-rdeče zaspano tone za našo planino. Poznojesenski veter še zadnje liste otresa, oskubljena, gola in pusta so stara drevesa. Stopim hitreje po rjavi preprogi, se domov mi mudi, močneje veter zapiha, po snegu diši. V belo mehkobo zima zavila zaspane bo veje. Komaj že čaka zemljica tople odeje, da se spočije, nabere sinovih moči, da na pomlad se iz nje novo življenje rodi. Francka Šmid KO SE POSLOVITE Veseli bomo, ko od nas se poslovite, ko vaše družbe več ne bo med nami. Brez obveznosti pojdite drugim pameti solit! Veseli bomo, ko brez vas bomo ostali samo tisti pravi, kine bomo med seboj si v oči lagali. Veseli, dobri smo ostali, veselega srca, polni smeha, ■ pesmi in darov-brez okov. Nihče zdaj več nas ne premoti, mipra vi smo ljudje. Drugi odšli so v svoji zmoti. Veseli bomo, ko od nas se poslovite. Gregor Lesar “Tisti, ki prinašajo veselje v življenja drugih, so veselja deležni tudi sami.” (James Barie) KOLUMNA @ ALEKSU POREDNIH: TOLAR JE IZGINIL. EVRA NI? Naval, kot bi šlo za reševanje golega življenja. Nekateri ljudje so na vrat na nos hoteli storiti vse, kar so mislili, da je v njihovi moči, da bi prišli do težko prigaranih novcev. Marsikakšnega upokojenca je prijelo, da nevede “jebe v glavo” državo ter predvsem sodržavljane za in pred bančnimi okenci. Dogajalo se je kot v zgodbah o Butalcih. Kaj hočemo, ko pa živimo v Butalelandu?! S celotno ob koncu decembra na roke izplačano tolarsko pokojnino so že prvi dan po novoletnih praznikih odhiteli na banko. Čimprej sojo hoteli oddati na račun, da bi jo videli zapisano v evrih. Dvomih so namreč, da bo preračun pravilno narejen. ‘Ziher’ je ‘ziher’. Toda v vsaki stvari, naj izgleda na prvi pogled še tako neumna, je nekaj dobrega. Zamorili so na banki, a prišli so do svojih evrov. Odslej kupujejo izključno v evrih, zato blagajničarkam in blagajnikom v trgovinah prihranijo delo, ki bi ga sicer imeli s preračunavanjem. To pa je samo površina tega, o čemer vam želim danes spregovoriti. Bistvo, okrog katerega se bo vrtel satelit nadaljevanja, je nekaj drugega. Kaj sploh stoji za nepotrebno skrbjo, kaj bo s slehernim kovancem in bankovcem, ki pripada človeku? Strah pred izgubo “še tistega, kar sem si v potu obraza prigaral”. To pije kri ne le ljudem z nizko pokojnino (ah plačo), ampak tudi nekaterim sužnjem samega sebe z visokimi pokojninami. Zlasti starejši upokojenci se še spomnijo časov, ko so si morah pritrgovati od ust, da so lahko “prišli skozi mesec”. To jim je ostalo v krvi kljub izboljšanju življenjskih razmer. Rezultat je pretirana skromnost in varčnost. Slednji dve lastnosti sta - da se razumemo - lahko še kako dobri in prispevata k dvigu življenjskega standarda, vendar le do določene mere. Pretiravanje ni nikdar pametno. Življenje je treba uravnotežiti. Bolj ko nam to uspeva, bolj smo zadovoljni. Hkrati raste naše blagostanje na vseh področjih, tudi na finančnem. Najslabša rešitev je, da se človek iz strahu pred izgubo “tistega malega, kar ima,” zateka v izolacijo. Namesto da bi imel več, se mu dogaja ravno nasprotno. Bolj ko je stiskaški, manj ima. Vedno manj miruje v njegovem srcu, nezaupanje do soljudi narašča, tudi denarja je vse manj. Okolici ni pripravljen razdajati sebe, svoje božanske iskre. Pri sebi si želi, da bi bil sprejet, ampak ničesar ne stori za to. Najprej bi moral sam podati roko sočloveku, da bi v zameno dobil njegovo pozornost in ljubezen. Tako v svojih “malih domovih” ugašajo plameni optimizma, strah razžira dušo in srce, sebičnost se razrašča, skrb in dvom razjedata, tema odriva svetlobo. ‘Žlehtnoba’ dobiva čedalje več hrane. Občutijo jo tisti, ki s takšnim razrvancem prihajajo v stik. Zdi se, da takšen človek čaka samo še na smrt. “Mene vsi zaničujejo, bom pa še jaz njih,” vre v njegovi notranjosti. Drugim ne privošči sreče, ker je ne privošči sebi. Razlog za ‘žlehtnobo’ je v njem, ne v soljudeh. Največja tragedija pa je, da se praktično nihče od teh ljudi ne zaveda, kaj se z njim dogaja, v kakšen peklenski krog je ujet. Se naprej poglablja svojo stisko, ki vodi v predčasno naravno smrt, samomor ah spreobrnitev. Ko je stiska prehuda, ima na izbiro samo dvoje: smrt ah življenje. Številni se odločijo za smrt, svetle izjeme stopijo na pot ozdravljenja. Če stiska ni tako huda, da bi se šlo za “biti ah ne biti”, zastrupljeni človek nadaljuje s svojim početjem. Zdi se mu normalno. Za vse njegove stiske in nadloge so krivi drugi, sam noče prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. “Ti si kriv, da sem se razjezil.” “On je kriv, da vse zamočim.” “Starši so krivi, da sem v tem ‘dreku’.” “Otroci so krivi, da sem šel med klošarje.” “Država je kriva, da imam mizerno pokojnino.” Kje pa si bil ti, ljubi človek, celo življenje, da te zdaj tepe? Nikomur ni lahko prevzeti polne odgovornosti za svoje osebno ravnanje, ki gaje pripeljalo v težak položaj. Najlažje se je izgovarjati na druge, iz sebe delati žrtev. To najmanj boli. Pravi zmagovalec v življenju pa je samo tisti, ki si prizna, da je sam največ prispeval k temu, da je zavozil življenje. Za takšnega je še upanje, da bo z ustreznim mišljenjem, govorjenjem in ravnanjem ustvaril prijaznejšo prihodnost zase. Tako bo blagodejno vplival na svojo okolico, zato se bo tudi okolica pričela kot po čudežu lepše obnašati do njega. Kar pošiljamo v svet, to se nam vrača. Če oddajamo energijo strahu in nezaupanja, bomo deležni temnega močvirja strahu in nezaupanja. Če sijemo iskreno ljubezen, pa svet postane “rajski vrt” ... ©I KINO/OBVESTILA KINO DELAVSKI DOM ZAGORJE Petek 12.1 .ob 19.00 - BITKA ZA BOŽIČ, ameriški, komedija Sobota 13.1 .ob 19.00 - ČUDOVITO LETO, ameriški, romantična komedija Nedelja 14.1 .ob 19.00 - BITKA ZA BOŽIČ, ameriški, komedija Ponedeljek 15.1.ob 19.00-ČUDOVITO LETO, ameriški, romantična komedija minut) Torek 16.1.ob 19.00 - FILM TEATER: REŽISER POROK, italijanski, drama Petek 19.1.ob 19.00 - TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO (NA ZAČETKU), ameriški, grozljivka Sobota 20.1 .ob 19.00 - ERAGON, ameriški, pustolovski spektakel (104 minute) Nedelja 21.1.ob 19.00-ERAGON, ameriški, pustolovski spektakel (104 minute) Torek 23.1.ob 19.00 - FILM TEATER: GOLA RESNICA, britanski, erotična drama Ponedeljek22.lob 19.00 - TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO (NA ZAČETKU), ameriški, grozljivka KINO IZLAKE Nedelja 14.1.ob 19.15-ČUDOVITO LETO, ameriški, romantična komedija Nedelja 21.lob 19.15 - TEKSAŠKI POKOL Z MOTORKO (NA ZAČETKU), ameriški, grozljivka KINO HRASTNIK Petek 12.lob 19.15 - VSE JE ŠLO K VRAGU PETE TONG, am.kom.drama Sobota 13.lob 17.00 - Ml NISMO ANGELI 3 - srbska kom. 19.00 - VSE JE ŠLO K VRAGU PETE TONG Nedelja 14.1.ob 17.00 - Ml NISMO ANGELI 3 19.00 - VSE JE ŠLO K VRAGU PETE TONG Sreda 17.1 .ob 19.00-ČUDOVITO LETO, am.rom.kom. Četrtek 18.1.ob 19.00 - ČUDOVITO LETO Petek 19.1 .ob 19.00- BORAT, am.kom. Sobota 20.1.ob 17.00-BORAT 19.00-ČUDOVITO LETO Nedelja 21.lob 17.00- BORAT 19.00-ČUDOVITO LETO Četrtek 24.lob 19.00-DVOJNA IGRA, am.triler KINO DOL PRI HRASTNIKU Petek 12.lob 17.00 - Ml NISMO ANGELI 3 Petek 19.1 .ob 17.00-BORAT, am.kom. KINO DELAVSKI DOM TRBOVLJE petek 12.1. ob 18.00 -OTROCI ČLOVEŠTVA ob 20.00- PARFUM Triler sobota 13.1. ob 10.00-BOŽIČEK ob 17.00-PARFUM ob 19.45 -POČITNICE nedelja 14.1. ob 10.00 - BOŽIČEK 3 ob 18.00 - OTROCI ČLOVEŠTVA ob 20.00 - PARFUM ponedeljek 15.1. ob 18.00 - OTROCI ČLOVEŠTVA ob 20.00 - PARFUM torek 16.1. ob 18.00 - JOHN TUCKER, MRTEV Sl, Komedija ob 20.00 - POČITNICE sreda 17.1.ob 18.00-KRATKI STIKI, Drama ob 20.00 - JOHN TUCKER, MRTEV Sl četrtek 18.1.ob 18.00 - JOHN TUCKER, MRTEV Sl ob 20.00 - KRATKI STIKI petek 19.lob 18.00 - ODPLEŠI SVOJE SANJE, Plesna roma.komedija ob 20.00 - POGODBA S HUDIČEM,Akcijska grozljivka sobota 20.lob 18.00 - ODPLEŠI SVOJE SANJE ob 20.00 - POGODBA S HUDIČEM nedelja 21.lob 18.00 - POGODBA S HUDIČEM ob 20.00 - ODPLEŠI SVOJE SANJE ponedeljek 22.1.ob 18.00 - ODPLEŠI SVOJE SANJE torek 23.1 .ob 18.00- VRNI SE -Drama sreda 24.1.ob18.00 - VRNI SE ob 20.15 -OSNOVNI DELCI,Drama - 105' četrtek 25.1.ob18.00 - HVALA, KER KADITE-Komedija - 92' ob 20.00 - VRNI SE DELAVSKI DOM ZAGORJE 18.1.07 četrtek ob 19.30 GLASBENI ABONMA:Večer šansonov in zimzelenih melodij KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE 11.1.07 četrtek ob 19.00 POTOPISNO PREDAVANJE O NOVI ZELANDIJI- Štefan Rehar DELAVSKI DOM TRBOVLJE četrtek, 18. januarja 2007 ob 19.30 na abonmajsko predstavo in za izven BERLINSKI KABARET 1920 -1930 KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE Datum Ura Prireditev 18. 1. 07 10.00 Knjižna čajanka v prostorih knjigarne Mladinska knjiga 18.1. 07 18.30 Predavanje Sanje Lončar HITRI UKREPI PROTI GRIPI “Okrepimo svojo imunsko odpornost” 22. 1. 07 17.00 Ura pravljic v Knjižnici Kisovec 22. 1. 07 18.30 Srečanje članic ŠK Beremo z Manco Košir 23.1. 07 17.00 Ura pravljic v Knjižnici Zagorje 24.1. 07 17.00 Ura pravljic v Knjižnici Izlake NAJSTNIŠKA @1 mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Omaro, češnjevo z dvojnimi vrati in predalom spodaj, predalnik s tremi predali - oboje lepo ohranjeno, staro več kot 100 let in kozla za pleme brez rogov ter večjo količino bukovih drv, prodam. Tel: 031 469 279 ali 031 277 101 Prodam tri starinske garderobne omare, zakonsko posteljo in dve nočni omarici zbiratelju starin. Tel.: 041 679 176 V Zagorju ob Savi, center, novejši blok, prodam dvosobno stanovanje, v izmeri 56,68 m2. Cena 58.420,00 eur. Informacije: 031 862 437 Sprejemam rezervacije za nemške doge. Mladički bodo pred oddajo cepljeni, razglisteni, socializirani in veterinarsko pregledani. Rodovniški. Tel.: 040 726 117, e-mail: dejan.zigon@gmail.com Opaž, suh smrekov- debelina 13, 16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): KNJIŽNICA MILETA KLOPČIČA ZAGORJE BO OD 1.1.2007 DALJE ODPRTA: ODDELEK ZA ODRASLE IN ODDELEK ZA MLADINO PONEDELJEK, SREDA, PETEK od 10.30 do 18.30 TOREK, ČETRTEK od 7.00 do 15.00 SOBOTA OD 7.30 DO 12.30 ENOTA KISOVEC TOREK OD 15.30 DO 18.30 ČETRTEK OD 11.00 DO 15.00 ENOTA IZLAKE TOREK OD 11.00 DO 15.00 ČETRTEK OD 15.30 DO 18.30 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno j Ime in priimek: o E c >o o "(D Ö c Naslov: Q. .v "c — 0 > O c Podpis: >o o 2 g D O O M t/5 ~ a > M D a n Telefon: c o a O O tč Davčna številka: > E o ©} KOFETKAMO “Več slabega kot dobrega sem doživela, a je vse minilo in še zdaj sem tukaj,” je dejala Julijana Jamšek s Selišč nadZagoijem ob Savi, kije 30. decembra praznovala stoletnico. Rodila se je v vasi Podbukovje pod Zasavsko Sveto goro. Življenje ji je najprej zaznamovala izguba matere, ko je bila stara tri tedne. Nima nobene njene slike, tako da ne ve, kako je izgledala. Ko se je oče vnovič poročil, je izkusila nepravičnost mačehe. Očitno je razlikovala otroke svoje predhodnice od svojih, dokler ni Julijanin polbrat naredil reda. Za to mu je še danes hvaležna. Kljub grenkim izkušnjam iz otroštva in mladosti pa se je doma naučila vsega potrebnega za nadaljnje življenje. Poleg obvladanja kmečkih in gospodinjskih opravil si je pridobila potrpežljivost in močno voljo, ki ji je pomagala, da je v težkih trenutkih znala najti moč za vztrajno premagovanje preizkušenj. Leta 1929 se je poročila z najstarejšim sinom družine Jamšek s Krivice, kjer je začela zakonsko življenje. V novo postavljeno hišico v sosednjem zaselku Selišče, ki je znan po zelo kamnitem svetu, sta se z možem Martinom preselila že naslednje leto, ko se je rodila tudi hčerka Zora. Za njo seje zvrstilo še osem hčera: Ela, Fani Julka, Vida, Slavka, Silva, Mili in Darinka. Parcelo na Seliščah je mož Martin kupil že leta 1928. Bilje priden in vešč dela. Bilje zaposlen kot rudar, toda obvladal je tudi gozdarsko, tesarsko, zidarsko, stavbarsko in še katero obrt, tako da je sam postavil dom za svojo družino. Nato je bilo treba neobdelan svet spremeniti v zemljo, ki bo dajala hrano. Kolikor je bilo mogoče, so odstranili kamenje, kar je bilo težaško delo. “Vse je bilo treba znositi v košu, na začetku pa še koša ni bilo,” se priduša Julijana. Pri tem ima v mislih tudi Slavljenka za praznično domačo mizo Julijana Jamšek z najmlajšo hčerjo Darinko (druga z leve) z možem Janezom, ki skrbita za kmetijo. Skrajno desno hčer Vida kasnejše obdelovanje njihovega kosa rodovitnega sveta, iztrganega kamnitemu bregu. Tudi gnoj so nosili v koših, vendar so si delo nekoliko olajšali s sanmi. Koje ležala snežna odeja, so gnoj nakidali na sani in ga dostavili na njivo. Spomladi gaje bilo treba spraviti v zemljo, kar zaradi kamnitega terena ni bilo mogoče storiti s plugom. Vsako ped njive so morali ročno prekopati. Zaradi preživetja so se sprijaznili s tem. “Nič nismo opazili, da nam je kaj hudega,” se spominja jubilantka. Delali so z veseljem in pridelali, kolikor so lahko, dodaten pridelek pa je dalo delo na najeti njivi. Najemnino so odplačali s tem, da so k njenemu lastniku hodili v ‘tabarh’. Pri hiši so vedno imeli kravo, redili so tri, včasih štiri prašiče. Pridelovali so krompir, fižol, peso, paradižnik, korenje, zeleno zelenjavo, pšenico, proso. Obdelali so dobesedno vsako ped zemlje. Vsak kamen na polju so okopali, vsak kamen na travniku obkosili. Po stopinjah delovnih matere in očeta so šle tudi hčerke. Od malega so bile vzgajane v duhu pridnosti, Mama Julijana s hčerami pred razrezom jubilejne torte Domačija, kjer Julijana živi že tričetrt stoletja vztrajnosti in zadovoljstva z malim, kar je bila odlična popotnica za njihovo življenje. Toda hčere so odraščale, vasovalci so se vrstili, sledile so ohceti in odhajanje od doma. Ena za drugo so odšle, tudi najmlajša, za katero je bilo ‘planirano’, da ostane na ‘gruntu’. Vezi z materjo so kljub temu ostale trdne, saj se hčerke rade vračajo v domačo vas. Dve izmed njih sta si postavili hišo v neposredni soseščini rojstne hiše, dve na Krivici. Tudi preostalih petje ostalo v Zasavju. Poleg devetih hčera se Julijanine 100-letnice ob drugem sorodstvu veseli še 17 vnukinj in vnukov, 29 pravnukinj in pravnukov ter dva prapravnuka, medtem ko je tretji na poti. Mož, na katerega ima lepe spomine, je umrl leta 1959. Zaradi bolečih otroških izkušenj v zvezi z mačeho se ni več poročila. Osteoporoza je degenerativna bolezen kosti, za katero je značilno postopno izgubljanje kostne mase. Kostnina se vse življenje tvori in razgrajuje. Do 35. leta je proces izgradnje hitrejši od razgradnje, nato pa se proces obrne in izgubljamo več kostne mase kot smo je sposobni tvoriti. Osteoporoza je bolezen starejših ljudi in prizadene vsako tretjo žensko starejšo od 50 let ter vsakega petega moškega starejšega od 60 let. Vseh vzrokov zanjo še ne poznamo, poznanih pa je kar nekaj dejavnikov tveganja. Med dejavnike tveganja, na katere ne moremo vplivati štejemo proces staranja, izgubo zaščitnih ženskih hormonov po menopavzi (estrogenov) oziroma prezgodnjo menopavzo (pred 45. letom starosti), raso (večja ogroženost azijske in kavkaške rase), gracilno konstitucijo ter osteoporozo ali osteoporotične zlome pri bližnjih sorodnikih. Dejavniki, ki povzročajo osteoporozo, vendar nanje lahko sami vplivamo so: neredna telesna aktivnost, kajenje, čezmerno pitje kave in alkohola, nepravilna prehrana s premalo kalcija in vitamina D, pomanjkanje sončne svetlobe in prevelika ali premajhna telesna teža. Osteoporoza se lahko razvije tudi pri boleznih, kot so revmatoidni artritis in kronična Leta tečejo, vztrajni ostajajo Hčerka Vida in njen mož sta že 17 let stalna materina soseda - v idiličnem okolju sončnih Selišč uživata sadove svojega dela. Vida pomaga ostareli materi, ki je sicer čez dan v stari hiši, spat pa hodi v Vidino. Vendar to še ne pomeni, da je Julijana povsem odvisna od pomoči drugih. Obleče in umije se sama, tudi kakšno malenkost skuha. Ob Vidini pomoči se sprehodi od svoje do njene hiše. Oporo potrebuje, ker seji rado vrti v glavi, toda njeno srce deluje, “kot bi bila stara 20 let,” kot se je po zadnjem pregledu izrazila njena zdravnica. Alkoholnih pijač ne pije, njeno poživilo je kava. Skuha jo do trikrat na dan. Bere časopise, spremlja televizijski program. Najraje ima TV poročila in narodnozabavne oddaje. Uporablja mobilni telefon. Vnukinja Janja ji je izdelala KOFETKAMO © seznam najpomembnejših telefonskih številk, da se lahko kadarkoli poveže s svojimi najbližjimi. Med dobrimi stvarmi, ki jih je doživela, najraje omeni elektrifikacijo zaselka. Prva žarnica je na Seliščah zasvetila leta 1986. Za spomin na čase pred elektriko še vedno hrani petrolejko. Veselijo tudi razširitev ceste do njene hiše pred nekaj leti. Boljši dostop poleg možnosti parkiranja ob njeni hiši pomeni tudi lažji odvoz smeti, saj lahko smetarski tovornjak brez težav pride do hiše in tam obrne. “Zelo dobro bi tudi bilo, ko bi dobili asfalt,” pravi slavljenka, kar zgovorno priča o tem, kako tesno je povezana z dogajanjem okrog sebe. To dokazuje, da sta v njej še vedno zakoreninjena optimizem in želja po boljšem življenju. Vendar se nič ne pritožuje. “Tako dobro, kot mi je danes, mi ni bilo še nikoli,” zadovoljno pove. Smrti se ne boji, želi si le, da pred njo ne bi preveč trpela. Ob koncu še nekaj njenih iskrivih misli: “V nebesih je hlebec kruha za tista dva zakonca, ki se nista nikoli skregala. Še vedno je cel. ” “Kdor reče, da se v zakonu nikoli ni skregal, se zlaže. ” “Vsako stvar je treba pričeti takoj zjutraj, ne popoldne, ko (je) zmanjka. ” Besedilo in slike: Boštjan Grošelj OSTEOPOROZA pljučna obstruktivna bolezen, pri dolgotrajnem zdravljenju z nekaterimi zdravili ter po odstranitvi jajčnikov. Bolezen se manifestira s tipičnim zlomom kosti. Ta nastane v delu kosti, ki vsebuje največ gobastega tkiva (metafiza). Prvi morebitni pokazatelj zloma zaradi osteoporoze je zlom koželjnice na tipičnem mestu ob zapestnem sklepu, ki nastane ob padcu na roko. Značilna starost poškodovancev je okoli 55 let. V naslednjem desetletju so pogosti zlomi hrbtenice (ledvenih, srednjih in spodnjih prsnih vretenc), ki nastanejo pri hoji ali v kopalni kadi. Zanje je potrebna zelo majhna zunanja sila in skoraj nikoli ne povzročajo nevroloških težav. V tretjini primerov se bolnik zloma sploh ne spomni, navaja le občasne bolečine v križu, ugotavlja da se mu je znižala telesna višina ali opaža grbo v prsno-ledvenem prehodu. Po 65. letu se zlomom zapestja in vretenc pridružijo še zlomi kolka, za katere prav tako ni potrebna velika zunanja sila, zadostuje že padec iz stojne višine. Zdravimo jih operativno in bolnika hitro postavimo nazaj na noge, da bi ohranil dosedanji način življenja in da se izognemo zapletom (pljučnica, žilna tromboza). Kljub temu v tretjini primerov ostanejo bolniki nepokretni in odvisni od tuje pomoči. Zlomi kolka neposredno ogrožajo bolnikovo življenje, saj jih kar tretjina umre v prvem letu po operaciji. Umrljivost po zlomu kolka je primerljiva z umrljivostjo zaradi rakavih bolezni, zato je zelo pomembno pravočasno prepoznati bolezen in jo ustrezno zdraviti. Osteoporozo diagnosticiramo z merjenjem mineralne gostote kosti, najpogosteje z dvoenergetsko absorpciometrijo (DXA). Pri tej metodi merimo kostno gostoto s pomočjo rentgenskih žarkov v področju ledvenih vretenc in kolka. Uporablja se tudi UZ petnice, ki je manj natančna metoda in se uporablja bolj za izključevanje bolezni. Osteoporoze ni mogoče popolnoma pozdraviti, možno pa je z različnimi ukrepi upočasniti njeno napredovanje. Nefarmakološki ukrepi so prenehanje kajenja, uravnotežena prehrana z zadosti kalcija, daljši sprehodi na prostem, zmerna telesna aktivnost in preprečevanje padcev. Od zdravil uporabljamo zaviralce razgradnje kosti (bifosfonati, estrogeni) in spodbujevalce tvorbe nove kostnine, prihajajo pa nova zdravila, ki omogočajo enostavnejšo uporabo in dajejo enake oziroma boljše rezultate. Marko Miklič, dr.med. in Maja Knez, dr.med M W : i; M j SiH NASA BODOČNOST HRASTNISKI ZUPAN S ČETVERČKI IN TROJČKI V predprazničnih dneh je tudi letos župan in poslanec Miran Jerič sprejel hrastniške četverčke in trojčke iz Čeč oziroma Hrastnika. Malo so se pogovorili, se posladkali in si zaželeli uspešno in srečno novo leto 2007. Zupan Miran Jerič pa jim je ob tej priložnosti podelil praktična darila. čez dober teden, 19.01. 2007 pa bodo Lara, Patrik in Lucija Povejmo še, da so Drakslerjevi četverčki Kristjan, Kevin, Sevšek praznovali svoj tretji rojstni dan. Timotej in Patricija 19.06.2006 že dopolnili petnajst let, Bočko Aljaž, Korin in Lara iz Čeč bodo 25.09.2007 stari pet let, Čestitke in lepe želje za vse tri družine izrekamo tudi bralci Zasavca! Besedilo: Fanči Moljk Slike: RokJenko NAŠA BODOČNOST --------------h PRVEGA NE POZABIŠ NIKOLI Ta trditev še posebej velja, če gre za prvega otroka. Ne poroda, ne prestarih skrbi ni mogoče pozabiti, saj prvič je le enkrat... Maruša Vozlič je doma v Hrastniku. Zaposlena je »pr Senicet«, se pravi v Gostilni Senica in .. .vse skupaj pa za naš Zasavčev obisk sploh ni pomembno. Najbolj pomembno je, daje postala mamica letošnjemu prvemu fantku, seveda korenjaku v vsakem pogledu, rojenemu v trboveljski porodnišnici. Naslednja pomembna stvar je, daje dedo Franci Vozlič izbral ime zanj in po vseh predpisih je dejal, da bo Luka Velikonja in tako tudi je in babica Jožica seje strinjala, teta Anja pa samo za to še živi, da začne crkljati malega junaka. 02.01.2007 NASA BODOČNOST Jelka Kaiserberger, Naselje Heroja Maroka 26, Sevnica - hči Amadea Podlogar 03.01.2007 Maruša Vozlič, Naselje Aleša Kaple 6 b, Hrastnik - sin Luka Velikonja Miranda Aleksis Lipovšek, Gornja Laknica 69a, Mokronog -sin Loki Pann Simona Končina Tavš, Kal 14, Zagorje - sin Matija Končina 06.01.2007 Liljana Draksler, Trg borcev NOB 13, Hrastnik -hči Klara Vuga Asmira Mujčinovič, Ulica talcev 40, Zagorje - hči Lara ISKRENE ČESTITKE! Dovolj besed. Luka se je najprej malce nakremžil (resnici na ljubo je zagledal mene) nato pa seje v maminem toplem objemu ugnezdil in si pričel ogledovati okolico in ko je očke obrnil proti Petru, mu je šlo pa že na smeh... Tri slike Besedilo: MaH Slike: PRAV Še posebej prvi novorojenki Amadei v trboveljski porodnišnici in njeni mamici Jelki, ki nam je za mišjo dlakco ušla domov. Oh, saj vem, da so vsi nestrpno čakali, da po ujčkajo urialo Sevničanko. Zec A Zasavčev spominček na ta dogodek je izpodGsmrekce že hzr poti k mali damici, veseli pa bi bili kakšne nj^ne ppvefšličice. > J; ^ Uredništvojj © RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA .. '■■■■!------------------------- ■HBB psihoza Psihoza velja v medicinskem besednjaku za hudo duševno bolezen, v psihologiji pa izraz označuje neko stanje duha, ki je sicer lahko tudi posledica bolezenska stanja ali pa gre zgolj za trenuten vpliv okolja in dogodkov, ki se mu podzavestno podredi posamezni primerek ali večje množice človeštva. Tistega dne, bilo je med božičem in novim letom, sem imel nekaj več prostega časa kot običajno. Ker nisem ravno pristaš brezveznega lenarjenja, sem si omislil branje knjige, ki sem jo pred kratkim prejel v dar. Knjiga lobanj, ki jo je napisal Robert Sliverberg, spada v znanstveno fantastično zvrst literature. Pisatelj se v zgodbi poglobi orisom posameznikovega mikrokozmosa - notranjemu svetu posameznika in tisočletni želji človeštva po večnem življenju. Če hoče nekdo večno živeti, mora nekdo umreti. Večno življenje posameznika je povezano z žrtvovanjem in darovanjem. Človeka branje prijetno utrudi in ga prisili v dremež. Meni seje to zgodilo. Ko sem se prebil do štiridesete strani dokaj zanimivega branja se je moj duh v stanju spanja preselil v dvorano Doma svobode. Devet moških parov se nas je ob pozni popoldanski uri tam dobilo. Zunaj je bila že trda tema. Polovica se nas je prostovoljno prijavilo za žrtve, druga polovica naj bi nas pomorila in tako dobila v dar večno življenje. Odločili smo se za smrt na vislicah. Nastal pa je majhen problemček. Vislic je bilo le osem, kar je onemogočalo usmrtitev vseh hkrati. Moj eksekutor se je odločil, da bom zadnji prišel na vrsto: »Saj ne boš pobegnil, če ti dovolim zunaj pokaditi cigareto,« je dejal rabelj, sicer moj dober prijatelj. Odločno sem odkimal in se odpravil na stopnice pred vhodna vrata. Prižgal sem cigareto in močno povlekel nikotin vase. Niti za trenutek nisem pomislil na beg. Ponos mi ni dovoljeval, da bi prelomil obljubo. Pravzaprav sem se počutil povsem normalno in začudujoče sproščeno. Eksekutor me še ni pozval k izvršitvi. Odločil sem se prižgati še eno cigareto. Začeli so prihajati ljudje. Vse več jih je bilo. Večina se je napotila v dvorano zgradbe, le redki pa so se namenili skozi druga vrata v gostinski lokal, tja kjer je sedaj pošta, na pijačo. Tisti, ki so se namenili v dvorano, so govorili o neki razburljivi predstavi. O usmrtitvi v živo so govorili. Zmrazilo me je po celem telesu. Pomislil sem na beg, pa meje še vedno obljuba spravljala v dilemo. »Hej, zbudi se,« sem zaslišal ženski glas in na ramenu začutil ženino roko, ki me je narahlo prebudila iz popoldanskega dremeža. Moj duh seje počasi selil iz Doma svobode nazaj v moje telo in realnost. Radost duha nad življenjem je obšla moje, od spanja v fotelju otrple, ude. Duševno sem izkusil psihozo čakanja na smrt, telesno hvala bogu ne. Z užitkom sem poduhal in srknil požirek kave. Naslednje jutro sem na teletekstu prebral vest: »Usmrtili so Sadama Huseina.« Njega so povsem zares usmrtili. Njegovo telo je mrtvo. Vpliv psihoze njegove usmrtitve na življenje v Iraku in tam živeče prebivalstvo je še v Alahovih rokah in Bushevih, se ve. Mefisto MOJA PRIJATELJICA IMA KUŽKA... Ja, res ga ima. Že leta. Ta, sedanji, ni njen prvi! (Dobro rečeno, a ne? ) Ne smem reči, da ne maram živali, še zdaleč ne, vendar njena ljubezen do štirinožnega spremljevalca neštetokrat prekaša mojo, da pa o malce prikritem ljubosumju z obeh strani (moje in njegove) sploh ne govorim. Ni preveč zahteven, če sta sama. Ko pa kdo pride v njeno bližino, je pa krepko drugačen. Celo šavsniti zna. Razume sicer vse, kaj hoče njegova gospodarica od njega, ne naredi pa ne zmeraj in je dostikrat hudo trmast. Pravega Angleža se gre. Čez cesto jo sila rad pobriše, če se le da. Potrebuje odločno lastnico, ki pa ji to ni ‘jača strana’. Preveč ga ima rada. Z njim preživlja proste urice, gresta po potrebi ven, pelje ga na morje in potovanje »na zadnjem sedištu moga auta« mu sploh ni problem. Včasih bi bil rad plišasta igrača, včasih pa enakovredni spremljevalec, včasih pa grozna zverina. Z drugimi živalmi se dobro razume, saj imajo doma majhen živalski vrt. Zunaj pa.. .hmmmm, odvisno ali je ona ali je on... Raziskovanje po blatu.. .to je posebna zgodba, le daje potem potrebno kopanje z dišečim šamponom in sušenje.. .in ko se tako lep in prijetno dišeč spet znajde zunaj, se z naj večjim veseljem zapodi v najbližjo lužo, ki jo najde, tudi če je ni... Nase opozarja kar naprej. Dreza v svojo gospodarico, se ji prilizuje, na vse načine želi vzbujati pozornost. Sladkosned je še pa še, sladoled bi polizal v enem zalogaju, le če bi mu dovolila, pa mu k sreči ne. Včasih je pa čisto priden in pri miru drema pod mizo ali nekje na toplem in se celo za nemirnega dolgouhca ne zmeni, ko ta priskaklja tik mimo gobčka, da se mu od piša brke zamajejo in se pri tem ne zaveda, kaj bi mu črna zverina lahko storila, le če bi le hotela. Pa ne bo, ni šans. Ve, da ljubezen, tista naj... pripada le njemu, ne da ve, prepričan je, in včasih bi že kar sam hotel biti hišni gospodar. Za frizuro in lep izgled mu ni mnogo mar, zato naj poskrbijo drugi. Za zdravila in razne priboljške prav tako. Svojega človeškega prijatelja si med gospodaričinimi simpatijami izbere sam, Njegove naklonjenosti ni mogoče kupiti s priboljškom, ki ga je sicer neznansko vesel. Ko soseda pozvoni, že ve, kaj ga čaka.. .redno. Sila je korajžen. Ko pa so te dni pokale neizogibne petarde, mu ni bilo vseeno. Zato ga zvečer ni bilo zunaj kot sicer. Potrpeti pa tudi zna, saj ve, da ne bodo nikoli nalašč pozabili nanj. Hmmmm, saj mu sploh ni slabo, vse ima, svoj prostor, prijatelje, dobro hrano, sprehode,....veliko ljubezni,...in še in še...Oj, ti zverinica, ali sploh veš kako je nam navadnim smrtnikom? Sicer je pa bolje, da ne! Dovolj je že to, da mi, zbezgani, izgubljamo živce v zalaufanem načinu življenja, in pozabljamo nase. Še dobro, da obstajajo zverinice kot si ti, ki zlepa ali zgrda lastnika prepričajo v svoj prav, da je potreben premor in predah. Ja, zato ste tu, da pomagate, ko ljudje pozabimo na čas, na minljivost. Ko mislimo, da bo svet propadel, če se le za trenutek predamo sami sebi...Kajne Marta? Stanislava ___________OGLASI ;Q NOVOLETNI SEJEM V RADEČAH V okviru decembrskih prireditev, ki jih je pripravila Občina Radeče ob iztekajočem se letu, sta se v petek, 29. decembra popoldne, na osrednjem prireditvenem prostoru v parku Radeče predstavili KS Svibno in KS Jagnjenica. V kulturnem programu so nastopili učenci nižje Osnovne šole Svibno, svibenski Ljudski pevci in Moški pevski zbor Papimičar Jagnjenica, za stojnicami pa so uspešno reklamirali in prodajali svoje izdelke vinogradniki Zagrada, pridelovalec medu Slavko Lazar in pecivo Aktiv kmečkih žena Arnika iz Svibnega. Zbrane je obiskal in se z njimi zadržal v pogovoru tudi radeški župan Matjaž Han. Čeprav je sproščeno in koristno novoletno druženje predstavljalo dobrodošlo novost oziroma pridobitev za mesto oziroma občino, pa bi v nadaljevanju veljalo še vedno razmišljati o organizaciji podobnih spremljajočih dogodkov v posameznih krajevnih skupnosti. S sodelovanjem še večjega števila zainteresiranih ponudnikov svojih storitev ali izdelkov, predvsem z najrazličnejšim in obsežnejšim kulturnim in zabavnim program pa bi prišla do izraza močnejša povezovalna moč in pripadnost lokalni skupnosti oziroma bi se tako pripomoglo k nadaljnji krepitvi kulturne, družabne in turistične prepoznavnosti in s tem obiska kraja samega. JožePOTRPIN KAKOR SI BOŠ POSTLAL ... ... TAKO BOŠ SPAL CU ■ HMM ▻ 03 CO 03 NI 03 C 03 ÜQ ■q "d > ro co re N CO -X c <0 CO O 0) N o O I- = O O N > 'fr a> CO 00 CO CO CO O) CM CM t-ID T- CO CM CM CM «O CD CO in in in co co co o o o c £ (D 0) M & X 0> 'ŠT ro V) re IM rö c ro s @ £ .5 03 >V) O Q. www.banka-zasavje.si