Poj as n i la postave glede po\z,dige reje goveje živine. 0 nstaaovitvi ži?iaakib zavarovalaic. Ustaaova živiaskib zavarovaiaic ni ravno tako težka, kak»r ni jo niarnikdo niisli, hhbio iii treba predaleč segati. Skainja ie učila, da je ČBvaaje teai teže, čeiu vekši so nkrogi, ki jih je določilti zavnrovalnica. Preknae a<> tem l»že in to je tadi krivo, da se o><ilo slovesno ozoaajeaih živinskih zavarovalaic ni nioglo vzdržati. Knristiio zav-imvalaico, koje prvi aatnea je pndpirati živiaorejca ter ga kvara obvarovati ia ne obilo dobička pri- dobiti, tako zavarovalaico aiorajo voditi izvedenci; zarad la-, žega opazovanja pa mora obsegati le maajše okroge ia ne celih dežel. Živiaa ae raore zavarovati le proti sploaniai nesrečan), kterib vzroki so holezai, navadnn pocrkaBJe itd., ker pntti kagi itak država potrebBo varBostae Baredbe določaje, odškodaiao za pocrkape živali izplačaje, ako 8e jej je o pravera času objavilo, ia bi vsekako tiobeaa zavarovalaica proti kngi zavarovaaja ae jemala. Najboljai pripoaioček , da se goveja kuga ae vtepe, je gotovo le t<>, da se za večo zarejo goveje živine skrbi ia ae kupaje goveja živiaa iz dežel, kjer živiaska kuga gospodari. Najimljši pripomoček proti goveji kugi sami ia ob eaeai Bajboljše sredstvo za povzdigo reje lepe, piipiavae ia vredae goveje živiBe , je pa živinska sol; skrbeti n»m je teriaj, da aaui jo deželai zbor zopet preskrbi. Prili( iio bi bilo, da bi vsak okraj zase ali k večemu štirje sos<'Ini okraji napravili vzajen-ao živiasko zavarovalnico, kojc vodstvo bi okrajni zastnp prevzel in uad ktero bi nioial (u\;-!i živiuski zdravnik ia n<ije ogledovalne komisije. V \>akeni okraja se gospodarji poznajo ia bilo bi lahko vse oae živiaorejce iziočiti, ki so zoaai, da s živiao grdo ravoajo ia bi tedaj zavarovalnico le peharili; le poštenjaki Bai bi se te zavarovalaice vdeleževali. V pitaiBogib hlučajili je odškodaiaa uiajbna , kei1 je mogoče ži\ali, ktere je nesreča zadela, še rešiti ati vsaj v prid obrniti. PomHgajnio si tedaj goapodavji .sasni,ako si ae mnrenio po druščia^b potaoei, Baai bocio tem ruaaje pomagala živinska zavarovalaa društva, ktera gledajo aa laatai dobiček. 0 potrebi živiaskih zdravaikov. Glavna stvar v tej postavi je golovo ta, da je treba skrbeti tndi za sposobae živinske zdravuike; Be bilo bi vrjeti, da je v teai ozira tako slabo celo po deželab , kterini je živiaoreja plavai prislužek ia vir bogastva. Na Štajarskem, kjer je bilo po številjeaju 1857. leta: 5262 bikov, 264.750 krav, 111.648 volov, 194.445 do 3 let Btarih telet, 6721 žrebcev, 32.880 kobil , 14 292 koaj skopIjeacev, 884" do 3 let stanb žrebet, 193.737 ovac, 33.589 koz, 545,5jO1 prešičev, vse skupaj v aajmaajšej vrednosti 50 niilijoaov goldiaarjev, je razea deželaega živiaskega zdravnika k večeaia lOživiaskib zdravaikov ia celo ti uiožje borao živijjo, ker živinorejec rajse zaapa aiazaču, nego izvedenemn zdravaiku. Mazači so živinoreji v veliko kvar, ki se žalibog ne da BataBČaiše določiti , da bi labkoveraiai živinorejcem oči odprli. Eako aaore človek, ki Be pozaa notraajega astroja živali ia Bjihovih orgaaov, aa ktere je oprto živalsko življeaje ia zareja, ki Be spozaa bolezai ia ae ve kak6 bi se jiai prislo v okoai, ki še celo ne pozaa zdravilaib moči, kako more tak nevedaež boleao živiače zdraviti ? Tako pameteB je vsak gospodar, da ae da svoje pokvarjeae are aikoBiar drngeaiu popraviti, kakor urarju; če mu pa živiače zboli, pa gre uiarsikdo rajše k iaazaču aego k zdravaika. Hrastov lab, stari sežgaai podplati, razdrobljeaa opeka, žveplo, oglje, teloh itd., je vsa aiazačeva lekaraa; glavai pripomoček je pa kri puščati , kar se tako dolgo dela, da žival pogiae. Ako a. pr. vol jesti ae more, ker iiua pokvarjea želodec, so tega krivi čivički aa jeziku. Mazač ineai natureč, da ao slajae bradovičice črvički, kterirn glavice poreže ia jezik z opeko drgae, da kri priteče. Se ve da uboga živiaa ne more več dai ničesa jesti; aied teni se izatrada ia poprej prenapolajea želodec se strehi. Eadar se oa jezika zopet koža zaraste, začae izatradaaa žival zopet jeati ia — taazač jc poaiagal. Eaakib izgleriov bi se dalo še aiaogo aašteti. Vrb tega so pa ti mazači tadi dražji od pravih živiri8kih zdravaikov, kajti razun plačila v deaarju se niazač tudi ne braai dobre jedi in pijače ia rad odaesc tadi subega meea, jajec, masla itd. Še bajae je, če je mazač koajeder (mrbar); dobro vede da ma crkajeaa žival ne uide, jo že tako zdmvi, da pogiae ali jo pa za majbea deaar še živo od laataika kupi in poteai ozdravi ia drago proda. Po teh resaičaib izgledih je jasao, da je v ohraBibo velike škode aeobbodao potrebao pridobiti si izvedeaib živia skih zdravnikov. (Dalje.)