Leto XXIII«. št. 53
Jpravoisivb t|uoi|io> fncODiiemi aiict S.
Teletoc tt 11-22 »1-23 41-24 losieracru jddeiek uutiljana Pucaorter« wh-
a i - leletor «t 31-25 31-2« Podružnica Nove -nesto l.inMiaoska cesta 42 Računi <a LiuhnanMcr pokra|mc pn pofcno dekovoem «avtxh> fc 17.749, za ostale teran Italiie Vrvizic (.onti '^on Prwt Nr i 1-3118
IZK.1JLCNC iA>li)PSIVC a 3glaw o Ki
Italite m inozemstva ima Unione Puhhlinr« iraltans S. A MILANO
LJubljana, sobota 6. marca 1943-XX1
Cena cent« 80
lsk«|« *••« «•• euao poa*«*i|ki Nitotiiii maja a e « e C a o Lic 1».—,
vkliučne • »Pooedeiiduai |» oom« Lit 36.90.
U > « d o • 11 « 01 Pncamiera ahca kn. 1
tev 31-22 31-23 31-24.
_RoHopiai »« o« in<i|o.
CONCtSMONARlA HSU-USrVA pa u pob-
bliciti di provaueaza italiana ad estera: Unione Pubblicit* Italiana S A Mil ANO
Attivita di artiglieria e re-
parti esploranti in Tunisia
L'af{oii!i3sneRto nell4Atlantico meridionale di un trasperto truppe brasiliano e una matonave americana — I porti di Bougie e Philippeville attaccati
n Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 5 maržo 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1014:
In Tunisia vivace attivita di artiglieria e di reparti esploranti.
I porti di Bougie e di Philippeville sono •tati attaccati da nostri aerei.
Velivoii nemici lanciavano aicune bombe su Napoli. Salerno e San Vitaliano (Nola) causando lievl danni: 6 m o rt i e dieei feriti a San V italiano. Un apparecrhio colpito dal tlro della difesa 5 precipitato a! suolo presso Latlna (Benevento).
Nell'Atlantico meridionale un nostro sommergibile, al comando del tenente di vasceilo Roberto Rigoli, ha affondato un trasporto truppe brasiliano da 7000 tonnellate ed una motonave americana da 12000 tonnellate.
Nota al Bollettino n. 1014: Le due pattuglie di nostri cacciatori, citate nel Bollettino di ieri per avere abbat-tuto tre caccia nemici, erano comandate dal sottotenente Robetto Giuseppe da Montafia (Asti) e dal sergente maggiore Dotta Etto-re da Cagliari.
Topniška In Izvidnlška d<
Na južnem Atlant*ku potopljeni brazilska prevozna ladfa za čete in ameriška tr stsa*na ladfa — Pristanišč
in Ph'llppev!Ue napadeni
Glavni S*an Italijanskih oboroženih sil je objav i 5. marca naslednje 1014. vojno poročilo:
V Tunisu živahno delovanje topništva in izvidniških oddelkov.
Naša letala so napadla pristan:šči Bougie in Philip.ievflle. Sovražna letala so odvrgla neka,i bomb na Neapelj, Salerno ln San Vitaliano (Noia) ter povzročila lahko škodo; 6 mrtvih in 10 ranjenih v San Vitalianu. Lcta'o ki ga ie zadel strel obrambe, je treščilo na tla v bližini Latine (Benevento).
Na .južnem Atlantiku ,ie naša podmornica pod poveljstvom ladijskega poročnika Roberta Rigoli.fa potopila brazilsko prevozno ladjo s če^mi (7000 toni in ameriško motorno 12.000 tonsko ladjo.
Dodatek;
Eskadri naših lovcev, b? smo ju navedli v včerajšnjem poroč;hi ker sta sestrelili 3 sovražne lovce, sta hi Ji pod poveljstvom podporočnika Robetto Giuseppa iz Mr-nta-fije (Asti) in narednika Botte Ettorea iz Cag'iarija.
Ne*zf*3S«!esse smernike obljube Alžireem
Tanger, 4. marca. s. V Alžiru se Je sestal severno-afriški gosrpodarski svet, da bd rešU vprašanje prehrane civilnega prebivalstva, ki je postalo po izkrcanju Angležev m Američanov zelo resno. Američani kljub svojim obljubam, da bodo poslali žito za potrebe prebivalstva, še vedno žive od domačih zalog v škodo prebivalstva, žita ni nobenega v severni Afriki, ker so majhne rezerve že skorai Izči-pane.
Palermski nadškof o angleškem bosssfeardiraiaju
Rim, 4. marca, s. Kardinal Lavi t rano, palermski nadškof, se je razgovarjal z urednikom lista »L'awenire« in izjavil, da je prišel za nekaj čini v Rim zaradi zdravljenja oči, ker so mu obolele zarad! velikega prahu ob bombardiranju Paierma. Nadškofova palača je neuporabna in vsa poškodovana. Svetovap sao mi, je izjavil nadškof, naj grem prebivat na deželo, toda to sena odločno odklonil. Dokler je mogoče, mora pastir ostati pri sveji čredi. Rajši sem se preselil za kakih dvanajst dni v Rim in prepustil hišo delavcem" V tako kratkem času ne bodo mogli vsega popravit toda zacicvolj:l se bom. če mi bodo uredili za silo tri alj štiri sobe in tedaj se bom vrnil v Palermo k svojim vernikom, na katere sem ponosen zaradi njih čvrstega 'n plemenitega zadržanja. Kardinal je Izjavil, da je bjlo v Palermu ob bombardiranju porušenih zelo mnogo lepih cerkev, ki so spominjale na cvet krščanske umetnosti v preteklih stoletjih. Bilo je tudi mnogo žrtev med sestrami sv. Klare :n sv. Ivana B ska, ki so z vsemi verniki in vernicami ter vso sicilsko duhovščino s toliko požrtvovalnostjo pomagali ranjencem tudi med bombardiranjem.
Univerza v Paitovi za sirute padlih borcev
Khn, 4 marca. s. Profesor Carlo Antl, rektor univerze v Padovi, je sporočil Duceju. da je univerza v sponam in znak hvaležnosti do tistih, ki so služili faš'stični Italiji z žrtvovanjem življenja, sklenila ustanoviti ob 20 letnici pohoda na R;m »Liktor-sko nagrado« za sveje dijake, ki so sto te padlih za Revolucijo ali sirote skvadristov ali pripadnikov Milice, ki so padli za domovino.
Orožje resnice
Berlin_ 4. marca, s. Pod naslovom »Orožje resnice« objavlja »Borsenze tung« na prv; strani članek svojega dopismka ;z R ma o udej-stvovanju in ciljih italijanskega t\ska Pisec prkazuje zgodovino italijanskega novinarstva in omenia ustanovitev prvega Cavourjevega dnevnika »I! Risorgimento« ter ustanovitev prve velike obveščevalne brzojavne agencije »La Štefani«, ki io je tudi ustanovil grot Cavour Pisec posveča nato posebno pozornost povojni debi ko se je po volj' Duceia italijanski tisk močno razvil s spremembami, ki iih je nova fašistična doba zahtevala, m ko se ie italijansko nov narstvo po resnost1 ;n dostojnosti dvig; nilo kakor še nikol: prej ter prevzelo zelo važ ne naloge v političnem, gospodarskem in kul»
Naročite se na romane Dobre knjigef
turnem življenju naroda Dopisnik omenja na to naloge italijanskega tiska v okvt-u obširnega n mnogostranr.kega udejstvovan ia m mstrstva 7.3 ljudsko kulturo, kateremu je Duce kot vrhovni vzporeievalec vsega narodnega udestvo* vanja z dekretom dne 24 septemb-a I. 1*536 dai dokončno obliko Po naštetju vseh večjih m važnejših dnevnikov in n;ih posebnega lica ter glavnih osebnosti italijanskega novinarstva ■n ;tal janskega radia piše nemšk dopisnik o nosebnem značaju propagande glasu fašist čne ga tiska Duh ki ga nreveva. se lahko na krat ko označi z geslom da je resnica najmočnejše orožje Resrnca zahteva odkritost ki se mora naslanjati trdno na načelo, da mora i.a-od prenesti tudi manj rožnate vest; n n-da dejstva Da se človek prepriča da to načelo brezpo-gejno obstoj v Italiji, zadošča, če prečita dnevna vojna poročila Glavnega stana Italijanskih oboroženih sil k' zvesta stvarnost' dejstev naznanjajo zmage ;n ne pr krvajo izgub n prot1-udarcev, ki so v ostalem neizbežn v voini tako gigantskega obsega kakršna je sedanja Kako malo upoštevata tisk :n italijanski narod sovražno propagando zaključuje nemšk- dop-s-nik kaže. če n č drugega rubr ka ki jo dnevno objavljajo vsj listi pod naslovom »Dokumenti sovražnikovih bedastoč.«
Prispevek italijanskega kmeta k borbi za zmago
Berlin, 4. marca. s. »Deutsche A!geme:ne Zeitung« objavlja dupis svojega dopisnika iz Rima z naslovom »Italijanski kmetje«. V članku se poveličuje neutrudno delo italijanskega kmečkega prebivalstva, kateremu gre zasluga, da je postalo italijansko poljedelstvo nadvse učinkovito obrambno orožje. Italijanski kmetje so že v zadnjih letih storili velike napore za pospeševanje polje lelske proizvodnje po avtarhičnih načrtih Režima. Po za.slugi kmetov in ukrepov pristojnih oblasti italijanski narod lahko z gotovostjo računa na to, kar potrebuje, čeprav se omejuje v prehrani kakor v ostalem vsi boreči se narodi v tej ogromni bitki.
Pisec omenja nato najmodernejšo priprave italijanskega poljedelstva, ziasti napredek Italije v motorizaciji na področju poljedelstva. Posebno ie treba, pohvaliti italijanske kmete zaradi discipline, ki so jo pokazali, in zaradi odrekanja, s katerim žrtvujejo vse svoje energije poljedelstvu, ki je tesno povezano s prizorišči borbe, čeprav je od njih zelo odlaljeno. To je tem bolj važno, če upoštevamo, da tvorijo Italijanske Oborožene Sile na raznih frontah v glavnem kmetje. Pisec izreka toplo pohvalo ob zaključku tudi italijanskim kmeticam, katerih lepa tradicija marljivih delavk in plodnih mater borcev se danes zopet potrjuje.
Helsinki, 5. marca. s. Prof. Linkomies, član konservativne stranke, je sestavil novo vlado, ki je danes prevzela svoje posle Vlada je sestavljena takole:
predsednik vlade Edvin Linkomies, zunanje ministrstvo Emre Rarnsay, pravosodje Eskari Lehtonen, notranje zadeve Leo Ehrarooth, obramba general Kari VValeden, finance Vaeinoie Tanner, pomočnik finančnega ministra Tikko Rejnik ka. prosveta prof. Kalle Kauppi. kmetijstvo William Kalliokoski, pomočnik kmetijskega ministra prof. Milo Osara, promet in javna dela Tekka Ikonen, trgovina Uno Takki, socialne zadeve Kari Fa_ gerholms, prehrana Kari Ellilae in pomočnik nvnistra za prehrano Jalo Aura.
V sedanji vladi so zastopane vse stranke razen lapistov (finskih agrarcev).
Sestanek turške narodne skupščine
Ankara, 4. marca. s. Velika turška narodna skupščina bo otvorjena 8. marca. Po imenovanju predse! niš t va bo izvoljen predsednik republike, vlada pa bo odstopila. Pred prvo sejo zbornice bo zborovanje parlamentarne skupine ljudske stranke.
Zgodovinska obletnica
španske falange
Madrid, 5. marca. s. Zgodovinsko obletnico združitve narodno-socialistične akcije in failange v enotno stranko, ki je. bila proglašena na kongresu v Valladolidu ped predsedstvom Joseja Antonija Prima de Ri-vere, Ramira Ledesme, Enesima Redolfa in Zuisa de Alade dne 4. marca 1934, so proslavili v Valladolidu v nazočnosti kmetijskega ministra Miguel Prima de Rivesre,
čiščenje ob Doncu se nadaljuje
Nemške čete so zopet zavzele Lisičansk — Več sovražnikovih skupin uničenih — Izjalovljeni sovjetski napadi ob Kubanu
Zopet 13 sovražnikovih ladij s 97>loo tonami potopljenih
S finskega bojišča
Helsinki, 5. marca. s. Poročilo finskega vrhovnega poveljništva javlja c običajnem bojnem udejstvovanju na vseh kopnih frontah. Preteklo noč so sovjetska letala dvakrat bomb? rdirala Joensuu. škoda jc neznatna ranjena je bila ena civilna oseba.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Močan sovražnik, ki je še z izkoriščanjem ledu poskusil obkoliti severno krilo kubanskega mostišča, je bil v zadnjih dneh razbit in v sodelovanju z letalstvom zasledovan dalje v lagune. Več sto ujetnikov in mnogo plena na orožju in orodju je padlo v naše roke. Sovražnik je imel velike krvave izgube.
Na fronti ob Doncu so bili zopet zavzeti številni kraji, med njimi mesto Lisičansk. Zaledje je bilo očiščeno in več razpršenih sovražnih skupin prisiljenih k boju in uničenih.
Južno od Harkova obkoljena 3. sovjetska armija je stisnjena na najožji prostor pred uničenjem Tu^! včeraj so se ponesrečili potVkusi izpadov.
V	n?dal»evanju svojih napadov zapadno od Kurska in severozannflno od Orla je
sovra-žnik z^pet naitežV Izgube.
V	fron+nem odseku m«>d Gčatekom in nmTFMm .?e7<?rpm so v obrar>bnrm o"n5u zrušili številni krajevni sunki in
Na ohoh e*r3nph S'!>r? Purp predel sovražnik no rr">"n; topniški p^iririvf z mnn5pc'wnimi s!'?»m* in unombi o'-lon-u:h srei^ev ter h"i**:h 'e^al k napadu. Po sprememb ro?r>-'h b^b «e je no^r^f-no zcnct z nni'f>""i»ii' sivVrlfim' 'rsrbami vse ns^srie o»**»5*i F.e**'^^ ie ir"e'o pr;
tem pbriir1^"^*" ,, c--. r»>-,,	7 p -- t t i o- a .
Na tuniškem bojišču je bilo včeraj ži-
vahno topniško in izvidniško delovanje. Z napadi v strmoglavnih in nizkih poletih so nemške letalske skupine prizadele sovražniku znatne izgube. Oddelek bojnih letal je v pretekli noči napadel pristaniške naprave v Pbilippevillu. Tri velike transportne ladje so bile težko zadete.
Letala za dolge polete so na Atlantiku zažgala tri velike trgovske ladje, ki so obtičale močno nagnjene.
Včeraj podnevi je skupina ameriških bombnikov napadla nizozemsko in zapadno nemško ozemlje. Zaradi bombnih zadetkov je imelo prebivalstvo izgube. Ubitih je bilo večje število nizozemskih otrok. Lovci so sestrelili v tej skupini 10 št;ri-motornib bombnikov. Posamezna britanska letala so metala v pretekli noči bombe na kraje zapadne Nemčije in so izvedla motilne polete nad oba!n<m ozemljem Vzhodnega morja. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno.
Nov uspeh nemških podmernic
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. maroa. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob-;avi!o danes naslednje izredno vojno poročilo:
Nemške podmornice so doscg'e že v prvih dneh meseca uspehe. Na dno mor ja je bilo pos!rršh p0 hudih borbo h 13 ladij s skupno 97.100 hr. reg. tonami Dve nadaljnji ladji s>ta bili torpedirani.
mcevanie ssvjsžs^e v
^sfske sfe Dancu
Berlin 5. marca. Ako si ja ru^ki atevni stan utvarjal, da si bo rb'1rža' pobudo na Južnem čtelu vzbodne fro-te, je ta utvara sedaj dokončno pokopana Ozemlje na iusru se z vedno večjo naglico po-eminja v neizmerna močvirja 'n deževje "'e des' vno izbrisalo vsako sled kake p"t' in prmesl" s seboj velike povodnji. Reke in hudourniki so prestopili svoje bregove ter zalili "-zom-Ije daleč naokoli. N: verjetn*. da bi zopet nastopil mraz, k?r p-meni. di 3? bo zemlja strdi la še^ ob koncu deževne dobe. Do tega časa bo vsako važnejše bo;'r.o delovanje nemogoče tako da b cio remške obrambne črte ob Miusu in na rrnu Doneske kotline lahko dokazale vso svojo učinkovitost.
V tem primeru dela čas izključno za Nemce. S tem se v polni meri potrjuje 'p-timizem nemšk h vojaških krogov, ki že priprav'iajo poreč lo in končni cbračun o ruski zimsk' ofenrsvi. Sedai se že lahko reč? da so Rusi kl:ub obsež osti sv iega podjetia. npp^r^tn in do eženim uspehom pred nov'm po1,Nž"ipm. ki pr!KižT- enak položaju pred tem n" m ''oti Pm^i čete qo ontale d^lrč .d s_mj!h va^"1 h c;l*'ev, ki ai j'h je zastavi' n^hov operntlvn« n^črt. Z drugimi be^edrmi se to nravi, da Rusi ne moreio m:s,:t; na -"d-dmi' fzvoi voi^va-nia, kok*r so <ra nref«stavMal?. ko't' d--s^Tli ni?o svoi!h c!li?v Se'ai M nekoliko tožk i"'?.'' ^rou narodu poi^sniti sTn^otne 'r.TUbe težka pa bo na?v>rtu d^n^vp^ft' io to1"-	s'lwit'"b «9rmwiv ZO do.
o^o-o >v ksfrih osvojitev s: je zami"« o'15-1 ' )■» vj-,5 ston
jofp - 7 M,, t,].-e rarmere ki on^m f~č.ijo ",ner?c'j> na skrajnem jutru, se že op"1 ž'-jo na področju, kjer se razvija nen-dna T-m-'ka prctic.fenziva. Te dejstvo je tem bo1! nome^^bno. ker so v ponovno b rbo prešle čete k so že mnogo mesecev represtano v ^gniu Po log čnem računu n| nihče prča-kovaV d^ bi bile nemške čete po vseh napori in težkočah preteklih b jev in zla t; 7ar^>iji posebno težavmenra račina bojevanja •' Rusiji še snosobne tako silovitega sunka toda njihov prot napad se nadaljuje v sko-"o neverjetnem ritmu. Nemške čete zasedajo kraie ter z"atno zmanjšujejo uspeh, k' so ga Rusi dosesrli nedavno za ceno trliko ^;rahovit:li žrtev. To dejstvo bo gotovo prizadelo hud udarec onim ki so med soviet-skim pred" ran jem proti zapadu govor 1; o m-ralnem zlomu nemške vo~'ske in o popol. ""=171 i .'trošenju borbenega duha pri vojakih Osi.
Razen mnogih dri'g!h krajev so nemške *ete zasedle mesto Slavj-n-^k. z" a no pa ie fudi, da so prodrle do srednjesra in gernia-teka Donca na fronti, širok preko 250 kilemetr-v. Grr. za ofenzivno fronto, ki ie seveda izpostavljena vedno tovim iznre--nombam, vendar Nemci st~lno nap-edu^eio v smeri že znan!h mostišč na vzhodnem bregu reke. Za temi bojnim; črtami se razen tega organizirajo rove d viziie. ki jim bo v prihodnjem no'etiu poverjena nalega da pr^dro znova proti vzhodu.
N«m£ki usnoh se očituje tudi na podre čju južno od Harkova. kier je ru-ka 3 k^n-n armiia padla v zasedo, ki jo je mojstrsko pripravila nemška voinn takt -ka. Tretja armija ie delovala v zvezi r četrto. ki je že skoro popolnoma u" čena Obe ?ta imel5 nalogo da v b'jnem pohod-j dosežeta Dn^eprovo koleno toda bili sta ustavljeni Omenjena oklopna armija ie med najboljšimi in največjimi e~otami ruske vojske in so jo rusk' vojni prročevalc4 opevali kot neodoljivi udarni instrument. Obkolitev neizmerne množice motor-'h vozil in moštva je bJla dovršena v noči med 2. m 3. marcem. Od tesra trenutka dalje sr-delujejo nemška pehota, topništvo in letal-
ki je zastopal ministra tajnika stranke, ministra za delo Girona zastopnikov civilnih in vojaških oblasti, strankinih hierarhij in zastopstev iz vse fioan ie. V gledališču Calderon sta minister za kmetijstvo in delo govorila falonsristom. obufejoč spomin na zgodovinski dan ter prikazujoč sedanje naloge falangizma Za svoja izvajanja sta žela navlušene maniffsta^iie. ki so se izpremenile v manifestacije Španiji in generalu Francu.
stvo v najtesnejšem stiku ter razbijajo po svoji običajni taktiki obkoljeno armado na keščke. ki jih potem post pno un!ču*ejo Po zadnjih vesteh se to cepijenje nadaljuje z veliko nagi co. dočim Rusi brezuspešno poskušajo, da bi na katerikoli točki razbil; obdajajoč' iih železni obroč. V p-.ihocV njih ^neh bo žalcigra dosegla svoj vrhunec, že sedaj pq se lahko reče, da je tretjo armija obsojena, da izg ne iz ap:skov sovjetske vojske.
Dočim se južno od Hark:va sovjetske enote zaman prizadevajo da bi se osvob'>-d;le klešč se nadaljuje obrambna bitk3 zapadno od Kurska in Orla. Tu se napad izme"javajo a protinapadi brez prestanka. B:;jj majo značaj strahovite silovitosti, toda kljub vsemu si sovjetski plaz ne more odpreti pota za nadaljnje prcd!ranje Sovražni neuspeh je vsako uro očitnejši in težji in ni cialeč čas. ko se bo moral sovjetski v jni stroj popolnoma ustav t;. Ta razvoj je vsekakor v zvezi z dogodki na ■užn! fronti ?n seveda povzroča resno vznemirjenje Stalinu. Ruski vrhovni poveljnik bo moral zato znova pritis_ ti na svoje zaveznike da se vendar že enkrat odi čijo ir. ■tvorijo drugo fronto v Evropi. To želio razodevajo razne Stilmove izjave, med katerimi ie tveba vsekokor omeniti brzojavno čestitke Chirch llu zaradi zadnjega letal-•kosra nrp°da br'ta"skega letalstvra na Ber-'in. Kd r zna čitati med vrsticami, bo raz-"mel da Stanova brzojavka n5 nič dru. ro^a kakor bič s katerim hoče Moskva -p -avit5 angleškega kenja v galop Staln o rovi v svoji brz'iavki da -e uničevanje t^ z~žigan-ie delavskih hiš v Berl!nu že v re--lu vendar pa morajo Angleži storiti ve<* s:cer čim prej. da o^a šajo Rusiji breme, ki je zopet padlo na njene rame (Piccclo.)
Junaško zrd žr.nje madžarskega generala
Budimpešta, 4 marca. s. Iz madžarskega v jaškega vira poročajo da se je v zadnjih borbah na vzhodni f ro- ti posebno izkazal djviz j ski genera Julij Vargj'assy, povelj, nik nekega madžarskega armadnega zbora, ki ie z majhnimi s:lami vzdržal srdito borbo z neprimerno močnejšimi boljševiškimi skup nami ter je z zgledno organizacijsko spos b'0' tjo ustvaril celo novo obrambno črto ki ie zelo dolgo vzdržala d:vje sovražne napade.
Letalski napad na Londsn
Berlin, 4. marca. s. Iz pooblaščenega Tira poročajo. da so nemška letala preteklo noč silovito napadla vojaške objekte na področju Loo» dona. Močne skupine bojnih leta 60 v zapo rednih valovih odvrgle številne rušilne bombe velikega in največjega kalibra ter na tisoče z^ žigalnih bomb. ki so povzročile hudo opustošenje. Druga nermka letala so bombardiral* objekte ob južni obali Anglije ter se vrnil« nepoškodovana na svoja oporišča
Smrtonosna oanika v londonskem
zaklonišču
Llzb na, 4. marca. s. Angleški mini star za notranjo varnost obvešča, da je včeraj med letalskim alarmom v Londonu nastala huc'a nesreča v nekem zaklon šču. v katerem je bilo 108 mrtvih in 60 ranjenih. Nesrečo je povzročila neka ženska z otrokom v naročlu, ki j; je spodrsnilo na stopnicah, ki vodijo v zaklonišče, zarad' česar je pa cM o mnogo drugih oseb. ki so pregazile ljudi, ki s bili že v zaklonišču.
Visoke izgube anglosaških letal na zapadu
Berlin, 4. marca, s* V prvih dneh meseca marca .so imele angleške in ameriške letalske sile. ki operirajo v Evripi. kakor se doznava iz vojaškega vira, hude izgu»e. Izgubile so ob napadih na nemško ozemlje in v operacijah v Sredozemlju nič manj kot 72 letal. Med temi v štirih dneh uničenimi letali je 38 štirimotornih najnovejše gradnje, kakor bombniki tipa »Boenlng B 17«, »Lanchester«, »Hal!fax« in »SMr-ling«. Samo ob izgubi teh 38 letal s štirimi motorji je bilo izgubljenih 250 članov letečega osebja sovražnega letalstva.
Berlin. 4. marca s. Nekai angleških letal je preteklo noč priletelo nad zapadno Nemčijo in obalna področja. Na nekatere Kraje so bile na slepo odvržene rušilne in zaž:galne bombe. Ni poročil, da bi bili zadeti vojaški ali vojnemu gospodarstvu služeč' objekti Nočni lovci in protiletalsko topništvo so ->estrfclili več sovražnih letal. Nad Rokavskim prelivom je bilo včeraj neznatno letalsko udejstvovanje sovražnika.
Berlin, 4. marca s. Med angleškim 'etalskim napadom na Nemčijo je b lo ponoči sestreljenih 14 angleških leta! Kakor se doznava bc vojaškega vira, je bil bombardiran tudi Hamburg.
Odb't natsad ameriških bombnikov
Berlin, 4. marca, s. Iz vojaškega vir« se doznava. da je skušala skupina ameriških bombnikov napasti v popoldanskih urah dne 4. marca zapadr.o Nemčijo Protiletalsko topništvo je sovražn;ka odbilo hi razpršilo ob sodelovanju lovskih letal. Sovražniku se je posrečilo odvreči na slepo nekaj rušilnih bomb, ki so povzročfle iz-snbe med civilnim prebivalstvom. Sedem večmotornih bombnikov je btlo sestreljenih.
Izgube ameriških letal nad zapadnim ozemljem
Berlin, 4. marca. s. Iz vojaškega vira se doznava. da je število letal, k5 jih je ameriško letalstvo izgubilo med teroristični« napadom, izvršenim davi na ozemlje Nizozemske in zapadne Nemčije, zvišalo po zadnj'h podatkih na 10 letal. Vsa sestreljena letala so tipa »Boenig B 17«. Na slepo edvržerea bombe na nekatera mesta ob nizozemski obalj ao zadele v polno dve šoU ln povzročile smrt 70 otrok. Mnoge žrtev je bilo tudi med prebivalstvom. Objekta vojaške važnosti nis;> utrpeli nobene škode.
Z2 c hranitev zapadne civilizacije
l?"rn. 4. marca, s. »Corriere del T'cino< poudarja, da se je tu pa tam vgnezdila bolj_ ševiška nevarnost tud/ v slojih švicarskega prebivalstva. Treba se je spomniti, piše list, da v Franciji demokratične fn liberalne ustanove niso mogle preprečiti vdora komu- zma. Angleško-ameriškc zavezništvo množi zmetjo in podpira sovjetsko pronicanje zlast' med meščanstvom. Refren da Lenine v komun/zem ne obstoja več je na-■ ven. Vprašajte prebivalstvo Estonske Le-'.-»mke in Litve, ali Leninov duh in 'ntegra len boljšev!zem ne živita več. S tega vidika ima vojna samo en pomen. Vedeti je treba, ali se bo Evropa ognila prop?st; in ali lo še živela na£a zapadna c1vPizac:ja. kaiti spričo boljševiške nevarnosti gre za življenje ali smrt civ lizacije.
Pisec teh navedb je šv'carski novinar Gent zon, ki je živel lani v okteoru na Estonskem na področju Dorpata. Bil je tragičen prizor piše Gent'zon ko so =e Rusi umikali. Bilo je. kakor da bi orkan divjal po vsej deželi. Vse je bilo uničeno in ra st tine vas: je bilo popolnoma požganih
Atene, 4. marca, s- List »Akropolis« piše ped raslovom »Preživeti ali izginiti«, 1a se nahaja grški narod danes na križ:šču. V eno smer vodi pot boljševizma, na katero se lahko pride tudi s steze plutokracije. Druga pet pa je pot pošte-osti. vere in narodnosti. Lst zatrjuje, da bo vsak Grk. ki mu anglosaška propaganda še ni pokvarila krvi al' ga ni omamil boljševiški opij, ubral drugo pot.
Atene, 4. marca, s. Solunski metropollt je govoril po radiu c komunist čnj nevarnosti, ki grozi vsej Evropi, jn je pozval
Grke, naj se pridruž'jo naporom tistih. 10 se bore. da bi oddaljil4 od kontinenta strahote in zmote boljševizma.
Buenos Aircs, 4. marca, s. »Chicago Tribune« piše o vedno večjih zahtevah RusL je ki kaže resnično vznemirjajoč imperija! stičen apetit. Rusija ne pove natančno, kaj zahteva v zameno za pomoč demoplu-tokracijam v svrho umora Evrope, in kar dar govori o mejah, je morda nalašč na. jasna. Ali govori o meiah iz 1. 1914, ali O mejah določenih z brestlitovskim mirom, ali o mejah po invaz ji v Poljsko, ali po zasedb5 baltiških držav? Jasno je, da hoče Stalin kljub iluzijam svcj:h zaveznikov popraviti brez odobrenja svojih zaveznikov ruske meje v Evropi in jih potisniti čim bolj mogoče proti zapadu.
Razstava italijanske knjige v Lizboni
Lizbona, 5. marca. s. Listi javljajo, da se bo predse lnik republike general Carmotia udeležil otvoritve razstave italijanske knjige dne 17. t. m. v prostorih narodnega gledališča Dona Maria v mestnem središču.
Trgovinski sporazum med Japsnsko in Indokino
Toki®, 5. marca. s. Podpisan je bil trgovin ski sporazum za izmenjavo blaga med Francosko Indokino in Japonsko. Sporazum ureja Izvoz proizvodov v obeh smereh.
1NSERIRAJTE V »JUTRU"!
Rooseveltove špekulacije na račun zaveznike**
Bridka spoznanja v Londonu
Berlin, 4. marca s. »Loltal-anzeiger« ugotav stajajo ujetniki lastne na vojno hujskajoče po
r _____1___1________ r>_________1 A.	ln	~ niiU irotnnnia M QT« ni tO 11 m rtTn71 f
lja pod naslovom »Roceevelt se je podal za= vestno na pot vojne« odgovornost ameriškega predsednika, ki je že kakih 10 let s pomočjo židovske in na vo;no hujskajoče klke sste-matsko pripravljal pogoje za novo svetovno vojno. Roosevelt je poslal v razne evropske
litike n njih izzivanje Nemčije jim grozi s-katastrofo, ki bo zadela njih same in njiho1 nekdanji svetovni imperij. Vedno bolj je očit no, nadaljuje list. da lažne obljube s katerim skuša Roosevelt pedžgati svoje »orjatelje« v Londonu, samo prikrivajo hladnokrvno voljt
vojno. Kooseveu je pustil v iaz.i t v >	i^onoonu. samo pn^rivaju mauuuMiuv »v.j.
države agente provokaterje pod ažno krinko j nr> Uresn'čenju njegovih ambicij na ruševina!
t- « ___a____ J „ :	PAi'ročtt;o nrnti n ^. t _______:____:^	io rt- om pr'
diplomatov, da bi razvnema, sovraštvo Droti na-rodnosocialistični Nemčiji in izmal č.l ^por navadnega upravnega značaja v novo evropsko in svetovno vojno Psec navaja v ta namen neovrgljive dokumente in odstavke n govorov in člankov peluradnega armrškega ''ska
Lizbona. 4 marca, s Nov d. kaz. da je Roosevelt hotei :n pripravlja' voji,o. Ki jo danes vodi. da bi uresničil ne samo v škodo so* vražnikov temveč tud; lastnih zaveznikov svoje svetovne imperialistične načrte so ugotovitve lista »Dai!y Mirror« v članki o angleško-ameršk h odnosih da Anglia ni utrpela svo jega najhujšega poraza v Franc-ii na Kreti al: Malaji, temveč v Ameriki Dane- M-iumfirajo v Ameriki nasprotnik- Angliie in vs b' rad preprečili, da bi angleški -mperij preživel to vojno Ti ne prkr vajo svoj'h n>me- in pravijo javno da hočejo ponižat- Anglijo po vol n V Amenki smatrajo Anglijo za narod dru gega reda. ki se drži na površni -amo zaradi dobav, ki jih dob v a na podlag pak'a o po--soj lih m najemih 2-1 mesecev ie poteklo od> kar je Angl;ja sprožila po svoj' volj sedanj svetovni spopad z Gdanskim -n p"'jsk m koridorjem Ce so tedaj plutokrat čni lordi bil vesel ob izbruhu tako zaželene vojne je da* nes spričo zadanih udarcev trojnega pakta an gleškemu imperiju vedno vet glasov v Angl ji k' se vprašujejo prestrašeni kam no vodila ta pustolovščina. Churchill in njegovi tovariši pci-
ansle"kega imperija. Znana odkritja o amer" ških diplomatskih odnosh ne dopuščalo nobe nega dvoma, da je Roosevelt pripravi to voj no da bi dosegel svoje imperialistične cilje ns ruševinah angleškega imperija Zidje z Wal streeta n so pozabili, da jim Anglija še iz prve svetovne vojne dolguje cele gorp 'lata Zarad vedno bolj očitnih znakov slabega položaja Angine smatrajo da je prišla uri za poravnavi računov s svojimi bivšimi dolžniki.
Buenos Aire$. 4 marža. s>. Ameriški moma nški minister polkovnik Knox je senatnemu pododboru za oskrbo izjavil. Imamo namen zgradit- ne samo mornarico za iva oceana temv?č mogočno mornarico, k' Do zadoščala za obvladanje vseh morij Ta Z'ava je tem bolj značilna ker n' bila izrečena v običajnem nmnagandnem govoru temveč v uradnem po ročilu. k- je bilo prcč tano pred zastopr. ki za kc,no,lajn oblast Ne gre tore- za nreprosh frazo k' naj razvname ljudsko domišljijo, tem več za določno naznanilo ameriških načrtov _,vo izjavo lahko primeriamo enakim trd:tvam ostalih članov ameriške vade glede ni;hove volje da se doseže za vsako ceno letalska m pomorska premoč po voini Kdo ve kaj misijo o teh načrtih v Angliji, kier st mnogi pol'tiki ob več pril;kah že pokazali ve= nemirjenje spričo superimptrin'ictičn h ciljev Amerike.
Te dni je preteklo enajst let. odkar je bila ust-anovljena nova samostojna azijska država Mandžukuo. Proglasitev nove države je bila izvršena dne 1. marca leta 1932, Japonska pa jo je kot prva priznala dne 15. septembra istega leta. Dotlej nesrečna Cangsolinova Mandžurija, ki jo je kron čno pretresala krvava državljanska vojna in kjer so roparske tolpe delovale prav do neposredne bližine velikih mestnih središč, je danes urejena država Mandžukuo. v kateri vladata mir in red in ki napreduje na vseh področjih kakor nikdar doslej v svoja zgodovini.
V tem novem ozračju reda, dela in napredka so nastala tudi nova mesta, med njimi prekrasna modema prestolnica Hssinkng. medtem ko so se stara mesta kakor Mukden, Harbin, Ingkou in druga preuredila in modernizirala, tako da se v njih tradicija združuje z napredkom. Posebno zaznaven je bil v tem času razvoj poljedelstva. Razen tega je Mandžukuo v nekaj letih postal močna industrijska država, sred;šče težke industrije skoroda na vsem azijskem prostoru. Tudi rudno in gozdno bogastvo sta sedaj sistematsko izkoriščena. medtem ko se je nad vse razvil notranji in zunanji promet države. V Mandžukuu žive danes Mandžurci, Japonci in Korejci v popolni slogi, ne da bi naj-mnnjši inc!dent motil to lepo vzajemnost.
Snričo tako nagle državne ureditve in čudovitega gospodarskega napredka, se seveda vsakomur vsiljuje vprašanje, odkod tolikšna razl-'ka med trpečo in mučeno včerajšnjo Mandžurijo in današnj'm
§
Nemški vojni poročevalec dr. Kurt Ho-nolka priobčuje v »Frankfurter Zeitung« opis. kako se je končal poskus boljševi-škega vdora ob Miusu:
Zaman se zaletavajo boljševiki v južnem odseku vzhodne fronte proti nemškim divizijam. Nova, bistveno skrajšana obrambna črta na vzhodnem robu doneške-ga industrijskega reviria stoji in drži. To je ugotovitev, ki jo lahko postavimo po jalr>v;h. na izgubah bogatih napadih sovjetske vojske v zadnjem času. Sovražni je pri teh obupnih na skok'h vrgel v boj zelo močne oklopne sile. Celo tam, kier se mu je mimogrede posreč'1 krajevni vdor. na primer v odseku Miusa, na jugovzhodnem delu vzhodne fronte, pa je moral svoj poskus plačati s težkimi žrtvami. Četrti gardni zbor rdeče vojske je bil pri tem, kakor je že javilo poročilo iz Hitlerjevega glavnega stana, popolnoma uničen. 44 oklopnih voz je b:lo razbitih, na tisoče ujetnikov je prišlo Nemcem v roke in med mrliči na bojišču je obležal tudi poveljujoči sovjetski general.
O^ke soteske, ki so za stepno pokrajino ob M!ucu tako značilne, so postale prizorišče obkolitvene bitke, ki ni značilna toliko po svojem ob^esru. kolikor po popolnem uničenju sovražnika. Vse to razkriva tudi značaj nemške obrambe. Iz prvotne obrambe je nastal uničujoč proti-udarec, iz napada nasprotnika njegov pogin.
Ko so boljševiki s pomočjo temne, neprodane noči s svojimi oklopniki prodrli v eno izmed sotesk na zapadni strani reke Mius in so začeli topovi grmeti v hrbtu fronte, je postal položaj v tem odseku nevaren. Cel sovjetski armadni zbor s te/krni oklopnimi vozovi, po večini tipa »T 34«, in z 250 vozili, naloženimi z vojaki. gorivom in municijo. je stal nenadoma za nemško črto. Sovražnikovi oklopni vozovi so do 15 km globoko vdrli v zaledje z namenom, da bi razrahljali nemško fronto. Vodstvo ni izgubilo niti za trenutek pregleda čez položaj in je takoj odredilo potrebne protiukrepe. Treba je bilo predvsem poskrbeti za to. da se sovražniku odreže pratež. Naslednjega dne se je že nemškim oklopmkom posrečilo, da so zaprli sovjetski klin. Sovražno pehoto so Nemci zopet pometali s postojank, na katerih so se bili vgnezdili boljševiki.
Sovjetski oklopniki. ki so prodrli nemško črto, so se medtem ustanovili v neki vasi, približno 15 km 7* nemško obrambo, kjer so čakali na o'"' ''e in dovoz. To čakanje je bilo zaman kajti novi oklopniki in čete. ki so skušali od vzhoda prebiti nemško črto, so bili v srditi borbi odbiti. 15 oklopnikov ie pri tem obtičalo pred nemškimi jarki. Tedaj je poskušal 4. sovjetski motorizirani zbor. da bi se z oklopniki in vozili umaknil toda proti-akcija je bila že v teku Nemški oklopniki. napadalni topovi in lovci na oklop-nike so prekrižali boliševikom pot. uničili v težki borbi od moža proti možu mnogo oklopnih voz tipa »T 34«, očistili
f, M
naprednim Mandžukuom. Odgovor je prav tako enostaven kakor poučen. Mandžurci so z japonsko pomočjo pregnali iz dežele britanske in ameriške spletkarje. C'm je bilo konec njihov:h spletk, se je tudi država takoj pomirila. Javni red in mir sta bila takoj vzpostavljena. Ker ni bilo več nikogar, ki b finančno podpiral in oboro-ževal roparskih tolp, so se te same razpustile.
Mandžukuo je v zadnjem potomcu starih kitajskih cesarjev našel svojega narodnega vladarja, ki je prav tako zvest starim azijskim izročilom, kakor je dostopen za vse nove ideje modernega sveta.
Nova država je našla v Japonski svojega naravnega zaveznika, čigar gospodarski in politični interesa se povsem strinjajo s politično veljavo in gospodarskim napredkom mandžurskega naroda. Japonska vojska, ki straži ob severnih in zapadnih mejah Mandžukua, jamči teritorijalno varnost državi proti vsakršni nevarnosti od zunaj, medtem ko se Mandžukuo lahko ves posveti svojc-mu neoviranemu notranjemu razvoju. Istočasno je japonski kapital nudil novi državi vso potrebno pomoč za razvoj industrije in drue'h gospodarskih panog in Japonci so vložili v razna gospodarska podjetja prav lepe milijarde. Japonska diplomacija je potrpežljivo in spretno delovala, da b: vzpostavila odnose dobrega sosedstva med Mandžurijo in Notranjo Mongolijo, ker je smatrala. da je to v interesu celotnega vzhodnoazijskega prostora.
zaledje razpršenih skupin in sklenili obroč okrog odrezanega sovražnika. Kar je še ostalo od sovražnika, ki je pritiskal proti vzhodu in se bolj in bolj razkrajal, je bilo uničeno v tesn:h soteskah na zapadni strani Miusa. Samo 2 km je bila sovražna množica še oddaljena od glavne bojne črte — teh dveh kilometrov, ki bi pomenila zanje rešitev, pa ni več napravila.
V	ranih jutranjih urah se je začel koncentrični uničevalni ogenj nemškega topništva in to je bilo zadnje dejanje uničevanja. Stisnjeni na najožji prostor, zaman iščoč kritja po soteskah, so se branili ostanki armadnega zbora. Njegovi oklopniki so še enkrat skušali uiti objemu smrti, toda cevi nemških topov vseh vrst orožja so zmlele sovrpžn-'ka. Lovci na okloonike in motocikl i stični strelci so naskočili trdovratno braniene sovjetske postojanke ter očistili soteske in višine.
V	kakšni približno 40 m ozki zarezi med zasnežen-imi stenami pobočji se ie skrila množica sovjetskih vozil. Tam j4h je dohitelo v ranem jutru un;čenie. Prizorišče soteske kaže podobo groze Pred vhodom v sotesko ležijo štirje težki tanki tipa »T 34«. Na treh je posneta okioona ku-nola. Debele ok1nnne stene so preHiknjane od izstrelkov. Notraniščina jeklenih ne-stvorov je raztrgana in zoglenela. So+e~ka kaže podobo strašnega razkroja. V tesnem prostoru stoji vozilo tik vozila, razbiti topovi. vsakovrstno orožje, provijant ;n zopet nova voz;la. kier je še kaj prostora. Poleg nekeea protiletalskega tona. čigar cev je nemo obreiiena proti nebu, visi zoglenelo truplo strelca. Naštel sem kakšnih sto vozil, ki so bila samo v tej soteski.
Sedaj so nemške reševalne kolone tukaj na delu Plen je obilen. Rabite strojnice, na stotine karab:nk leži v snegu, ori vsakem koraku naleti človek na mrtve boliševike. ki so zogleneli, stentani v tla. kakor i;h ie dole+ela usoda. Tudi ženske so med nrmi v zelenih uniformah Mir vlada n^d to sotesko smrti, na blfžnji fronti ob M-'usu. ki je prestala težko pre-:zkušnjo, pa grmijo topovL
Žrtve nesreče ameriškega potniškega letala
Lizbona, 5. marca. s. Našli so nadaljnjih
5 potnikov ponesrečenega letala »Clipper«, o katerih osebni istovetnosti pa ničesar ne vedo. Pogrešajo še 13 žrtev nesreče.
2S-letnfca ,,U£e"
Berlin, 5. marca. s. Nemški propagandni minister dr. Goebbels je danes predsedoval svečani proslavi ob 251etn'ci ustanovitve največjega® kinemtografskega podjetja »Ufe«. Izročil je voditeljem, umetnikom in 'elastvu pozdrav Hitlerja ter je poveličeval v svojem govoru važnost kinematografije s kulturnega in narodnega stališča.
Gandhijeva gladovna stavka končana
Bangkok. 4. marca, a Iz Poone se doznava, la se je Gandhi ob koncu svoje gladovne stav-e zahvalil s slabotnim glasom zdravnikom, a e dodal, da ga je višja sila rešila pred smrtjo. J njegovi sobi je bilo navzočih 13 oseb, ko se
njegov post končal Gandhi se je zbral v rem šljanju, njegov nečak Kan pa je prepe-a. indijske verske himne. Od danes smatra idijska vlada Gandhija zopet za ujetnika z senu posledicami in mu ne bo dovolila no« • ;nega ob ika več.
Bangkok, 4. marca. s. Ob koncu Gandhi-evega posta je ministrski predsednik Taja naršal Sorggeham naslovil na indijski na-ol poslanico, v kateri želi zmagovitega -.aključka v borbi indijskega naroda za neodvisnost in v borbi proti sovražnemu zatiralcu.
Predaja 4009 kitajskih vojakov Japoncem
Bangkok, 4. marca. s. PoroCajo, da se e poveljnik 52. čunkinške brigade Ld Peštn, oivši šef štaba generala Vankingsaja, predal japonskim silam s 4.000 vojaki. Preostale čete generala Vankingsaja, ki je bil pred dnevi ujet, se postopno predajajo Japonske čete s v tem odseku zajele 25 mož-narjev, 18 težkih strojnic in 60 lahkih strojnic.
Angleške letalske Izgube v Birmi
Tokto, 4. marca. s. »Mamiči« poreča * indijsk -b rmanske meje, da je sovražne letalstvo v februarju Izgubilo 72 letal, dočim so jih izgubili Japonc* šest. S temi izgubami je števuo sovražn ku pripadajočih ietal ki so bila sestreljen a v decembru na tem področju, naraslo na 248, kar je nuda izguba, če se računa, da ima angleško letalstvo v Indji na razpelago 500 letal.
PJkolj med japnsk mi ujetniki na Novi Zelandiji
ttern, 4. marca. s. Minister za dominjone je objavil poročilo o masakriranju japonskih ujetnikov v preteklem mesecu na No-i vi Zelandiji. Poročilo potrjuje, da je bilo 38 ubitih in 60 ranjenih ter da je bilo ranjenih tudi nekaj novozelandskih stražnikov. Spričo vala ogorčenja, ki je nastal povsol zaradi tega pokola, je minister po čisto angleškem sistemu, da je treba zvreči odgovornost za žrtve, zatrdil, da so bile novozelandske straže napadene in da so se morale braniti in vzpostaviti red. Ja-ponsld ujetniki so bili seveda brez orožja, novozelandske straže pi so se krepko posluževale pušk in strojnic. Zaradi tega je težko verjeti lažnemu poročilu. Resnica je čisto druga. Japonski ujetniki, s katerimi so slabo ravnali, so morali opravljati težka dela, bili so slabo hranjeni in natlačeni v nezdravih barakah, so upravičeno protestirali in znhetvali, naj se z njimi ravna vsaj približno tako kakor z ujetniki v vsaki civilizirani državi. Na nj;hove pravične zahteve so novozelandske oblasti v taborišču odgovorile s svincem.
B2lj?evI5ki terir
Šanghaj. 4. marca. s. Glasilo Belili Rusov v Šanghaju »Novoje Vremja« objavlja zan mive podatke o terorističnem sistemu boljševikov v zonet zasedenih predelih vzhodne fronte. List piše, da obstoji teroristični režim GPU na področjih. ki so jih opustile nemške čete, iz brezusmiljcnega preganjanja vseh, k: so so delovali z Nemci ali niso biii do njih pasivni. Preganjanja se često zaključujejo z množinski; mi streljanji. Izdajstva so obdolženi vai, ki so kakor koli prišli v stik z nemškimi oblastmi. Denunciacije komunističnih obveščevalcev, ki sc ostali v raznih krajih in sc skrivali med r emško zasedbo, so na dnevnem redu. Ko :o bile sile Osi ob Volgi in na Kavkazu je Stalin kazal dobrohotno zadržanje do raznih veroiz« povedi v Sovjetski zvezi ter si je dal pošiljati celo zahvalne brzojavke, ko pa so boljšev ki dosegli nekaj uspehov, se je obnovila stara propaganda in je izginila verska strpnost. Kot zastopnik sovjetske vlade na velikem zborovanju v Moskvi za proslavo 251etn!cc rdeče vojske je bil izbran znan eksponent komunističnega brezboitva Jarcslavski. Ed ni ruski duhovnik, ki si je upal brzojaviti Stalinu ob tej priliki, je bil Vedcnski, poglavar tako imenovane reformirane cerkve, ki so jo boljševiki ustvarili kot protiutež pravoslavni cerkvi, da b' jo laže preganjali. Lani je uradna boljševiška propaganda skušala dopovedati, da organizirajo ruski duhovn ki zbirke za gradnjo letal za rdečo voj* sko, sedaj pa govori samo o zbirkah kom» interne in o njenem šefu Dimitrovu, kateremu se je Stalin za to zahvalil. Zanimivo b' bilo vedeti zaključuje list, kaj mslita Roosevelt in Churchill o tem novem strupu kommterne in kaj mislijo mednarodni komunisti o dogodkih v Indiji in o angleško-amer škem plutokratič-nem imperializmu.
Regulacija okolice Ža!
Mestna občina ljubljanska ebjavlja v »Službenem listu«, da namerava regulacijo zemljiškega kompleksa med Svetokrižkc ia šmartinske cesto v okolišu 2al in pokopališča spremeniti tsko, da se kompleks med Žalske in šmartinsko cesto proglasi za stavbišča zazidljiva po novem regulacijskem načrtu z enonadstropn!mi stanovanjskimi hišami v vrstnem sistemu Del tega kompleksa pa bo za javne prometne namene in za nasade.
Kompleks med žalsko in Svetokrižko cesto (Žale) je pa določen za javne namene torej za komunikao:je. parke in za pegreb-re ter pokepališke javne naprave.
Sprememba regulacije je utemeljena s tem, da se na eni stran' omogoči bolj eko. nomična in racionalnejša izraba tega zemljiškega kompleksa zaradi povečanja are-ala ki naj se zazida in tako pož vi gradbena delavnost, na drugi strani pa, da se občina razbremeni velikih str škov za na kup zemljišč za javne regulacijske namene ter da se pospeš: uresničenje programa za smotrro ter estetsko in arhitektonsko ustrezno ureditev 2al. To razglaša mestna občina z dostavkom, da bosta ta sprem nje-valni regulacijski načrt in uredba o '»jega izvajanju 'nteresent m razgrnjera ob uradnih urah od 9 do 12. ure v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, soba št 54 v U. nadstropju kresije na Nabrežju 20. septembra in sicer mesec dni, pričerSi s 16. dnem po cbjav; tega razglasa v »Službenem listu za Ljubljansko pokrajino«.
Morebitne pomisleke in pripombe k t»-mu spreminjevalnemu regulaciiskemu načrtu morajo interese-ti predložiti mestni '"bčini ljubliansk vsaj v 15 dneh po raz-gmjenju načrtov, sicer ne bodo upoštevane,
Sospeclarsf ¥
Izkoriščanje lakatnikovih vlaken
Iz Rima poročajo, da je te dni izšel v rimskem uradnem listu zakon, s katerim so bile stavljene pod zaporo vse zaloge surovih in pripravljenih vlaken lakotmka. Ta vlakna so na izključno razpolago družbi SIG v Rimu, ki dobi nekak monopol za predelavo teh vlaken, in sicer predvsem za izdelavo delovnih oblek. Družbo SIG (Societž per 1'Incremento Ginestra) je za predelavo lakotnikovih vlaken ustanovil zavod »Ente Nazionale per la Cellulosa e per la Carta«. Po novem zakonu je prepovedano lakotnikova vlakna uporabljati za drug namen, kakor za izdelovanje delovnih oblek Tvornice. ki predelujejo surova vlakna v prejo, morajo mesečno predlagati podatke družbi SIG in morajo voditi posebno knjigo prejemov in oddaj.
Iz gornjega zakona je razvidno, kakšen pomen je pridobil lakotnik kot tekstilna surovina za izdelovanje močnih in trpežnih delovnih oblek. Lakotnik ali bodičevje (it. ginestra. hrv. brnistra. nem. G nster) je rastlina, ki je zelo razširjena v primorskih krajih. Vlakna te rastline so od nekdaj pridobivali za tekstilne svrhe. Iz la-kotnika so v prejšnjem stoletju izdelovali platno, uporabljali pa so lakotnikovo prejo tudi za vrvarstvo in za izdelovanje čipk. dokler te panoge hišne proizvodnje ni izpodrinil bombaž.
V zadnjih letih je uspelo bistveno zbolj-šati predelavo surovih vlaken, pri čemer se je izkazalo, da se pridobi izredno močna in trpežna tekstilna surovina, ki je uporabna za najrazličnejše svrhe. Da bi se lakotnikova vlakna rezervirala v celoti za izdelovanje delovn;h oblek, je bil izdan gori imenovani zakon.
Na podlagi italijanskih izkušeni so lani pričeli pridobivati lakotnikova vlakna tudi na Hrvatskem, ker je ta rastlina zelo razširjena v primorskih krajih. Hrvatsko ministrstvo za kmetijsko gospodarstvo je napravilo v sodelovanju s tekstilno zajed-nico korake za izkoriščanje teh tekstilnih vlfken in za pridelovanje lakotnika na način, ki se je dobro obnesel v Italiji. Poslovna centrala za tekstilno blago na Hrvatskem je lani prevzela akcijo za zbiranje te rastline in so tudi že urejene naprave za njeno predelovanje.
Razširjenje bombažnih kultur
Že pred vojno je Italija pričela načrtno širiti pridelovanje bombaža z namenom da doseže vsa delno krtje normalne potrošnje z domačo proizvodnjo. Leta 1929 je znašala površina bombažnih kultur šele 5 >00 ha leta 1940 pa je že narasla na 64 500 ha m lani na 70.000 ha. Za letošnje leto je predvideno nadaljnje povečanje te površine na 90 600 ha. Bombaž pridelujejo predvsem na Sic1li.11 z do* brimi uspeh: pa so pričeli že pred leti urejati bombažne kulture tudi na področju izsušenih nontinskih močvirij.
Svila od školjk
Ze v sterem veku so v Italiji pridobivali posebno vrsto svile iz vlaken, k: služijo školjkam v morju, da se drze na predmetih v vodi. Iz neke žleze izločujejo školjke tekočino, ki se v vodi spremeni v lepljivo vlakno, na suhem pa se spremeni v močno svileno vlakno. Ta školjkina vlakna nazvana »byssus« so v starem veku uporabljali za razne tkanine in pletenine. V zadnjem času so pričeli tej star. tekstilni surovini posvečati večjo pozornost in sedaj proučujejo, ali ne bi kazale ta vlakna znova uporabljati. Strokovnjaki trdijo, da bi se izplačalo v ta nam-n goj':ti naibolj sposobne vrste školjk na način, kakor se gojijo ostrige. Nai-eč školjk, sposobnih za pridobivanje teh v.a-ken. ie v zab"vu Taranto in na obalah pn Neaplju v Snrdin:ji in pri Žari. Vlakna, ki jih imain školjke so ponekod dolga do 20 cm Pridobivan ie škodnih vlaken je zanvšMeno tako. da bi školikam. ki žive več let. od ča*a dn časa odvzel: fcikozvane »brade«. Sedaj pridelujejo školiVina vlakna samo v ženski obrtni šoli v Tarantu.
Gospodarske vesti
= Ustavljeno izdajanje bančnih letnih poročil. Iz Rima poročajo, da je inšpektorat za kreditno gospodarstvo zaradi šted-nje odredil omejitev pubLicitete denarnih zavodov. Predvsem je za dobo vojne ustavljeno izdajanje letnih poroč i, ki^ jih bančne delniške družbe pošiljajo delničarjem.
= Enotni tipi umetne svile. Po odredbi italijanskega korporacijskega ministrstva se smejo v bodoče predelovati v razne izdelke le fpizirane vrste umetne svile. Tvornice za umetno svilo izdelujejo samo ie tri osnovne vrste umetne svile, in sicer viskozno umetno svilo, acetatno umetno svilo in bakrovo umetno svilo. Za razne kakovosti viskozne umetne svile so določene cene od 16 do 24 lir za leg, za acetatno umetno svilo je določena cena 28 30 do 38.35 lire. za bakrovo umetno svilo pa >d 33 do 85 lir za kg.
= Rastoči vojni stroški Zedinjenih držav. Po ameriških ugotovitvah so Zedinjene države doslej potrošile za vojno 70 milijarl dolarjev, od tega odpade 11.5 milijarde dolarjev na izdatke za oboroževanje pred vstopom Zedinjenih držav v vojno. V teku 14 vojnih mesecev pa so znašali stroški vojne 58.3 milijarde dolarjev. Mesečni iz-latki so stalno naraščali. V decembru 1941 so znašali 1.72 milijard dolarjev, v prvem lanskem polletju povprečno 2.65 milijarde, v drugem poletju pa 5 milijard. Letos so ti stroški narasli že na mesečnih 6.25 milijarde dolarjev, kar ustreza letnim izdatkom 75 milijard dolarjev. Za prihodnje proračunsko leto 1943/44 so predvideni vojni stroški celo v višini 100 milijard dolarjev, kar je za 60o/0 več, kakor je znašal ameriški narodni dohodek v zadnjem letu pred sedanjo vojno.
= Gradnja avtomobilskih cest v Franciji Francoski produkcijski in prometni minister Dichelonne je te dni napovedal, da bodo v kratkem pričeli graditi moderno avtomobilsko cesto iz Pariza v Lille, ki je zamišljena tudi kot priključna cesta na omrežje avtomobilskih cest sosednih držav. To bo druga moderna avtomobilska cesta, ki jo gradi Francija. Leta 1940. so kmalu oo zasedbi dogradili moderno avtomobilsko cesto iz pariškega predmestja St Cloud do Nantesa. Cesto Pariz—Lille bodo gradili navzlic temu, da že zgrajena avtomobilska cesta St. Cloud—Nantes ni praktično uporabljava spričo pomanjkanja
avtomobilskega prometa in služi v glavnem le kolesarjem. Računajo pa, da se bo po vojni naglo razvil avtomobilski promet. zato je treba že sedaj poskrbeti za gradnjo modern h avtomobiisk h cest. V načrtu je tudi gradnja avtomobilskih cest iz Pariza proti Strassburgu, proti Nizzi, Bordeauxu in Toulousu-
Nakazovanje in razdelitev sira
Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata v Ljubljani poziva v^e trgovce z racioniranimi in kontingentiranimi živili, da vključno do 8 marca dvignejo nakazila za sir za marec v Gosposki ulici štev 12/1.
Prehranjevala zavod Visokega Komisa-rijata v Ljubljani obvešča potrošnike mesta Ljubljane, da bodo prejeli za marec pri svojih trgovcih, in sicer: na odrezek A 60 gr parmezana, na odrezek B pa 75 gr mehkega sira. S r bodo trgovci razdeljevali od 10. marca dalje.
——■a >m
fea Izšel sredi marca
V tej novi knjigi, s katero bo zaključi!a svoje drugo četrletje, bo zbirka j Dobra knjiga« nudila čitateljem zanimivi in napeti roman znanega danskega pisatelja H. P. Jacobsena:
„BORDA Z BOGOVI"
Roman se dogaja pred 3500 leti. ko se je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj, nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na
novo z užitkom bral. Ro te dni obnavljate naročnino na naSe liste, se naročite tudi na romane DR, da si zagotovite njih nabavo po znižani coni.
Na južni fronti je pedel nadporočnik Ferri O 11 i t s c h , vodja letala pri izvidnikih. Odlikovan je bil z zlatim nemškim križcem, z železnim križcem 1. in 2. stopnje, s srebrno letalsko sponko, z zlatim letalskim znakom ter s častnim pokalom državnega. maršala. Pokopan je na nemškem pokopališču v Cagliariju v Sardiniji. — Na vzhodni fronti je padel višji narednik Albert Ruliger, vodja letala pri strmo-glavcih. Odlikovan je bil z zlatim nemškim križem, z železnim križcem 1. in 2. st< p.ije, z zlato letalsko sponko ter s častnim letalskim pokalom.
Novi grobovi. V Gradcu je umrl v visoki starosti 83 let upokojeni senatni predsednik Hans Stepischnegg. ki je bil po rodu s Spodnjega štajerskega. V Mariboru so umrli: 65 letna zasebnica Klot Ida Vertni-kova, 71 letri mestn/ gradbenik Rudo^ Hclzer, odlikovan z zlatim zaslužnim križcem s krono, 74 letni delovodja Franc Le-ben, 50 letni pleskar Andrej Kranjc, 71 letna upokojenčeva žen-a Marija Lužarjeva, 54 let-i sklad ščnik Reinhold Biefeld n o9-letni starcupokojenec Franc Justinek. V Ptuju je umrl 77 letni upokojeni primarij dr Emest Treitl, v št. Lovrencu na Pohorju pa nedavno rojeni Herbert Slatrek.
Rudarsko zborovanje. V okviru tedirn zborovanj na Spodnjem štajerskem so bUi sklicani v zbor tuli rudarji v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku. Za zaključek je bilo glavno zborovanje v Trbovljah, kjer je zvezni vodja Steindl govoril 4.500 rudarjem.
16. otroka je rodila žena malega posestnika Franca Razborška v Orli vasi v celjskem okrožju. Vs h 16 otrok je zdravih. Petnajstemu je po zastopniku kumoval
Adolf Htler.	,x .
V Slovenski Bistrici so prvič gostovali gledališki prostovoljci iz Slovenskih Konjic. Upr zorili so veselo gro »Dedek«.
O čebelarjih na Spodnjem Štajerskem poročajo listi: 6.000 čebelarjev oskrbuje nad 25.000 panjev. V Ljutomeru, Ormožu, Veliki nedelji, na Muti, v Marenbergu, v št. Lovrencu na Pohorju, v Apačah in Rušah so se čebelarji strnili v strokovne skupine. Nadaljnje združbe bodo sledile. Tudi v Mariboru so ustanovili krajevno strokovno skupino, ki jo vodi Oton črepinko, svetovalca pa sta Franc Kilar in Štefan Pu-schauer.
Smrtna žrtev gozdnega požara. Zadnji
čas s0 štajerski dnevniki večkrat poročali o gozdnih požarih. Zdaj je tak požar zahteval tudi smrtno žrtev. 18-letni ključavničar Rudolf Dobnik iz Pegove je pn gašenju gozdnega požara padel s skale m si zlomil desnico. Dobil je še druge hude poškodbe, za katerimi je naslednjo noc izdihnil v bolnišnici v Gradcu.
Žrtev avtomobila. Na Triestinski cesti v Mariboru je neznan tovorni avto podrl 73-letnega Vincenca Orenberga. Ponesrečenec je dobil hude notranje poškodbe.
Prijet morilec. V noči na 13. januarja letos so našli v Bratislavcih v ptujskem okrožju 61-letno posestnico Marijo Petkovo in njeno rejenko Marijo Ranerjevo umorjeni v hiši. Zdaj se je posrečilo izslediti morilca, 23-letnega Franca Kuharja iz Poljancev Kuhar je b i svojčas že obsojen zaradi uboja na 4 leta in 3 mesece. Ko so ga zdaj prijeli, je krnalu klonil pod težo dokazov in je rekel, da je svojčas pri Petkovi hranil nekaj žganja, katerega mu ni hotela vrniti. Dekle pa je samo zato umoril, ker je slučajno prišla zraven in se je bal. da bi ga izdala Izbočen ie bil kazenskemu oddelku varnostne policije.
Na smrt obsojen mesar
Dunaj, 5. marca. s. Posebno sodišče ua Dunaju je obsodilo na smrt mesarja Ivana Vittmanna. ki je od začetka vojne dalj? skrivaj zaklal 71 volov, 128 telet in 2 kozi ter na ta našin odvzel iz prometa za oskrbo prebivalstva z mesom. Sodba je bila izvršena.
E. Josln:
Stara Ljubljana i
XV.
Franc Leveč, rojen na Ježici pri Ljubljani leta 1846., se je preselil kot mlad deček k svojemu dedu na Spodnji Rožnik. Obiskoval je ljudsko Solo in gimnazijo v Ljubljani, univerzo pa na Dunaju. L. 1871. je bil suplent za gorizljski gimnaziji, nato syplent in profesor na ljubljanski realki oo leta 1873.—1901., potem je postal direktor na ljubljanskem učiteljišču, leta 1903. deželni šolski nadzornik, leta 1913. je dobil naslov in čin dvornega svetnika ter Sei v pokoj leta 1915. Za njegove velike zasluge za prosveto ga je
občinski svet ljubljanski imenoval za častnega meščana.
Umrl je leta 1917. Leveč je bil zelo strog pri učencih v spodnjih razredih, ker je hotel. da se mladina pridno uči, v višjih razredih pa je bil z dijaki zelo prijazen. V svojem življenju je Leveč pretrpel hude udarce, ki jih je potrpežljivo prenašal. Umrla mu je prva žena še prav mlada — ter mu zapustila dva mala otroka, sina in hčerko. Sin Vladimir, rojen v Ljubljani leta 1877., ie postal odličen pisatelj, zgodovinar, toda umrl je še mlad leta 1904. Hčerka Milena se je poročila z Milanom Pajkom, profesorjem na ljubljanski realki, toda obadva sta mlada umrla. V drugem zakonu je imel Leveč tudi več otrok, od katerih sta dva sina padla v prvi svetovni vojni leta 1916. Ni čuda, da je mož krepKe narave zaradi hudih udarcev omagal ter, akoravno 71 let star, prerano legel v grob, želeti je, da bi Levčeva dela izšla čimprej kot »Zbrani spisi« v posebnih knjigah, ker potem se bo zavedla poznejša generacija, kaj je storil Leveč za Slovence.
Prof. Klemens, rojen v Toplicah na češkem leta 1851., je poučeval od leta 1877.— 1891. matematiko in fiziko ter postal potem direktor na gimnaziji v Celju. Umrl je v visoki starosti pred tremi leti v Celju.
Viljem Streitmann, rojen v Altshofenu na Ogerskem leta 1851., je poučeval geografijo tn zgodovino od 1877.—1878. Umrl je po kratki zavratni bolezni leta 1878. v Ljubljani ter je pokopan na evangeljskem pokopališču.
Dr. Josip Julij Binder, rojen na Dunaju leta 1850., je poučeval nemščino, geografijo m zgodovino od leta 1879.—1918. ter se potem preselil v Nemčijo. Umrl je pred tremi leti na Koroškem, kjer ga je zadela kap pri kopanju v Blaškem jezeru.
Josip Borghi, rojen v Montoni v Istri leta 1846., je poučeval kot suplent, potem pa kot definitivni profesor od leta 1874. — 1896. slovenščino, nemščino v spodnjih razredih, italijanščino pa v višjih razredih. Umrl je leta 1896. ter je pokopan v Ses-sani pri Triestu. Italijanščino je poučevaj prav izborno ter so se njegovi učenci prav dobro naučili tega jezika.
Pomožni učitelji na realki
Dr. Kari Ahn, rojen v Heiligenstadtu v Hesenu (Nemčija) je poučeval italijanščino od 1853—1871.
Jaka Hafner, rojen leta 1844. v Škofji Loki. je poučeval aritmetiko in slovenščino od 1870—1879; potem je bil nekaj časa voditelj zasebne Waldherrjeve šole in internata; umrl je leta 1890.
Edvard Ohlhofer, rojen na Dunaju 1840, je poučeval italijanščino od 1. 1871.—1875.
Franc Makovec, rojen leta 1847 v Radgoni. je poučeval nemščino in aritmetiko leta 1872. in 1873.
Anton Derganc, rojen v šmihelu na Dolenjskem leta 1843., je poučeval nemščino, slovenščino in naravoslovje leta 1871. ln 1872.
Luka Lautar, rojen v Železnikih 1. 1846., je poučeval nemščino, slovenščino in aritmetiko leta 1872. in 1873., nato je postal profesor v Mariboru. Lavtar je spisal več aritmetičnih in geometrijskih knjig.
Rajmund čuček. rojen pri Sv. Antonu na štajerskem leta 1847; poučeval je od leta 1873.—1875. nemščino in slovenščino, nato postal profesor v Raguzi (Dalmacija).
Ivan Berbuč. rojen v Selu na Primorskem leta 1845., je poučeval leta 1874. ln 1875. nemščino in slovenščino ter postai potem profesor na realki v Mitrovici, pozneje pa v Beogradu.
Josip Gruber, rojen v St. Nicolaiu na Tirolskem leta 1846., je poučeval aritmetiko leta 1874.—1876. ter potem postal profesor v Innsbrucku.
Ivan Wehr, rojen v Waidhofenu L 1855., je poučeval geometrijo, geom. risanje od 1874—1876 ter potem postal profesor na realki v Celovcu.
Konstantin Margoni, rojen v Trentu leta 1851., je poučeval italijanščino ln lepopisje leta 185. in 1876., postal nato m«v ščanski In pomožni učitelj na vojni akademiji v Fiume.
Naravoslovec in publicist Cilenšek
Martin Cilenšek, rojen v Dobrevasi na štajerskem leta 1848., je poučeval 1. 1873. in 1876. naravoslovje, postal je potem profesor na gimnaziji v Ptuju, kjer je bil upokojen, umrl je v starosti 90 let v Celju. Cilenšek je bil priznan naravoslovec, pisal je veliko v razne liste, v. knjige Mohorjeve družbe in priobčeval tudi razne pripovedke in bajke ter šege našega naroda.
Julij Wallner, rojen v Kašau na Ogerskem leta 1852. je poučeval od leta 1870.— 1877. geografijo, zgodovino in nemščino ter postal nato direktor v Iglavu.
Jurij Wehr, rojen v Freisingu na Ba-
varskem leta 1853., je poučeval geom. risanje od leta 1876.—1878. Postal je nato profesor na državni obrtni šola v Tnns-brucku.
Franc Orešec, rojen v št. Petru pri Mariboru leta 1943., je poučeval nemščino in slovenščino od 1876.—1878.; potem je postal učitelj na pripravnici državne gimnazije v Gorizii. Spominjam se tudi nanj, ker je bil nekaj časa v popoldanskih urah v pisarni Slovenske Matice kot tajnik.
Ignac Fajdiga, rojen v št. Vidu pri Stični leta 1850., je poučeval aritmetiko leta 1877., potem je postal profesor na gimnaziji v Novem mestu.
Ivan Maurer, rojen v Wetternu na Češkem leta 1850., je poučeval nemščino, geografijo in zgodovino leta 1877.; postal je potem profesor v Feldkirchu.
Adolf Gstirner, rojen v Gradcu 1.1855., je poučeval 1. 1878. nemščino, nato postal profesor v Gradcu.
Viktor Schaller, rojen v Briksenu na Tirolskem leta 1855., je poučeval 1. 1882. ln 1883. geografijo, zgodovino in nemščino.
Iz Celja je prispela žalostna vest, ki bo bolestno .odjeknila povsod, kjer stanujejo Slovenci: kratko poročilo javlja, da je dne 28. n. preminul bivši magistratni direktor Ivo š u b i c. Umrl je mož redkih lastnosti in sposobnosti, mož, ki spada med najboljše sinove našega rodu in ki ga bomo težko pogrešali, ker ostane za njim vrzel, ki je ne bo mogoče zlepa izpopolniti. Iz znane slovenske rodbine šubicev, sin nepozabnega ravnatelja in reformatorja tehnične srednje šole, nečak naših znamenitih slikarjev, je prinesel s seboj umetniško nadarjenost in čut za vse lepo. Posvetil se je pa pravniškemu poklicu ter je po svetovni vojni prišel kot mlai upravni uradnik na okrajno glavarstvo v Celje, ki mu je postalo druga domovina. Vzbudil je kmalu pozornost zaradi svojih sposobnosti in svoje delavnosti ter je bil kmalu naprošen, da je prevzel mesto vodilnega uradnika na celjskem mestnem uradu. Na tem položaju se je naglo povzpel ter postal, razmeroma zelo mlad, magistratni direktor. Preuredil in moderniziral je vso upravno službo na celjskem mestnem uraiu in v mestnih podjetjih ter hitro zaslovel kot izvrsten upravni jurist in odličen praktik, ki je znal temeljito pravno znanje in nadarjenost uporabiti v vseh panogah svojega delovanja. V to so ga zlasti usposabljale izredna delavnost in iniciativnost in neumornost v delu. Zlruževal je fin pravni čut z veliko objektivnostjo in prizanesljivostjo. Osebna ljubeznivost nasproti vsakomur, od najvišjega do najnižjega, njegov sigurni nastop in njegove lepe forme so mu pridobile splošno priljubljenost pri občinstvu kakor pri vseh mu podrejenih uradnikih in širši javnosti.
S strankami je bil vedno ustrežljiv, uradnikom in nameščencem mestnih uradov in mestnih podjetij blag in kolegialen šef. Za reveže, ki so se neprestano zatekali k njemu, je imel plemenito srce ter je pomagal vsakomur, zlasti tudi brezposelnim, do skrajnih mej možnosti.
Poleg tega pa smo cenili njegovo veliko izobraženost, obširno splošno znanje, razgledanost in načitanost. Bil je človek velike poteze in dobrega srca.
Pokojni direktor šubic ni bil samo eden naših najboljših upravnih jur stov, temveč vsestranski človek, ki se ni zadovoljil z delom v svojem poklicu, v katerem je b'l itak že preobremenjen. Njegova ljubezen do lepote, do narave, cvetic in drevja ga je vodila v Celjsko olepševalno društvo, katero je skupaj z delavnim odborom po svetovni vojni na novo cživil in preobrazil. Vsa leta je bil temu društvu predsednik in duša. Naravnost občudovanj?, vredno je bilo. kaj je v tem delokrogu naprav;l iz Celja Stari nasadi so bili olepšani in pomlajeni, pevsod so nastali novi. Po ul cah in cestah so nastali drevoredi, po krasni bližnji okol:ci Celja, zlasti tudi po hribih so bile napravljene nove poti, stare pa obnovljene. Mestni'. park je bil izredno lep ter privlačna točka za vse 'zletnike, ki tako radi prihajajo v starinsko mesto ob Savinji. Ustvaril je tudi mestno vrtnarijo z velikim vrtom. Razširil je delokrog Olepševalnega društva, katero je spremen'1 v Olepševalno in tujske prometno društvo. Njegovo delovanje na tem področju je zbudilo toliko
pozornosti, da je bil kmalu poklican v Tujsko prometno zvezo, v kateri je bil eden najbolj pomembnih odbornikov in podpredsednik. Tudi tu ga je odlikovala posebna pobudnost in spretno razumevanje nalog te za naše kraje tako važne ustanove.
Poleg tega je ž vahno sodeloval v Rdečem križu, kjer je bil za svojo delavnost tudi odlikovan z zlato kolajno.
Obnova znamenitega poslikanega Celjskega stropa v Grofiji, Golgote na /lribu sv. Jožefa ter drugih umetnin in starin, na katerih je Celje tako bogato, so priče
Postazioni di fotoelettriche ln funzione durante unTncursione aerea nemlca su territorlo metropolitano — žarometi v obratu med sovražnim poletom nad ozemljem prestolnice
njegove osebne prijetnosti, pozornosti tn bežni za lepoto.
Naravno je, da si je pridobil pokojni d'-rektor šubic širok krog prijateljev, ki so ga cenili zaradi njegov h vrlin in zaradi njegoveo sebne prijetnosti, pozornosti in ustrežljivosti.
Težke je v teh bežnih vrsticah osebnost in pomen pokojnika primerno in po zaslugah vrednotiti. Naj bi te kratke besede nadomestke cvetje katero bi želeli pokžiti na njegov pierani grob
V našli, sredi mu ostane svetel in trajen spomin!
Prvi začetki zračne vojne
Splošno je razširjeno mnenje, da je vojna v zraku pridobitev najnovejšega časa. Vendar temu ni tako. Vojna te vrste se je začela že pred dobrimi 70 leti in je šla v svet iz Pariza. Ce opazujemo pobliže ilustracije vojne iz 1. 1870. in tedanje obleganje Pariza po nemški vojski, nam takoj postane jasno, da se je vojna v zraku porajala že tedaj. 2e takrat so namreč začeli uporabljati aerostate, balone z gondolami in ni malo slik, ki predstavljajo v takšni gondoli strumnega oficirja, drže-čega v rokah velik daljnogled. Ce pa začnemo listati po arhivih francoskih dnevnikov iz L 1783., najdemo, da je neki so-trudnik lista »Journal de Pariš« predlagal že takrat, naj začno uporabljati aerostate za vojne operacije. Seveda je imel ta predlog takrat samo namen motriti premikanje sovražn'ka na zemlji Ampak bodisi kakorkoli, dejstvo je. da so Francozi že v bitki pri Fleursu dne 26. junija 1794 prvič uporabljali opazovalni balon.
Kakšni so bili uspehi tega opazovanja, ne vemo, znano pa je, da je pozneje Napoleon Bonaparte podcenjeval vlogo aerostatov v vojnih operacijah ter se je zaradi tega upiral uporabi tega pripomočka.
V	vojni 1. 1870. so se Francozi zopet zatekli k opazovalnim balonom in so bdi z njihovimi uslugami nedvomno zadovoljni Tudi Nemai so se poslužili te naprave.
V	Kelmorajnu so obrazovalj dva vojaška oddelka po 20 mož, katerih vsak je imel na razpolago svoj aerostat. Naloga teh oddelkov je bila opazovanje sovražnih premikov na zemlji. Tako se torej z baloni niso okoriščali samo Francozi, ampak tudi Nemci. Vendar e b!l ta vojn pripomoček tedaj še na primtivni stopnji. Telegrafske žice so resno ovirale premikanje balonov, zaradi tega so njih uporabo kmalu opustili.
Prišlo je obleganje Pariza. Nemci so se tedaj zopet spomnili, da bi jim utegnil pomagati opazovalni ba'on in so spustili v zrak tri naprave te vrste. Francozi, ki so spregledali nemško nakano, pa so začeli vsi besni streljati na balone in so na ta nao:n ovirali njih dviganje v zračne višave.
Naročite se
na »Dsbro knjiga«
Toda ne samo oblegovalci, tudi oblegan-ci v Parizu so si pomagali z baloni. Na pariškem trgu St. Pierre se je dvignil v zrak balon, iz katerega so Francozi opazovali gibanje nemške vojske, oblegajoče Pariz. Se bolj pa je Francozom rabil ta balon za označevanje pravilnega usmerjanja topovskih izstrelkov. Nekaj časa je ta balon služil svojemu namenu, potem je pritisnila gosta megla in je nastal hud mraz, ki je onemogočal nadaljnje eksperimente te vrste. Vojaške oblasti so zaradi tega ponudile vse svoje balone poštni upravi v Parizu, ki jih je odkupila v nadi, da bo z njimi mogla odpremljati svoje pisemske pošiljke v inozemstvo. Od konca septembra 1870. do 28. januarja 1871, ko so pruske čete vkorakale v Pariz, je odplulo iz Pariza 64 aerostatov. ki so odpeljali s seboj 91 potnikov :n 3 m lijone pisem po 3 g. Tri balone so Nemci sestrelili. ostali so dosegli namenjene cilje.
Dne 12. novembra 1870. so Prusi prvič
poizkusili borbo proti francoskim balonom. Skonstruirali so nekakšne vrste protiletalski top, katerega je izgotovila Kruppo-va tvornica za orožje. Ta top se more smatrati za predhodnika današnjega protiletalskega topništva. Nemški top iz 1. 1870 je bil kalibra 37 mm ter so ga prevažal; okrog na posebnem vozičku. Ko že govorimo o predhodniku letalskih topov, naj še omenimo, da je nemška vojska razpolagala s prvo protiletalsko baterijo na motorju že 1. 1906. Toda naprava je bila tedaj še tako nepopolna, da je bilo mogoče streljati na balone samo podnevi, medtem ko je bilo manevriranje ponoči nemogoče.
Od 64 aerostatov, k; so jih Parižani med obleganjem spustili v zrak, sta dva pristala v Nemčiji, dva sta padla v morje, eden je zasilno pristal na Norveškem, in sicer potem, ko je napravil 1500 km dolgo pot. 56 balonov pa je doseglo svoje cilje ter so pripeljali tja potnike in pošto.
Na dan 6. oktobra 1870. se je skušal notranji minister Gambetta rešiti iz obleganega Pariza s pomočjo aerostata. Malo je manjkalo, da ni prišel v nemško ujetništvo. Balon, s katerim se je vozil, so namreč vetrovi zanesli precej daleč proti pruski straži, toda tamošnji oficir, ki je videl zračno pošast, je bil tako presenečen, da je od začudenja dirjal okrog :n razglašal novico. Posadka francoskega aerostata je s tem dobila dovolj časa. da je lahko odvrgla balast in nadaljevala vožnjo. Nemci so sicer streljali v balon, toda izstrelek je zadel ministra Gambetto samo v roko. In kmalu nato je minister dosegel Montdidier, od tam pa se je napotil proti Toursu. kjer je organiziral poslednji francoski odpor proti nemški okupaciji.
Iz Hrvatske
Matica hrvatskih gledaliških prostovoljcem v Zagrebu je letos 1. marca praznovala svojo 20 letnico. V nedeljo je bila v njenih prostorih intimna proslava za najožji krog članstva prijateljev in sodelavcev. Matica prireja vsak ponedeljek sredo m petek igralski tečaj za 25 gledaliških prostovoljcev. Vrstijo se predavanja in vaje.
Hrvatski državni arhiv se zadnji čas na novo ureja po sodobnih kulturmh p.trebah. i Sprva je arhiv imel samo 3 uradn ke 'n slugo, zdaj pa je zaposlenih že 15 uradnikov in 5 strežajev.
V spomin Petru Bučarju, hrvatskemu rodcljubu in ljudskemu p;satelju, ki je pred 49 leti umrl kot dekan v Dugi Resi, so objavili hrvatski listi primerne članke. Večja počastitev bo prihodnje leto ob 50 letnici njesove smrt'.
Promocija. V soboto so bili v Zagrebu promovirani: Branko žlender, uradnik OUZD, za doktorja prava. Alma Rudeževa, Gabrijel Sluga, Pavla Sedlačkova. Stojan Pagt.n in Alojz Rojnik pa za doktorje medicine.
10 m5lij°nov kun za p-moč trpečim. —
Glavno ravnateljstvo za korperacije in socialno skrbstvo je odobrilo 10 mil;jonov kun kredita za prvo pomeč onim, ki so morali zapustiti svoje domove pred napadi partizanov. S to vsote bodo v glavnem zagotovili hrano in druge potrebščine za priza-
deto prebivalstvo v B°sni. Hrana se b- delila v skladiščih na področju velike župa Sana 'n Luku. Neprizadeto prebivalstvo j® bilo pozvano, naj daruje odvišno obleko in perilo.
V Amerik; je 800.000 Hrvatov. Po najnovejših podatkih šteje hrvatska kolonija v Severni Ameriki 620.000 ljudi. V Srednji Amerik' je 13.000 v Južni Ameriki Pa 170 000 Hrvatov. Zanimivi so najnovejši podatki o hrvatskih izseljencih v Aziji katerih je nad skupno 270.000 duš. Od tega jih živ' v Turčiji 220.000, v Rusiji 50.000, v Iranu, S:riji in Palestini pa 5000.
Srečke hrvatske državne loterije so bile pretekli petek dane v razprodajo. V vsej hrvatski državi jih piodaja 34 pooblaščenih kolektur, od tega 18 v Zagrebu in 16 v pokrajini. V promet je bilo danih 60.000 celih srečk odn<>sno 240.000 cetrtir.k. Zanimivo je, da je bilo vloženih 84 prošenj za ko-lekture, za katere bi bilo treba dati v prodajo nad 91.000 celih srečk. Razvil se je piravi lov na nove srečke.
Muezin na zagrebški džamiji. Zla j se tudi s stolpa zagrebške džamije dan za dnem oglaša muezin, ki poizva muslimanske vernike k rednim molitvam. Ob tej priliki je ustaški muftija in imam Poglavniko-vih osebnih stražarjev Akif Hadžič objavil poseben poziv ustašem-muslimanom.
KULTURNI PREGLED
Pogled v dansko slovstvo
Pred izidom slovenskega prevoda Jacobsenovega romana
Roman Jensa Petra Jacobsena »Borba z bogovi. ki ga je napovedala za bližnje dni »Dobra knjiga«, je stvaritev danskega pisatelja Danska literatura m pri nas docela neznana zlasti odkar jo zastopa v slovenski prevodni knj ževnosti Martin Andcrsen Nexo, predstav* nik sodobne danske socialne pesnitve Vzlic temu so naši listi in revije le redkokdaj omenjali sorazmerno bogato, razg bano n evropsko pomembno slovstveno tvornost tega malega, a zelo razvitega naroda Morda tedaj ne bo od« več če se v pričakovanju velikega zgodovinskega romana iz danske literature samo bežno in mimogrede ozremo v ta, pri nas tako malo znani kulturni svet.
Sam Jacobsen sodi med tiste pisatelje, ki so s? začeli uveljavljati po izgubljeni vojni leta 1864., ko so se močno spreminjali tud' pogoji danskega socialnega življenja. V danske življenje so prodrle nove struje in težnje Nastopa joča industrializacija, ki je bila v zvezi z večjim osTedotočevanjem zasebnega kaptala v delniških družbah, je prevzela iniciativo Ob istem času je starekopitnemu kmetstvu kazal nova pota znan; prosvetitelj organizator novih ljudskih vseučilišč Grundtvig. V teh razmerah je našel rodov tna duhovna tla naturalizem, ki je dobil svojega teoretika v slovečem kritiku Georgu Brandesu (1842—1927) Pod njegovim vplivom se je razvijala ne le vsa danska fite=> ratura. marveč tudi- norveška in v znatni meri švedska. Brandesove ideje odkrivamo nri ibse= nu, prav kakor pri Lagerlofovi. Strindbergu in Knutu Hamsunu.
Jens Peter Jacobsen (1847—1885) j'e postai prvi pomembnejši predstavnk severnjaškega naturalizma Zaradi njegovega skrbno opiljene ga sloga so ga mnogi primerjali z mojstrom odlično izbrušene pripovedne besede Flauber-
tom. Njegovo najznamenitejše delo je poleg zgodovinskega romana »Gospa Marija Grub-be« nekoč mnogo čitana povest »Niels Lyh-ne«, v kateri se zrcalijo materialistično-svobo-donrselna razpoloženja »pozitivističnega sto let a« Delo je danes v marsičem že zastarelo, saj je bilo preveč izrazit plod svojega časa -n se je premalo dvignilo nad njegove struje in njihove začasne formulacije nekaterih bistveno nerešljivih vprašanj. Priznati pa je treba, da ima mnogo lepih z impresionističnim občutjem spisan h strani. Tudi drugi Jacobsenovi romani, med njimi ta. ki ga dobivamo zdaj v slovenščini, razodevajo veščega pisatelia. posebno močnega v drobnorsbah; tu tudi ne čutimo nič kaj dosti pisateljeve svetovnonazorske ten-denčnosti.
Literarno še pomembnejši, čeprav onkraj danskih meja manj znan je bil Henrik Pontop-pidan, v katerem je dobil danski naturalizem najznačilnejšo obliko. Roman »Obljubliena dežela« mu je prinesel Nobelovo nagrado. V njem obdeluje z močnnii epičnimi sredstvi Dansko v letih 1877 do 1887 ko so se tudi na kmetih križale med seboj razne «truje in povzročale zanimive konflikte mišljenja in vesti — V letih pred prvo svetovno vojno je bil zlasti v srednjeevropskih deželah zelo znan Hermann Bang (1857—1912) ki si je bil izposodil pri naturalizmu samo formo, v ostalem pa je bil dokaj samosvoj in je s svojim pesi* mizmem. izvirajočim iz nemirnega srca več» nega vagabunda. in zajemaiočim v izkušenosti lastnega naroda, nakazoval že nova pota in nove odnose do stvarnosti :n družbe Eden njegovih najboljših romanov, spominjaiočih na Zolaja, je »Tine« Najznačilnejše tone pa je ubral Bang v svoji leta 1905 izišli knjigi ^Ljudje brez domovine«. To čustvo je preganjajo
tudi njega, dokler ni sam in neznan umrl daleč od domovine, na potovanju oo Ameriki. — Velk pisatelj te generacije je Kari Gjel-lerup (1857—1919). v čigar del h se je natura lizem že razvil, kakor pri našem Cankarju, v novoromantično smer Gjellemp je naposled popolnoma prelomi s svojim mladostnim vzornikom Brandesom. V njegovih dramatskih delih je čutiti vpliv Schillerja Wagnerja n Svvins burna. Bil je velik častilec nemške g'asbe in filozofije; posebej se je ogreval za Schopen* hauerja. preko katerega se je zbližal z budhz-mom, o čemer priča njegov nekoč mnrgo čita-n: roman »Romar Kaman:ta«. v katerem nastopa Buddha. V poznejših delih je preveč čutiti prisateljevo načitanost in učenost. — Po-; glavitni predstavnik novoromantizma je zna-i meniti lirik Johannes Jorgensen. ki je po dolgi ! in hudi krizi posnemal Hvsmansa in postal i katoliški konvertit. Znana je njegova ljubezen do Italije zlasti Umbrije in njegov ku't sv. Frančška Asiškega. kateremu je posvetil iz globokega zajeto biografijo.
Z novim stoletjem se je na Danskem zopet močno uveljavil kmečki sloj. in sicer predvsem malopose<stnik. To se opaža tudi v nrrv^m danskem slovstvu, ki začenja vedno bolj gojiti do« mačnostni čut in poudarjati človekovo večno povezanost z grudo. Posebej ser prispevali k temu nekateri pisatelji iz najmanj pomešča* njene danske pokrajine — iz Jut'anda Eden najizrazitejših pesnikov te smen ie lakob Knudsen (1858—1917). ki je v tujini manj znan. vendar je zelo koretvt in v vsakem pogledu karakterističen danski pripovednik Posebno je zaslovel z romanom »Stari župnik« (1899), dalje z romanom »Lind« in z Luthro vima romanoma »Bojazen« ;r »Pogum«, ki skušata z vidika znamenitega eksstercialnega modroslovca Kierkegaarda obdelati življenje n delo slavnega reformatorja Zelc mnogo je čitan še danes Johannes W;lhelm Jcnsen ki je do neke mere. čeprav z novimi izraznimi sredstvi, obnovil naturalističen roman in vnesel vanj med drugim darvvinistične poglede na raz«
voj stvarstva in človeka. Pri Jensenu ne najdemo samo novih pogledov na dansko zgodovino, marveč tudi že rasno teorijo. Jensen štes je svoj narod med potoimce Gotov. osvoje= valcev sveta in vidi v njem rojeno gosposko in gospodovalno pleme. Med njegovimi zgo-dovinsko-naravoslovnimi romani slovi »Ledenik«. ki slika z mogočno fantazijo kako je na tropska področja prodrla ledena doba. V nekaterih romanih opeva drznost in moč Wikin-gov. Jensen je zelo plodoviten pisatelj vendar se zdi, da se njegov pomen pod pr tiskom novih struj in pogledov že vidno umika.
Izmed drugih romanopiscev startjšega rodu je omeniti vsekako še Johana SkjoldboTga. Jeppeja Aakjaerja in Svenda Flaurona. Tesno v književnost in ideološke boje naših dni nas vodi delo pred leti tudi v slovenščino prevaja-nega Martna Andersen Nexo (slovenske knjižne izdaje: »Pelle osvajalec«. »Prekletstvo«. »Proletarske novele« in »Sirota Stina«) V ta miselni in stilni krog 6odi tudi Haraid Berg-stedt.
S tem pa smo šele stopili na bu:no področje današnje danske literature. Psihološki in družbeni roman zastopajo v nji Knud Hjorto. Ja-cob Paludan. Emil Rasmussen in Karin Mi-chaelis. religiozno in svetovnonazorsko literaturo pa Haraid Kidde, Harry Soiherg in Johannes Anker Larsen. Nova svetovna obzorja odpirajo v svofh deKh poleg že omenjenega J. V. Jensen«. Jiirgen Jiirgensen. Aage Made* lung. Otto Rung, Knud Andersen Peter Fren= clicn (pri nas prevod »Eskimov«) n dmgi Toda (o sov okvru kratkega časniškfga pregleda •-•".mo imena. Za njimi stoji močno razvita in procvitajoča literatura malega naroda ki tudi v tem primeru odlično opravičuje svo> raison d'čtre. Danci takisto kažejo, da v duhovni kulturi nikdar ne odloča količinsko načelo, marveč lahko sposobnost in kva, teta visoko odtehtata zgolj civilizacijsko moč števla.
i Plačajte zaostalo naročnino!
Gioacchino Forzano
Časopis »Europaische Literatur« piše v februarskem zvezku:
Sele pred dvema, tremi desetletji je svet doživel, da je Italijan — Luigi Pirandello — obvladoval skoraj vse evropske odre. Podoben pojav se zdaj ponavlja s Forzanom. Prvo slavo je Forzano požel v Nemčiji kot Ducejev dramaturg. kot soustvarjalec Mussolinijeve drame »Cavour«. v kateri je italijanski državni šef posebej poudaril tiste poteze Cavourja kot človeka in zgodovinskega oblikovalca, ki so ga najbolj vezale s tem genialnim predhodnikom in začetnikom pri velikem delu italijanskega zedinjenja. A tudi s samostojnimi deli si je j Forzano kaj kmalu ustvaril dober sloves Nje-j gova veseloigra »Sunek vetra« ki so jo v Nem-; čiji predelali tudi v film. je vzbudila vihar ve» selosti. Šele nedavno je njegov »Grof de Bres chard« opozoril nase berlinsko občinstvo, ki se zanima za zgodovinske drame.
Vendar pa je še vedno neka s1 ran Forzana neznana — namreč njegovo delo >bretista Ali ste že vedeli, da je Forzano spisal besedilor Pucciniieve »Sestre Angclike« in »Giai.na Schi-cha»? Da je Forzano pisec besedila nove Ma-nnuzzijeve opere «Palla de Moz.ri« cb katere žuborečih muzikalnih zvokih pt.slušfllec kaj lahko pozablja pesnika, ki je skromno skrit podprl čar zvokov s smiselno jasnim- besedami? Ali ste slutili, da je opera Erm.mna Wolfa-Ferrarija »Siv« zgrajena na Forzarovtm tekstu? Nadalje — ali vam je že znano da si je ta dramatik pridobil velikih zaslug kot režiser milanske Scale in da ;ma kot generalr ravnatelj filmske družbe »Tirrenia« važno besedo tudi v :ta!ijanskem filmskem svetu? Advokata Foizana tudi ne poznae? Iz »Sunka vetra« se re« oglaša, medtem ko je časnikar forzano ustanovitelj florentinskega humorističnega Iis.ta »Cirano« ravnatelj 'ista »Giornale Apuaio« nt ooznejši sotrudnik lista »Naz-one« v tujini ne« znan. Toliko pa ve zdaj že vsa Evropa da >» Forzano stvarjalno izredno plodoviten .n mno» gostranski umetnik, čigar resnozgodovinske, del-
Kr
i §c s
*	Spomenik letalcem. Ministrstvo za letalstvo v Rimu je razpisalo natečaj za spomenik letalcem. Natečaj zahteva, da se predložijo skice za spomenik v velikostnem razmerju 1:50, odnosno 1:100.
*	Letalec Ferruccio Giacobelli je padel. V poletu nad Egejskim morjem je dne 20. januarja padel, kakor beležijo italijanski listi, v izvrševanju svoje dolžnosti Ferruccio Giacobelli.
*	General Hazon poveljnik karabinjerjev. Te dni je prevzel poveljstvo Kr. karabinjerjev divizijski general Hazon, ki bo na novem službenem mestu nadomestil generala Gambellija, ki je bil povišan v armadnega generala. General Hazon ima za seboj 36 let vojaške službe' ter se je udeležil treh vojn: italijansko-turške vojne i.
1911_12; italijansko-avstrijske vojne 1.
1915_18 ter italijansko-abesinske vojne vi.
1935—36. General Hazon je odlikovan z bronasto svetinjo in z vojnim križcem. — Duce je sprejel te dni generala Gambellija, bivšega poveljnika Kr. karabinjerjev ter se mu je zahvalil za delo, ki ga je opravil v prid ustanovi, od katere si je poslovil.
*	Plemenit dar Bance di Napoli. Generalni ravnatelj Bance di Napoli je obiskal Prefekta ter mu izročil ček za pol milijona lir, katere je določila generalna skupščina zavoda za prebivalstvo, prizadeto po letalskih napadih. Prefekt je denar sprejel z zahvalo ter je takoj določil 100.000 lir za ustanovo, kjer nudijo prvo zatočišče ljudem, ki zaradi letalskih napadov nimajo
*	Februarski sestanek italijanske akademije. Ki-. Italijanska akademija je imela zadnje dni februarja svoj redni sestanek, na katerem so obravnavali razna znanstvena poročila. Armando Carlini je poročal o grški filozofiji, Amadej Maiuri o etruskiških odkritjih v Pompejih, Roberto Paribeni o Apolodoru v Damasku. Emanuel Coaceri o Zgodovinski mitologiji, Manfreli Porena pa je govoril o važnosti znanstvenega študija jezikov in narečij. Quirino Maiurana je končno poročal o Faradayevem fenomenu.
*	Poročna posojila v novembru. Iz Rima poročajo, da je bilo v lanskem mesecu novembru podeljenih 2.368 poročnih posojil. Posojila so dosegla vsoto 3,467.150 lir.
*	Oratorij, posvečen Michelangelu. Iz Berna poročajo, da je skladatelj Hans Haug dovršil oratorij za zbor in orkester z naslovom »Michelangelo«. Oratorij po-
Radio Ljubljana
SOBOTA. 6. MARCA 1943-XXI.
7.30 Pesmi in napevi. — 8.00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Simfonična glasba. — 13.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Orkester vodi dirigent Gallino. — 14 00 Poročila v italijanščini. — 14.10 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D M. Siianec. — Operetna glasba. — 15.00 Poročila v slovenščini — 15.15 Pokrajinski vestnik. — 17.00 Napoved časa — Poročila v italijanščini.
—	17.10 Pet minut gospoda X. — 17.15 Nove plošče Cetra — 17 55 Go?pod:njsko predavanje v slovenščini — 19-30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Lahka glasba
—	20 00 Napoved časa. — Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevn"h dogodkov v slovenščini — 20 30 Filmska glasba — orkester Cetra vodi dirigent Bar-zizza — 21.25 Domovma v vojni — himne in pesmi izvajata orkester in zbor. vodi dirigent Gallino — 21.55 Moderne pesmi vod: dirigent Zeme — 22.15 Klasični orkester vodi dirigent Manno. — 22.45 Poročila v italijanščini.
GLF


DRAMA
Sobota. 6. marca, ob 17.30: Veliki mož. Red A.
Nedelja. 7 ma^a. ob 14: Princeska m pastirček. Mladinska predstava. Cene od 12 lir navzdol. Zadnjikrat. — Ob 17.30: Jesen. Izven. Cene od 20 Lir navzdol. OPERA
Sobota, 6. marca, ob 17: Don Pasquale.
Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 7. marca, ob 16: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 8. marca: zaprto.
no pa veseli muzi posvečene gledališke igre so pc pravici močno priljubljene. In že je njegov sloves prestopil meje naše celine, šele ne= davno je Forzanov »Sunek vetra« dosegel v španskem prevodu in v gledališču argentinskega glavnega mesta ogromen uspeh in silno pohvalo tiska.
veličuje življenje in delo genialnega umetnika. Oratorij se je v nedeljo, 28. februarja prvič izvajal v koncertni dvorani ter mu je prisostvoval predsednik švicarske kcnfeleracije Celio ter opolnomočeni minister Italije v Bernu Tamaro.
*	Smrt odkritelja bacila kuge. Iz Sai-gona poročajo, da je te dni umrl v 80. letu dr. Aleksander Yorsin, slavni švicarski bakteriolog, ki je odkril bacil kuge. Yor-sin je odkril imenovani bacil leta 1894. med svojim bivanjem v Honkongu. Pozneje je ustanovil Pasteurjev zavod v Nha-trangu, na ozemlju Francoske Indokine ter je postal ravnatelj te ustanove.
*	Tri milijone lJr za tehnično šolo. Nar. sv. Franco Marinotti je pred kratkim po-setil tehnično šolo za industrijo v Vittoriu Venetu, katero obiskujejo izključno delavski sinovi, ki se želijo izpopolniti v tehnični stroki. Ob tej priliki je Marinotti sporočil, da je določil tri milijone lir za podporo ustanovi. Tehnična šola se bo Marinottiju za njegov plemeniti dar oddolžila na ta način, da bo privzela Marinottijevo ime za oznako zavoda.
*	Duhovnik razstavlja svoje slike. V Rimu je bila te dni odprta razstava duhovnika Angela Rescallija, ki je razstavil že prej v Milanu in tudi nekajkrat v Rimu. Rescalli je doma iz Cremone ter živi v Rimu, kjer opravlja dušebrižniško službo v neki cerkvici na periferiji.
*	Otrok ut°nil pred očmi matere. 4 letni Rfhard Mitra iz Brescie se je sprehajal s svojo materjo ob Gardskem jezeru. Nenadoma je izgubila mati sinčka izpred oči Fantiček je stopil na breg jezera, se pregloboko sklonil, izgubil ravnotežje, padel v vodo in utonil tako rekoč pred očmi matere.
*	šola za pse vodnike v Italiji. Tudi Italija ima svojo šolo za pse vodnike slepcev, šola je v Firenzi pod pokroviteljstvom Piemontske princese, in sicer kot ustanova zveze italijanskih slepcev.
*	Pes je odgriznil deklici ustnico. 151etna Liana Dorilfi iz Pi.nna di Pescaglia blizu Viareggia se je te dni vračala domov. Na poti jo je napadel velik pes, ki jo je podrl na tla ter jo začel besno popadati in ji je naposled odgriznil ustnico. Nesrečnico so morali poslati v bolnišnico, verjetno pa je, da bo ostala pohabljena vse življenje.
*	Snežni plaz je pokopal dve deklici. Sestric1 Magdalena in Marija Vottero iz Sv. Berarda v Piemontu sta te dni stopili pred domačo hišo. V trenutku, ko sta deklici prekoračili prag. se jc na strehi utrgala več stotov težka plast snega in pokopala deklici pod seboj Domači, ki so opazii nesrečo so takoj pr hiteli p:nesrečenkama na pomoč. Magdaleno so odkopali mrtvo, Ma riji pa so rešili življenje.
*	Hotela je rešiti bratca, pa jo je povozila lokomotiva. Dveletni Mario Tabarini
iz Civitavecchie se je igral na železniškem tiru. To je videla njegova 181etna sestra Frančiška, ki je v bojazni, da ne bi bratec postal žrtev premikajočih se vlakov, planila za neposlušnim malčkom ter ga hotela potegniti vstran. Komaj pa je napravila par korakov, že je pridirjala po tračnicah lokomotiva ter podrla in raztrgala mladenko na kose.
*	Padec z balkona. 561etni Antonio Bi-gogno iz Acquia pri Genovi je slišal, da ga kliče nekdo na ulici, šel je na balkon in se tako globoko sklonil čez cgrajo, da je izgubil ravnotežje. Pri padcu 6 m globoko se je nesrečnik ubil.
*	Srečni dobitniki so zadeli 1,200.000 lir. Rimska loterija je izplačala te '.ni srečnim dobitnikom nad 1,200.000 Ur. Lastnik noke srečke je sam zadel 46 750 lir Veliko srečo so imeli tuli nekateri loterijski igialci v Torinu i" ^to-^ mestih.
*	Brivnice dobe žensko osebje. V Gorizii se pripravlja poseben tečaj, ki bo izuril mladenke, stare mal 15 let. za postrežbo v brivnicah. Tečaj bo vodil poseben strokovni odbor.
*	Vlak jo je povozil. Dva karabmjerja sta naš'a vzdolž železniške proge Milano— Bologna blizu Parme truplo ml a le ženske, ki je bilo strahovito razmesarjeno. Preiskava je dognala, da gre za 211etno Aldo Gariboldi iz Parme.
*	Tipizirane nesvilene nogavice. Ministrstvo za korporacije je določil nove vrste nesvilenih nogavic za ženske. Določeno je bilo, v kolikšnem obsegu se smejo takšne nogavice izdelovati in po kakšni ceni se smejo prodajati. Do 30. aprila let> šnjega leta se smejo nesvilene nogavice še prosto izdelovati in razpečavati.
Naš jezik
Jezikovna paša
50.	Preosnova — presnavljanje ali presnova; fizičen — fizikalen; kemičen — kemijski.
»Preosnova poljedelstva« (Levstik: Ana Kar en na) t. j. poljedelstvo na novih osnovah.
»V mojem telesu se po fizičnih, kemičnih 'n fizioloških zakonih vrši presnavljanje.« Levstik: Ana Karenina.
Fiz čen = telesen, nasprotje: psihičen = duševen. Fizikalen = po fiziki. Zakoni, po katerih se vrš1 v nat, presnavljanje ad presnova, niso kemični, marveč kemijsk. — kemična je prvina spojina. Torej: po fizikalnih in kemijskih zakonih!
51.	Žival — živad; bitje.
»Človek je družabna živad«. Tako berem na čelu neke povesti.
Stavek je prestava — v grščini se glas: nekako »^nthropos zoon politikon« in v latinščini menda »homo animal sociale« Do zdaj smo braLi za to v slovenščini: »človek ie družabno bitje«.
Živad je liki perjad zverjad. jelenjš-d srnjad, dečad = otročad. svoj&d. služin-čad itd. kolektivna, množestvena oznaka, in je čisto napek jo rabit: pri ooedincu Podobno: človek, vojak vojska. Pravimo: človek je vojak kakor tudi ljudje so vojska. nikdar pa ne človek je vojska1 Razen tega ima »živad« prenesena vedno prizvok priskutnega, česar v gorni^m stavku ni Čemu torei preko starega dobrega k novemu slabemu!
52.	Vclk vleče jagnje za hrbet.
»Mladi (volk) je na hrbtu vlekel zadavljeno jagnje«; »stari volk mu je vzel jagnje in si ga vrgel čez hrbet«.
Tako naj bj bil napisal L. N. Tolstoj, tisti Tolstoj, ki je opisal lov na volka v Vojni in miru ter lov na berkasine v Ani Karenini tako, kot kaj podobnega nisem zasledil še n:kdar nikjer, ki je' s tema opisoma dokazal, da pozna lov in lovno divjad do pičice natanko. Pa tudi lovska latinščina to ne more biti in ne basen, saj je priobčena v obliki živalske povesti-ce! Vse skupaj smatram za infantilno prestavo nekoga, ki ne ve, da pes zajca, takisto volk zadavljeno jagnje zagrabi z zobmj za hrbet oziroma za pleča in ga tako nese ali vleče. Takisto- vlečem koea za lase. za ušesa, za roko. konja za grivo. V prvem stavku že sam povedek »ie vlekel« kaže na to. Da pa bi katera kol; žival si zadela plen na hrbet teea do zdaj še nikdo nikdar nikjer ni videl'
53.	Nekaj se komu utepa; otepam se česa; natepam kaj.
»Vaše zarote se vam bodo še utepale«. Oton Žuoančič: Dickens »David CnDper-feld«. Včasih zagrozimo komu: »Le počakaj, to se ti bo že še utepalo« = opletalo!«
»Otepaje se resno vseh resnih opravkov« Vladimir Levstik: Dostojevski »Besi« Otepamo se muh. sitnih misli, vsiljivcev itd.
V Beli Krajini deca »natepa sukanec 'močnik) in krompir v oblicah vse ob
"estnajst«.
Iz vsega tega je jasno, da je stavek Dr. A. Debeljaka v letošnji Vodnikovi pratiki" »V detinstvu sem kdaj otepal ovseniak« netočen, oa če tudi najde zanj opravičilo v Pleteršniku. katerega bo treba pač tud" "u prevejati!
54.	Vse ob šestnajst.
»Pa so jeli in pili in se veselili vse ob šestnajst«, tako so nam deci v Beli Kra-
*	Pet let ječe za umor. Sodišče v Subo-tici je v ponedeljek izreklo sodbo v stvari Marije Csete, ki je aprila 1941 s sekiro ubila svojega 741etnega očeta.. Morilko je aretirala bivša jugoslovanska policija, bila pa je ob priključitvi Vojvoline k Madžarski izpuščena iz zapora. Pred nekaj tedni je prišla proti Mariji Csete ovadba, na podlagi katere je bila izvršena preiskava. Zločinko so aretirali in jo je sodišče obsodilo na pet let ječe.
*	Pade« z drugega nadstropja. 36 letna Clotilda Curti je pomivala okna, pri tem pa jo je obšla slabost in je padla iz drugega nadstropja na zemljo. Imela je srečo, kajti zlomila si je le desn:co v zapestju, drugače pa je ostala nepoškodovana.
*	Vojak je utonil v jezeru. 201etni Os-valddo Rubinelli iz San Giacoma di Mase-ranna je sedel v čoln, da bi se prepeljal čez Lago Maggiore. Ko je čoln odrinil od brega, se je prekucnil in potniki so padli v vodo. Toda 10 ljudi je z lastno pomočjo doseglo breg, a Rubinelli ni znal plavati in je utonil. Njegova smrt je tem bolj žalostna, ker je mladenič prišel na dopust.
*	Na smrt obsojna mesarja. Iz Berlina poročajo, da je bil mesar Johan Soell obsojen na smrt zarali prepovedanega zakola živine. S svojim postopanjem je povzročil prodajo 10.000 kg mesa na črni borzi. Lastnica mesarije, v kateri je Soell izvajal svojo obrt, je bila obsojena na 10 let robije in na 20.000 mark globe. — Mojster Rihard Kuhn iz Delitzscha je skrivaj zaklal 100 svinj, 31 govedi, 155 telet in 48 ovac. Zaradi tolikšnega vojnega zločina je bil pred posebnim sodiščem v Halleu obsojen na smrt in na plačilo 6.000 mark globe, kakor tudi na povračilo škode v znesku 42.000 mark. Smrtna kazen je bila že izvršena.
*	Dekleta rastejo hitreje kakor dečki. Na
Moravskem so zadnji čas izvršili zanimive zdravniške preizkušnje pri 2394 otrokih, v starosti od 10. do 13. leta. Predvsem so ugotavljali, kako otroci rastejo. Izkazalo se je. da dekleta vseh mer hitreje rastejo kakor dečki. Pri primerjavi vseh letnikov so bila dekleta v vseh merah šibkejša od Ječkov. Po 10 letih pa deklice ne samo dohitijo dečke v rasti, marveč jih naglo posekajo. Pri dečkih se z nadaljnjo dobo poveča teža života. Pri deklicah pa je razvoj proporci j odločilen v času od 11. do 12. leta. Dekliški život je ves ta čas vitkejši in daljši kakor pri dečkih.
IZ LJUBLJANI
U_ Smrt uglednega industrijalca. V
Villa del Nevoso je v visoki starosti 78 let preminil lesni industrijalec g. Josip Samsa. Ža njim žalujejo soproga, dve hčerki, dva sina in drugo sorodstvo. Naj v miru počiva! Svojcem izrekamo naše iskreno so-žalje!
u— Brezen ima ren zavit, tako je pred 150 leti prepeval že Valent n Vodnik Vsekakor jc marec zelo muhav mesec, toda zaenkrat nas je presenetil samo s tem. da ram je sredi najlepšega sončnega vremena poslal nekoliko mrzle burje. V četrtek je prepihala Ljubljano in živo srebro se je povzpelo komaj na 7.8 stop C. Na sprehodih seveda ni bilo take prjetno kakor prejšnje dni. toda Ljubljančani se fi smo pritoževali zaradi vetra, ki nam je osvežil ozračje, saj ram je sveži hlad v marcu potreb-nejši ;n koristneiši kakor mlačno lužno vreme. Noč cd četrtka na petek je bila prav hladna in zjutraj je padlo ž vo srebro na — 6.2 step. C, kakor že dolgo ne. Zjutraj so bili jarki in ml"kuže zamrznje i m ko so mestni škropjlci čutili ul ce, je voda ponekod sproti zmrzovala na tlaku. Nebo pa je bilo spet sinje in že zgodaj nas je obsevalo sonce. Ker je ozračje mirno, ga bo sonce gotovo spet kmalu ogrelo. Stanje barometra, ki je zelo visoko (rad 776), nam obeta še nadalje lepo vreme.
* Žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in » cvetje	»»ROŽA«« cvetličarna
u— 5. javna produkcija šole Glasbene Matice bo popoldne ob 17. v mali fiihar-monični dvorani. Spored, ki bi ga iahko navedli pod skupnim naslovom »Rajaj-mo«, prinaša najrazličnejša dela cd klasične do sedanje glasbe, ki jih bodo izvajali gojenci violinskega, klavirskega oddelka in oddelka za flauto. Nastopili bodo naslednji gojenci: klavir: Podvršič Majda, Neuberger Lidija, Meršol-Stanislav in Jo-s:p ki igrata štiriročno, Privšek Joško, Paul in Eva, Skerjanc Beatrče, Korenini Janez, Geržina Majda, Lukee Zdenka. Je-ras Eva. Rupnik Jana, Lehpamer Sonja, M:klavčič Mirjam. Mahnič Vanda, Brich-ta Metka in Bonsack Majda. Iz violinske-
jini končavali storije »Vse ob šestnajst« sem pred nekaj leti zasledil -tudi v nekem zagrebškem listu. Spraševal sem slovenske in hrvaške jezikovne izvedence, pa mi ni znal nikdo dati zadovoljivega odgovora, od kod ta večenica Morda bi znal kateri bralec Jezikovne paše zanj. Dr. M. Oc - nic
Fronte tunisino: puntate esplorative di mezzi celeri italiani nel settore occupato dagli
americani _ S tuniškega bojišča: izvidna akcija italijanskih brzih vozil v odseku, ki
ga imajo zasedenega Američani
ZAPISKI
Uspehi zagrebšk:h umetnikov v tujini.
Ob priliki gostovanja v Rumuniji se je on-dotna kritika prav pohvalno izrekla o nekaterih solistih zagrebške Opere, pred-i-snm r) .Tosinu Gostiču Mili Kcgej. Vilmi Nožinič in Rudolfu županu. Prva dva sta bila kakor znano, dolga leta člana ljublj. Opere. — Pred dnevi je gostoval v berlinskem gledališču ^Deutsches Opernhaus* nadaljnji solist zagrebške Opere Dragu-tin šoštarko. Ob priliki njegovih nastopov v »Plesu z maskami«, »Trubadurju« in »Traviati« je pisal glasbeni kritik »Volki-scher Beobachter« o naravnost senzacionalnem uspehu mladega pevca. — Zadnje dni je nastopila v rimski Kralj. Operi kot Gilda v »Rigolettu« hrvatska sopranistka Karla šlehan in takisto dosegla velik uspeh
Budak-Rabadonovo «Og< j'iče«, ki to ga
neuavno vprizorili z nioCuun uspehom v Sofiji, namerava predstaviti Nemcem dunajski »Deutsches Volkstbeater«. Njegov glavni dramaturg in režiser Otto Emme-rich Groh se je pred dnevi mudil v Zagrebu Ob tej priliki je povedal, da bo priredilo omenjeno dunajsko gledališče v dneh 8. in 11. t. m. serijo Hrvatom posvečenih predstav. Tako bo prvega dne premiera nove drame Mirka* Jelušiča »Samuraj«, drugega dne bodo vprizorili Begovieevo igro »Brez tretjega«. 11 marci pa bo premiera Budak-Rabadanovega »Ognjišča«', pri kateri bo prisoten tudi pisec, poslanik dr. Mile Budak.
ga oddelka: Turk Ivo, in Hubad Josip, ki igrata vsak samostojno, nato pa skupaj ob spremljevanju ge. Mirce Sancinove, ki spremlja prav tako Koritnik Marjana. Dalje Vatovec Rajko ob spremljevanju ge. Bizjakove in flautist Starešinič ob spremljevanju Horvat Miloše. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje mladine, da pose-tijo produkcijo.
u— Združenje kmetovalcev opozarja vse one kmetovalce, ki so se prijavili za prehod preko kontrolne črte v svrho obdelovanja polja, da dvignejo dovoljenja v pisarni Združenja Gosposvetska c. 2/1.
u— Cestna dela. Z nastopom toplega vremena se je pokazala potreba po ured;tvi nekaterih cestišč in hodnikov za pešce. Zlasti v Koleziji so bila cestna popravila številna. Cest:šči Zelene poti in Zeljarske ulice so posuli z drobno lomljenim kamenjem. Nadalje so posuli hodnike za pešce v Ko-lezijski in Kopališki ul ci. — Podcestni kanal na Cesti 29 oktobra pri uri se je nekoliko poškodoval. Okvare popravljajo mestni delavci. Delavci mestne občine so včeraj izp rali razne dele mesta, zlasti prostrani Kongresni trg. V mestu skoraj ni več sledu o s-egu, le v kaki prav zakotn' in ne-tlakovani cesti se ga še nekaj drži za spomin. Lepo urejen in nanovo posut je Hrvatski tr°*.
u— Umetnostna razstava akad. slikarja Frana Klemenčiča v Kosovem salor.-u v prehodu nebotičnika bo odprta ves mesec. Na ogled je postavil 14 novejših umetnir.. ki zgovorno pričajo o visokih zmožnr i h enega izmed mojstrov naše upodabljajoče umetnost'.
u— Podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva v Mostah sporoča vsem članom :n interesentom, da bo v nedeljo dne 7. marca t. 1. ob 17. uri v Mladinskem domu na Kodeljevem predavanje o gojenju zelenjave
u_ Vodstvo »K°repotitorija« vabi starše dijakov srednjih, meščanskih in Ijudskli šel, da jih vpišejo k nam kjer jih dnevr.o pripravljamo iz vseh predmetov za naslednji dan. Za vsakega vodimo kontrolo o uspehu na š li Posebni tečaji za privatne in razredne zpite! Honorar zmeren rev-nejš; popust! Vp'soV3nje dnevno od 8—12 in 14—16. Korepetitorij. Mestni trg 17/1.
u— Lep razv°j parnaove ulice. V z^d-n-'em času se je lepo razvila tud: Parmova ulica (prej Kobaridska) za Bežigradom Na desni : tran je bilo zgrajenih neka i hiš Dve sta visokopritličri dvonadstropni « sodobnimi stanovanji V bližini je tud nova dvonadstropna via. Na levi stran , pri cesti Bežigrad, pa stojita dve veliki tro. nad tropnici Parmova ulica drži v ravni črti z Vcšnjakovo '.n bo. ko bo odstranjena stara stavba cb prelazu gorenjske železniške nroge p~stala važna vez mestnega sred šč^ z nagi' se razvijajočim delom onstran železn:ške proge, i u— Nedeljsko zdravniško dežurno služ-1 bo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mest~i zdravnik dr. Logar Ivan. Ljubljana, Cesta 29. oktobra 7.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni dnevni in večerni tečaji
pr čno v ponedeljek 8. marca. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Učnina zmerna. Specialna strojepisna šola: Naj-
Iss francoske književnosti. Lucitr. P.eba-tet, znan kot dolgoletni sodelavec lista »Je suis partout«. j'1 izdal 600 strani obsežno kniigo »Les dčcombres« (Podrtine), v kateri <~stro oMačj .r.va z državnim in družbenim sistemom Tretje republike. — Izšlo je v francoski izdaji biografske delo Katarine Kinpenberg »Rainjr Maria Rilke«. Knjigo je francoska kulturna javnost dobro sprBjela, ker j? pesnik Rilke v Franciji eno najbolj priljubljenih m znanih imen iz sodobne nemške književnosti.
štev« ae javne knjižnice na Danskem. Majhna, a kulturno močno razgibana Danska šteje sedaj 1160 javnih knjižnic. V nih je bilo prejšnje leto v prometu 17 :r> pol milijona knjig. Lansko leto so te knjižnice izposodile dva milijona knjig več kakor 1. 1941 Visoki porastek je šel večidel v prid leposlovju.
Posebne knjižne izdaje za vojaštvo. Spričo velike štednje s papirjem in z drugim materialom so v Nemčiji — kakor je »Jutro« te dni pisalo obširneje v svoji gospodarski rubriki — močno omejili naklado leposlovnih knjig. Da bi mogli kriti knjižne potrebe vojaštva, so odločilni krogi primerno razširili in povečali kontingent papirja za tako zvane »Feldausgaben«. V teb izdajah, ki so se uveljavile že v nrvi svetovni vojni, bo izšlo okrog 15 milijonov izvodov.
Nova zgodovina nemške umetnosti. Založba Propylaen v Beriinu je izdala Hansa VVeigerta »Geschichte der deutscheu Kunst«. Nad 500 strani teksta in 428 ilustrativnih strani obsegajoče delo je značilno tudi zaradi tega, ker je VVeigert apliciral morda prvič na umetn -stre zgodovino nekatere vodilne ideje narodno-socia-lističnega svetovnega nazora.
Društvo evropskih pisateljev, ki Ima sedež v Weimarju in mu je predsednik Hans Carossa. podpredsednik pa Giovanni Papi-n1. namerava ustanoviti svoj odsek tudi v Zagrebu. V odseku naj bi bili organizirani
večja moderna strojepisni ca! Raznovrstni stroji. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Opozarjamo na IX. simfonični koncert našega simfoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Draga Maria šijanca, ki je sestavljen izključno le iz del, ki so jih napisali slavni mojstri v plesnem ritmu. Med drugim bomo slišali na tem koncertu predigro k Straussovi klasični opereti »Netopir«, pa tudi znameniti valček iz Straussove opere »Kavalir z rožo«. Zastopani bodo Rossjni, Ponchielli in VVebcr pa tudi Lehar. Iz slovanske glasbe je vzet 8. slovanski ples, ki je najbolj znan in najbolj pr ljubi jen iz celotne zb:rke 16. plesov nesmrtnega mojstra. Domača glasba je zastopana z Bernardovim simfoničnim kolom. Koncert bo v ponedeljek 8. t. m. ob pol 19. uri v veliki unionski dvorani.
u— Nevesta iz Amerike je naslov izredno zabavni Janko Mlakarjevi komediji, ki jo bodo igrale članice Sindikata hišnih poslov v nedeljo, dne 7. marca ob 5. uri popoldne v dvorani Pokrajinske delavske zveze. Mrklošičeva c. 22. Poleg tega je še glasbeni program. Vse vabimo, da gotovo pridejo na to prireditev ter naj povab'jo tudi prijatelje in znance Predprodaja vstopnic eno uro pred pričetkom igre v vestibilu pred dvorano. Vabi sindikat hišno-gospodinjskih poslov.
Na vzh dni fronti so padli Ju'ij Gnts-ner, Karel Ladstatter edinec svojih staršev, in Hermann Moritz.
V borbah južno od Toropca je padel 22-letni Hans S t e i n e r iz Beljaka, nad-desetnik v protitankovskem oddelku, poverjenik za Hitlerjevo mladino na Koroškem, študent filozofske fakultete v Ino-mostu. Ollikovan je bil z železnim križcem, — V Litiji je umrl po daljšem trpljenju upokojeni bančni ravnatelj Pavel S e r t i č.
Korcški državni namestnik dr. Rainer j« objavil naslednji proglas: »Ukrepi za popolno mobilizacijo vseh sil se izvršujejo n?. soglasno zathevo vsega naroda.. Važno m* je, da se prebivalstvo samo udeležuje izvedbe teh ukrepov, zato pozivam vse pripadnike in pripadnice naroda, da mi pismeno sporočijo želje, pobude in predloge. Ta pisma naj bodo označena z značko »totalna vojna« in poslana na moj naslov. Odredil sem. da se mi ti dopisi takoj pred. ložiio. Pričakujem praktičnih pobud za izvedbo mobilizacije vseh sil, s čemer bo dano jamstvo, da bodo ukrepi državnega vodstva v vsej deželi enakomerni in pravično izvedeni«.
Potujoča razstava nemške državne železnice je zdaj nameščena v veliki dvorani celovškega kolodvora in je vsakomur na ogled. Te dni si jo je ogledal tudi državni namestnik dr. Rainer. ki ga je sprejel višji inšpektor postajenačelnik Gritsch.
Slike z visokega severa je razstavil pro. teklo sredo v celovškem umetnostnem <3o» mu Werner B e r g, ki je lani bival na fronti ob Ledenem morju. Berg živi že vrsto let pri Velikovcu, kjer kmetuje na Rutarjevem dvorcu.
hrvatski pisatelji. V ta namen pride v Zagreb tajnik tega društva, nemški pisatelj dr. Carl Rothe.
Razstava hrvatske umetnosti v Berlin^ na kateri so zastopana dela najznamenitejših kiparjev in slikarjev z Ivanom Meštro* vičem na čelu, je vzbudila že doslej široka odmeve v nemškem tisku, ki prinaša o nji obsežna poročila ter jo označuje za novo umetnostno odkritje.
Knittlov »E1 hakim«, ki je bil v slovel*, skem prevodu razprodan v nekaj tednih, je pravkar izšel v hrvatskem prevodu prt Velzeku v Zagrebu Hrvatska izdaja obsega dve knjigi.
O prvakih nemškega gledališča je izšl« pri berlinskem »Deutscher Verlag« knjiga Wolfganga Drevvsa »Die Grossen de» deutschen Schauspiels«. Istotam je izšl* študija Paula Wieglerja o Josefu Kainzu in knjiga Olge Resnovic-Signorelli o Eleo-nori Duše.
Tauchnitzove izdaje so se v zadnjem času razširile tudi na francoski jezik. Nedavno je izšla prva knjiga francoskega Tauchnitza (Les Editions Tauchnitz) la sicer s prevodom romana nemškega pisatelja Friediicha Schnacka »Goldgraber ln Frank en« (Chercheurs d'or en Franconiel. V nadaljnjih zvezkih izidejo spisi Edgar% Maasa. Petra Stuhlena in Lerneta-Holenle.
Iz literature o gledališču. Rimske EdV zioni Italiane so začele izdajati na pobud» gledališča rimske univerze zbirko spisov, ki naj bi pokazali današnje stanje in sodobne težnje evropskega gledališča. Kdt prvi zvezek je izšel spis ruskega gleda* liščnika Alekseja Tairova »Storia e teori* del Teatro Kammerny di Mosra«. opremlje» s številnimi ilustracijami, ki kažejo usp®» he tega eksperimentalnega gledališča i» njegovega vodilnega režiserja Tairova.
Vaše razvedrilo
naj bo „Dobra knjiga"
Metuzalemi in enodnevniki
Človeku gre vsa pravica, da st zanima za
starost živali, čeprav so vzroki za to zanimanje zelo raznovrstni. Kakor človek so namreč tudi živali v borbi za življenje n kakor pri človeku, ne vplivajo na staranje pr živalih amo leta, temveč tud; druge okornosti.
Najbolj obžalujemo, ljudje običajno psa ki nam jc najzvestejši tovariš, češ da učaka »samo« 15 let Na dejstvo ck pes v svojih 15 !et;h življenja doživi razmeroma prav toliko. k::iikor človek v svojih 80 do 100 letih, ne polagamo nobene važnost'. V pogledu dolgega ž.vljenia zavzema med živalm' prvo mesto kit ki učaka v gotov h primerih do 300 'et medtem ko znaša starostna meja nosoroga al' nilskega konja 40 let Odkod te ogromne razl;= ks v starosti pri živih bitjih, k; si niso tako strašno različne v telesnem pogledu?
Kadar ocenjujemo žvali po stan sti, moramo pomisliti da o letih k' jih posamezne živali učaka jo, nimamo popo'nomn zanesjivih podatkov. Posebno poman;k!jivo je naše znanje o tei stvari pri roparicah ki žive v uietiištvu popolnoma dmaačno ž-vljenje kako- v divjini, kjer vlada zakon borbe Pn opicah ki ib držimo v suženjstvu, vidimo, da v kletkah mnogo pTej ostanjo. kakor bi se to zgodi'o. če bi bile ni svobodi. V ujetništvu doživi gorila 7 orangutan, šimpanz ,n pavijan pa povprečna 18 let
S tem bi bila starostna meja za opice določena, če ne bi bilo vmes tiste kapucinske opice, ki pravijo o nji. da preživi vse ostale svojega rodu s tem, da učaka celo 41 let
Tudi pri ribah se moramo zadovoljiti samo s povprečnimi ugotovitvami Strokovnjaki na* vajajo, da so prav med ribami glede starosti ogromne razlike. Losos n. pr učaka največ 4 leta, jegulja živi 9 let medtem ko zagotavlja« jo. da krap lahko doseže 150 let ščuka živi d-> 103 let, postrv jih učaka največ 50. Tud: v ptičjem svetu je starost posameznih vrst zelo različna. Jastreb učaka kakor so ugotovila natančna opazovanja, lahko 118 :et in to v ujetništvu. Pn nekem planinskem orlu so ugotovili da je bil star 102 leti Bi je ve? čas življenja v človeški oskrbi Sove živiio povprečno poldrugo desetletje o uhatici pa se vt da iahko učaka 70 let O pap gah pr podedujejo poznavalci čudovite stvari V Firenzi je baje živela papiga k' ie učakala 120 let Ptiči pevci n pr škrjanec slavec drozg n lišček žive povprečno 20 let Kanarček in vra >ec j|i tudi ne prekosita Približno isto velja za golobe in kokoši Samo grlice žive še enkra* dališe življenje. kakor ostale golobie vrste O noju pri povedujejo. da je 20 'et skraina me'a mego-vega življenja Caplja pa se lahfro do neke mere kosa s človekom in doseže starost 60 let Kukavica učaka lahko 50 let. pelikan in galeb
pogineta nekoliko prej, štorklja konča najpo« zneje v 30. letu starosti, za laboda pa ni nič čudnega, če učaka 70 let. Neka go6 je živela 80 let in so se zelo čudili, da je svoje življenje »potegnila« do takšne starosti.
Debelokožci nosijo ime z vsc< pravico. Slon učaka povprečno 100 let, medtem ko živi konj najžlahtnejši med živalmi povprečno 25 let. Skromno starost učaka srna. ki praviloma ne prekorači 10. leta. Jelen pa živi n.-koliko delj kakor srna. namreč do 15 let Domače živali n. pr pes. mačka in koza živ-jc povprečno 15 let. zven v robstvu pa učakajo lahko prav lepo starost Pri levu ni 65 let starost' mč ndkega Najbrže pa v svobod' nikoli ne učaka *c dobe Za volka in belega medveda pravijo da učaka= ta največ 30 let, lisica pa živi komaj polovico te dobe.
Kako je pa z žuželkami v tem pogledu' Neko mravljo so opazovali ter dognali, da ima za seboi 15 let življenja Matica v čebelnjaku živi 3 do 4 leta Običajna sobna muha živi največ lete dni Največja razlika pa je med živalskim Matuzalemom kit'*m. ki lahko učaka 300 let in med muho enodnevnico, ki s'cer pre ž vi nekaj let kot ličinka v ved petem pa se prelevi in pogine takoj, ko jo *>so'nce obsije«. Za njen razplod pa je to popolnoma dovolj. Narava ne pričakuje od nje ničesar več ir jo zaradi tega takoj pogubi.
Divja lov v tundri — to je snov, ki zanima vsakega nemškega vojaka, čigar noga je prvič stopila na severna tla. Vojak, ki prvič vidi takšen prizor, postane pozoren in meni, da se bo lahko namah sprijaznil s psi, ki opravljajo važno službo v teh krajih. Toda stvar ni tako lahka. Big. vodilni pes, rad renči in, če se pokaže potreba, tudi grize ter dokaže s tem človeku, da z njim ni mogoče mirno sožitje. Sploh bi se lahko reklo o teh volčjakih timdre, da jim je človek mrzek. Udomačiti se dajo le toliko, da so za silo pokorni svojemu vodji, in še njega ubogajo samo zato, ker razpolaga s tisoč triki, katerim se naposled tudi divja pasja narava ukloni. Med takšne trike spada na primer odtegnitev dnevne porcije mesa, ki je za i pse zelo občutljiva, kajti volčjak v tundri, ki vlači tovore, je vajen, da mu voditelj postreže vsak dan z dvema kilogramoma konjskega mesa.
Oče Biga, ki mu težko najdemo primero celo med vrstniki, je bil pravi volk, njegova mati pa je hila psica z Grenlandije. Ta pes ima čisto svojevrstne navade in ne pusti nobenega človeka k sebi. Nevarno je, če se mu približa celo njegov voditelj, kaj še, če mu stopi bliže neznanec! Tedaj začne brusiti zobe, z očmi pa
ge, če je treba zaviti na desno ali na levo.
To doseže na ta način, da iztegne roko v zaželjeno smer in Big, ki vodi devetorico. takoj potegne kamor je treba. Primeri pa se tudi včasih, da se psi upirajo. Takrat pasji vodja preklinja in vcasi mora celo oddati strahovalni strel v zrak, da ukroti upornike.
Big in njegovi tovariši so spravili že marsikaterega ranjenca na varno. Predir-
jali so na stotine kilometrov globoko zasneženih potov ter so vzdržali tudi potovanje v ledenomrzlem vetru in mrazu, od katerega je vse pokalo. To so pravi volčjaki vajeni polsmeea ozra<xia Sa*no neukročeni so in kdor ima opraviti z njimi, mora poznati vsakega posebej, če si hoče pokorit-ves trop. Zato se njih voditelj ne ozira na 'o. če fns!V> š°v.cnpio oo nepoklicani roki ali pa če oblajajo koga, ki mu niso všeč. Poglavitna stvar je, da vrše svojo do'žnost ta dolžnost na obstoji v tem, da skrbijo za ranjence, ki so potrebni zdravniške pomoči.
illll!!ini!!!!l!ll!III!'l!l!!!l!!l!l!n!!lllil!l!ffl
^-:fiutTuii£rrnum(iiii£iri;:uiminn Kmiiinininnirm»TimitfnTi!iiif!;ii;iutiEiiiiiHiii{fifmmiit'miiii]iTMiHmttm«iiuiauiuiiituiirE£m ''iiiiiiiitiiiiiroiniiiiiiffl« Manica:
Navihanem
Kmet in trgovec sedita v gostilni in se glasno razgovarjata. Kmet namreč prodaja trgovcu svojega konja. V kotu za vrati se tišči cigan, ki pazno vleče pogovor na
zameži, da človeka kar prevzame strah, j uho Nat0 'mahoma stopi pred trgovca in
Vendar je ta pasja vprega v tundri nepogrešljiva. Devet psov vleče sani z Bigom na čelu, Polovica psov je volčje krvi, druga polovica ima za prednike polarne pse. Dva najmlajša v vpregi sta še nekakšna vajenca, toda starine, ki so vprežene pred njima, se ne ozirajo nanje. Vlečejo jih za seboj ter silijo, da prav tako urno dirjajo kakor oni, kajti če zaostajajo, jih začno sani. ki so jima tik za stopali, biti po nogah.
Devetorica psov ne pozna nobenega tovarištva. Vsak pes je bitje zase, ki ne privošči svojemu tovarišu najmanjše ugodnosti. Vsaka izmed teh živali prekipeva nevoščljivost in ponosa. Tako je na primer nemogoče, da bi te živali imele skupno ležišče. Treba jih je spraviti daleč narazen in privezati vsakega k svojemu kolu. Med počitkom ne smejo priti drug blizu drugemu, kadar so na poti, pa jim je vseeno, če tudi dve noči zaporedoma ne spijo. Le kadar pridejo na cilj, morajo vsakega od njih vtakniti v ločen pesjak.
Ne Big ne njegovi tovariši ne potrebujejo mnogo prostora. Kadar jih izprežejo, se zde, da so se skrčili vase, tako se stisnejo na najtesnejši prostor. Njih temperament in vztrajnost pa sta naravnost brez primere. Kadar ne počivajo, dirjajo okrog. Hoditi ne znajo. In vseeno jim je, če so sani natovorjene ali prazne, če vlečejo ranjenca ali kaj drugega, vedno z enako urnostjo dirjajo po snegu. Tukaj v tundri oskrbujejo prvenstveno prevoze ranjencev, kajti na ta način dosežejo ranjeni vojaki še najprej obvezovališče ali pa lazaret. kjer jim je mogoče nuditi prvo pomoč.
Težko je vodniku, ki ima opraviti s pasjo vprego v tundri. Z bičem in vajeti se pri teh živalih nič ne opravi. Dovolj je, da voditelj zavpije »hi!« in že se pasji trop spusti v dir. Na povelje: «Brrr!« pa se zopet ustavi. Seveda se vsakokrat ne posreči premik ali ustavitev na golo bsse-do. Posebno težavo ima vodja pasje vpre-
mu namigne:
»Gospod, bodite previdni pri tej kupčiji! Kmetov konj ima napako.«
»Kakšno neki?« zagrmi užaljeni kmet. »Kakšno — takoj vam povem. Vaš konj je sicer čisto dobra žival, ampak — stati j ne more na tleh, to je.« ! »CaKaj, lažnivost ciganska,« se še bolj ! razhudi možakar in zgrabi cigana za ovratnik. »Zdaj pa takoj z menoj! Moj hlev je j samo nekaj korakov daleč od tod. Na licu • mesta boš dokazal svojo nesramno trditev, j Le čakaj, vse kosti ti pretresem!« i »Kaj pa, če dokažem, da imam prav,« poizveduje cigan in pokaže bele zobe.
»Mastno večerjo ti kupim,« se odreže kmet. »Alo, kar pojdimo!«
Vsi trije se odpravijo na kmetovo dvorišče. Kmet stopi v hlev in odveže konja, i Konjič zarezgeče, steče iz hleva in sredi dvorišča veselo poskoči.
Gospociar nahruli cigana:
»No, kaj pa praviš zdaj, ti zgaga lažniva?«
Cigan se zareSi:
»I, kaj naj rečem — samo to, da imam jaz prav. Saj konj res ne stoji na tleh.«
»Kako da ne?« zakriči kmet.
Cigan pokaže konju na noge:
»Konj ne stoji na tleh ampak — na podkvah!«
Kmeta mine na mah vsa togota. Namuzne se in plača prekanjencu večerjo.
Lesesi3 pleča
Naslednja zgodba je resnična, zgodila se je v Črnem grabnu, recimo pod zelenim hribom.
Prav mrzlo jutro je bilo, ko je klavec Matevžek napadel v Krivčevem svinjaku debelega pujska, ki ga je zredila mati Krivčevka za vse imenitne dni v letu — za vse svete gode. Z razboritim ščetinr-em so imeli dosti opravka oče, dvajsetletni sin Jaka in klavec Matevžek. Mati Krivčevka pa je v škafu mešala kri, ki je kar drla iz prašičevega vratu.
v?
noto zuravijeme
InSekcIli
Nalezljive bolezni navadne prenašajo bakterije. Kadar pride do infekcije, pa ne zavisi to samo od virulence povzročitelja, temveč tudi od učinka, ki ga izzove takšen napad v napadenem organizmu.
V dobi, ko je bakteriologija slavila velike uspehe, so raziskovalci enostranske precenjevali povzročitelja bolezni. Pozneje so se stvari obrnile in so zcp?t precenjevali pretisile, s katerimi so delovali napadeni organizmi. Danes je medicina v tem pogledu nekako izenačena, ker upošteva oba Činitelja. Proti bacilom ietike ni nobene absolutne obrambe, če prodre v še tako odporno telo zadostno število bacilov. Imunizacija s pomočjo seruma, kakor se to prakticira pri davici in drugih boleznih ne zadošča. Poglavitno je^- da se oslabi povzročitelj bolezni. To je nova metoda zdrav' _nja. o kateri je nedavno pre^avai prof. Domaph iz Wur>p'ertala v društvu zh posreševanje znanosti v Dahlemu pri Berlinu.
Najnoveši način zdravljenja <nfe>cljsklh bolezni je Kemoterapija Dos'o j še ni uspele kemično pripraviti takšnih imunih sred-
stev, kakršna se sama stvorijo v človeškem telesu proti povzročiteljem bolezni. Zato je treba smatrati, da je kemija naklonila medicini velik dar, ko je odkrila drugo pot. Ta pot zasleduje namen, da se povzročitelj, ki je že vdrl v človeško telo, degenerira in oslabi Nove snovi, ki nas podpirajo pri tem postopku, so sulfo-namidi. Ker ne moremo stopnjevati cdpor-nih sil napadenih ce!ic z dovajanjem umetnih snovi, ki se protivijo bolezni po vzoi-cu umetnih vitaminov, povzročimo s strupi, ki so za napadeni organizem neškodljivi, da začne pešati virulenca povzročitelja. Sulfcmamidi delujejo na ta način, da krčijo snov, ki je povzročitelju potrebna za živi jen je, in prav s tem stopniujejo naravne obrambne sile v organizmu. Ta igra se v večini prtmerov nadaljuje do popolnega uničenja povzročitelja boieznt Na ta način zdravi kemoterapija porodno vročico, angine, vnetja srednjega ušesa, pljučnice, vnetja možganske mrene, kapa-vico itd. Ce pregledamo uspehe medicine v tej vrsti je pač upravičena domnevi da se bo ljudem nekega dne posrečila tudi kemoterapija tuberkuloze.
»Sapramiš Krivec, veš tvoja žena se pa razume na svinjerejo. Letošnjo zimo sem udušil že dosti teh živali, a n bena ni bila tako debela in tako težka.« No, Matevžek ni kar iz priliznjenosti tako govo-ker je kruleča zverina bila v resnici žita. Klavcu so se kar noge šibile, ko so nesli zaklanega prašiča v hišo.
Marogasti maček je preplašeno planil izza zapečka, ko so položili ščetinca na pripravljen prostor. Videvši pa, da ni m-kake stvarnosti zanj, se je potuhnjeno splazil pod mizo in gledal, če se bo dalo kai ukrasti.
Kako se je klavec sukal okoli prašiča in ga razsekaval, o tem ne bom pisal, ker ste večinoma že vsi videli, kdor pa še ni. naj si ogleda, če ga zanima.
Zimsko sonce je že zahajalo tja za Ljubljano, nebo se je rdečilo, ko je Matevžek delal klobase »krvavice«. V tem poslu pa je bil res mojster; vse gospodinje so ga hvalile, pa tudi moški so mu priznavali
Bil je sam v hiši pri delu; zdaj pa zdaj je poželjivo pogledal na ploh, na katerem so bili nametani mastni in veliki kosi. Pri teh ga je začel motiti hudobni duh, oni zapeljivi duh, ki je zavedel tudi naše prve starše v raju. Ta zapeljivec mu je govoril-»Matevžek vzemi si kos in si ga deni v cekar, nihče te ne vidi.«
Ros, Matevžek hitro seže po plečetu in si ga osveji... Potem pa nadaljuje delo kakor največji poštenjak.
V	istem hipu pa, ko je Matevžek b?š pre-lapiljal sedmo božjo zapoved, je gospodar Krivec slučajno iz radovednosti pogledal skozi malo okroglo okence pri vratih. Premeteni gospodar se ni nič razburjal, temveč si je takoj napravil načrt, kako bo Mnt°vžku posvetil..
Kmalu nato, ko je šel Matevžek ven, ga je gospodar povabil na žganje v kuhinjo, kjer je gospodinja pekla klobase, sam pa je stopil v hišo. Medtem ko se je Matevžek mudil v kuhinji je Krivec hitro Izvlekel iz njegovega cekarja svinjsko pleče ln mu podtaknil dobro zavito v prtiC približno tako veliko leseno klado.
Kaj žiciane volje je mahal Matevžek domov, veseleč se že v naprej, kako bo cbi-ral mastno pleče. Na račun svojega uspeha se je oznanil še v znani krašenjski gostilni »Pri barončku« in ga izpil nekaj kc-zaacev. Ker je bila jasna noč, Matevže« pa tudi že precej žegnan, se je ustavil zadaj za krašenjsldm pokopališčem, da pregleda vse dobrote, ki jih je dobil pri Krivcu, kajt! navadno dobivajo na kmetih klavci plačilo v klobasah.
Ko pregleduje Matevžek te prašičje dobrote, odvije tudi prt, da si ogleda ukradeno pleče. Tcda, glej šmenta, namesto plečeta je odvil leseno klado in listič z napisom: »Ne kradi.«
V	hipu sta ga minili vsa dobi a volja in pijanost. Tisto noč je Matevžek slabo spal kakor že dolgo ne. Grizla ga je sramota in mogoče tudi kes.
Ko so naslednje leto imeli koline pn Krivcu, ni klal Matevžek. Ljudje so dolgo ugibali, kaj je temu vzrok, končno so po ovinkih le zvedeli za Matevžkovo nezgodo.
Matevžka že ni več na rvetu. zato sem vam zapisal to zgodbo. Tam gori ga ne mori več hudobni d--.h.
Izročila sem bila stricu njegovo pismo, a spominjala sem se le, da je prišlo pismo iz Londona. Prosila sem Benjamina za adre-sar.
Komaj sem imela knjigo v rokah, sem jela skrbno listati po nji, iskaje pod črko »F« majorjevo ime.
»Benjamin:« sem veseio vzkliknila. »Glejte, kako čuden slučaj; berite!«
Pogledal je vrstico, ki sem mu jo bila pokazala; majorjev naslov je bil: Vivian Plače številka 16 — hiša. iz katere sem videla prihajati svojega moža.
Sedmo poglavje
OBISK PRI MAJORJU
»Gotovo slučaj.« je odvrnil Benjamin. Vidite torej, da je prav tako naravno, da je
as mož. nahajajoč se v Londonu, < svojega prijatelja, kakor je naravno, da I sva se midva na poti domov vozila skozi I Vivian Plače.«
| Ko sem se po kosilu odpravljala domov, I se mi je v duši znova oglasil dvom in ne-! mir.
»Obljubite mi, draga moja, da ne boste storili nobenega prenagljenega koraka,« ml je priporočal Benjamin, ko mi je odpiral vrata.
»Po vašem mnenju bi ravnala prenag-I;euo, ako bi poiskala majorja?«
vDa... ako pojdete sami k njernu. Ne veste, kak čiovek je ta major. Ne veste, Itako bi vas sprejel, dajte, naj vam jaz ugladlm pot k njemu; to bo najbolje. Zaupajte mojim skušnjam.«
Trenutek sem razmišljala. Toda sklenila ,em. da storim ta korak na lastno odgovornost, brez ozira na to. kakšen bo uspeh. Obljubila sem Benjaminu, da ga bom naslednjega jutra počakala v hotelu, da se znova porazgovoriva o tem. v srcu pa sem že sklenila, da se. ako bo le mogoče, že piej sestanem z majorjem.
Ko sem se vrnila v hotel, sem našla Eustaliija, ki me je pričakoval v salonu. Poh.'tel je k meni, z nekakšnim papirjem v roki.
»Končal sem svoje opravke prej, kakor sera bil upal, Valerija,« je. dejal vzrado-ščen. »So tudi vaši nakupi opravljeni, moja lepa gospa? Boš tudi ti prosta danes?«
Nisem zaupala temu njegovemu izbruhu dobre volje in oprezno sem vprašala: »Kaj razumeš pod tem prosta danes*?«
Prosta danes, jutri, ta teden, ta mesec, to leto in vse življenje,« je odvrnil in mi položil roko okrog pasu. — »Poglej.«
Pomolil ml je pred oči papir, ki sem mu ga bila videla v reki. Bila je brzojavka, naslovljena na kapitana jahte, v kateri mu je sporočal, da sva sklenila se vrniti ta večer v Ramsgate, da se naslednjega jutra že vkrcava.
»Samo še tebe sem čakal, da odpošljem brzojavko.«
»Bojim se, da mi nocoj ne bo mogoče odpotovati v Ramsgate,« sem odvrnila.
»Zakaj ne?« je na mah izpremenil glas in namrščil obrvi.
Priznam, da mi je nežna kretnja, ko mi je položil roko okrog pasu, nekoliko zrahljala sklep, sestati se z majorjem Fitz-Davldom. toda nenadna izprememba v njegovem glasu mi je povrnila prejšnjo odločnost.
»Ne bi ti rada nasprotovala.« sem dejala, »a nemogoče mi je tako naglo odpotovati, ne utegnem.« »Zakaj ne?«
Odgovor mi je zletel z jezika, ne da bi bila razmislila:
»Potrebujem časa, da se navadim na svoje pravo ime.«
Zamišljeno me je pogledal.
»Kaj hočeš reči s tem?«
»Dobro je, da veš. Mislila sem, da se imenujem gospa VVoodville, zdaj pa sem izvedela, da se imenujem gospa Macallan.
Ko je zaslišal to nne, je stopil nazaj, kakor da sem mu dala klofuto in je postal mrtvaško bled. tako da sem se bala, da se bo ones estil. O moj jez k! Moj jezik! Zakaj nisem mcg.a molčati?
»Nisem mislila, da te bom tako ranila Eustaluji« sem dejala. »Nisem mislila, kaj govorim. Odpusti mi, prosim te.«
»In kaj si še odkrila?« je vprašal, vedno bolj čemeren.
»Nič drugega.«
»Nič ? .. .« Ko je ponovil to besedo, si je utrujeno segel z roko na čelo, in kikor d* govori samemu sebi, je dejal: »Ničesar, seveda, ker sicer ne bi bila več tu.«
Še vedno me je vprašujoče gledal, nato je dodal:
»Valerija, v moje in v tvoje dobro ne ponavljaj nikomur tega, kar si mi zdajle rekla.
Omahnil je na stol in umolknil. Vedela sem, da je to svarilo, toda resnično so se me dojmile Ie besede: »Ničesar, seveda, ker sicer ne bi bJa več tu.« Skrivnost, ki bi ovirala moj povratek z ni-žem, ako bi bila odkrita, je bila torej v zvezi s tem imenom.
Eustahij je nekaj časa sedel, ne da bi me pogledal, kakor da je ves zatopljen v lastne misli. Nato je vstal in vzel klobuk, j »Prijatelj, ki mi je dal na razpolago ladjo, [ je v Londonu,« je dejal. »Miškin, da storim I prav, ako ga obvestim, da sva izpremenila j načrte.«
j Z izrazom vdanosti v svojo zlo usodo je i strgal brzojavko in dejal:
»Ti si odločena, da sedaj ne potuješ z ' menoj in bolje, da se odiečeva najini na-j meravani vožnji. Ne vem, s čim naj jo na-• doinest.va. Veš ti?«
»Izoeri, kar se ti zdi najbolj prikladno,« sem odgovorila. »Meni je vse vseeno; dokler ne bom deležna tvojega zaupanja, ml je vseeno, ali živim na morju ali na kopnem ... nikdar ne bova srečna.«
»Ako bi ti vedela premagovati svojo radovednost, bi bila še lahko srečna,« mi je živahno odvrnil. »Mislil sem, da sem se oženil z žensko, vzvišeno nad navadnimi slabostmi svojega spola, s pametno žensko, ki se ne bo skušala vmešavati v zadeve svojega moža, kadar se ne tičejO nje.«
»Sa mar odkritje, da se moj mož ni poročil z menoj pod svojim pravim rodbinskim imenom, ne tiče mene? Ne tiče se me, da slišim tvojo mater, ki pravi, da ji je žal tvoje žene? Nimaš prav, da me obtožuješ radovednosti, Eustahij, zato ker ne morem prenesti neznosnega položaja, ki si me spravil vanj, položaja, ki izpodkopuje mojo srečo in grozi moji bodočnosti. Tvoj kruti molk naju oddaljuje. Zakaj me puščaš v tej negotovosti?«
Odgovoril mi je s strogim glasom:
»Ker ti želim dobro.«
Hotela sem molče oditi; stopil je za menoj, položil mi je roko na rame in me prisilil, da sem ga pogledala.
»Dobro me-poslušaj,« je izpregovoril. »To, kar ti bom zdajle povedal, ti povem prvič in zadnjič. Ako bi odkrila to, kar ti hočem zdaj prikriti, bi živela v večnih mukah. Tvoji dnevi bi bili polni groze, tvoje noči polne strašnih sanj, brez moje krivde, pomni, brez moje krivde. Vsak dan bi verjela, da imaš vzrok, da mi ne zaupaš. Vsak dan bi tvoj strah rasel in vedno bolj bi mi postajala krivična. Pri moji krščanski veri, pri mojem poštenju, ako napraviš le še en korak z namenom, da odkriješ tajno, bo tvoja sreča pokopana za vse tvoje življenje.
KAJ VEM? KAJ ZNAM 7
115.	Kako se imennje škofova kapa?
116.	Kako imenujejo Francozi kovanec za pet centimov?
117.	Koliko metrov ima morska milja?
118.	Križanka
Vodoravno: 1. naravna sila, 9. ustnica po francosko (fonetično;, 10. moško ime. 11. Ivana t v tuji obliki), 12. prislov, 13. rože-nast del prsta, 16. stara ženska (zaničljivo), 18. reka (špansko). 20. terišče, 24. evo (rusko), 25. afriška reka.
lil	2	3	4		5	6	7	8
p					510			
				il12				i
t	0							i
j,3 j	14	J	15			n	17 1	□
		#■•^18 V- 0		19			i 1	-Mi mL. 23 1 1
		21!			!	22 j	i	
! 2-i	1	. i			m	25	l	
za rešetko, 6. misel, dom:sIica (tujka), 7. drog, 8. prizorišče, borišče, 14. obljuba, 15. glavni števnik, 16. nakazilo, vrednotnica. 17. vrzi ihrv.), 19. romanski člen, 20. znak za prvino, 21. grška črka, 22. veznik, 23. znak za prvino.
• • •
Rešitev nalog 4. t. m.:
111.	Bertold Schvvarz, ki ga pc krivem proglašajo za izumitelja smodnika, je živel baje v 14. stoletju kot menih v Frel-burgu v Breisgau.
112.	Mati Romula in Rema se je imenovala Rea Silvija.
113.	Kleptomanija je bolezensko nagnjenje do tatvine.
li l. Stavbni načrt
Navp'čno: 1. živio (po madžarsko), 2. žensko ime, 3. skopljenec, haremski čuvaj, 4. ožina na Malaki, 5. narečna izposojenka
Br^bae zanimivosti
^mesnice
Kaj je glavno
Krotilec divjih zveri je vzel košček sladkorja med ustnice in lev mu je vzel sladkor iz ust, ne da bi ga pri tem ugriznil.
»To znam tudi jaz!« je dejal Janezek.
»Verjamem ti. toda brez leva!«
Verjetno
»Koga bodo tukaj pokopali?« vpraša stara ženica majhnega dečka, ki gre za pogrebom.
»Ne vem natanko, vendar pa mislim, da tistega, ki leži v krsti.«
Vojaška šola služi sp«rtnim potrebam.
Državna vojaška jahalna šoia Samur na Lciri, svetovno znana akademija francoske konjenice, je bila po olredbi francoskih ob. lastev spremenjena v civilno jahalno šolo in podrejena generalnemu komisai jatu za mladinsko vzgojo in šport.
Film o življenju izumitelja D<es?!a. UFA v Berlinu je posnela film, ki predstavlja življenje izumitelja Diescla zgradi-telja znanega motorja na težko olje. Film je zrežiral Gerbard Lamprcclit, glavne vloge pa igrajo Willy Birgel, Josef Sieber in Hilda VVeisnerjeva. Besedilo za film je sestavil pisatelj Frank Thles na podlagi biografskih podatkov Eugena Diesla, izumi-teljevega sina.
Mešani zakoni na Madžarskem. Budimpe-štanski listi objavljajo statistiko o malžar-3ko-židovskih mešanih zakonih v zadnjih 6 letih Po zbranih podatkih je bilo v tem razdobii sklenjenih 3396 mcšao'h zakonov Leta 1936 je bilo sklenjenih še 725 zakonov, lani pa samo 505. Krščansko-židovski
mešani zakoni v bodoče ne bodo več dovoljeni.
Prva letina nadomestka za gumi v Ameriki. V Zedinjenih državah so pravkar pospravili prvo žetev guayule. DtJa je 600 ton. Ameriška potreba gumija pa znaša 800 000 ton. Naslednje leto bo površina za setev guayule podesetorjena.
Krava je povrgla trojčke. Na posestvu
Klingenstein. čigar lastnik je Arto.i Carl', je 16. t. m. krava povrgla tri teleta. Mati in vs; trije teličk5 so zdravi.
Tekoči kovčeg. Na neki postaji pariške podzemne železnice, so bili potniki pnča nenavadnemu dogodku. Na peronu je scala aama, poleg sebe pa je imela kovčeg. Ko je privozil vlak, je dama šla v kupe. kovčeg pa lepo sam od sebe za njo. Isto se je zgodilo tudi na izstopni postaji. Radovednežem je potnica pojasnila, da je za svojega ps« dala napraviti poseben kovčeg. ki nima Ina, ker je na metropolitanko prepovedano jo-mati s seboj pse.
ŠPORT
Živahno pričakovani® za umetniško razstavo
pssvešeno športu
Ena izmed najbolj zanimivih umetniški prireditev, ki bo prirejena v našem me-ta, bo brez dvoma prva umetniška razstava, posvečena športu, za katero je dal pobudo tukajšnji zastopa'k CONI-ja v sodelovanju z Zvezo svc bobnih poklcev in umetnikov.
Prireditev, ki bo otvorjena v Jakopičevem paviljonu dne 12. junija t. 1., je vzbudila. kakor je bilo pr-čakovati v naprej zelo živahno zanimanje mect umetnki naše pokrajine, predvsem zaradi posebnih naicg. ki jih čakajo z vabilom *na to razstavo.
Med številn mi umetniki bo ta umetnika revija predvsem pritegnila nase mlado generacijo, ki se bo hotela uveljaviti z vsem navdušenjem v tc preizkušnji saj je prav ta. čepra*- je čisto nova. tako privlačna, da jim bo lahko pr.nesla mn^go zadovoljstva.
Razstava bo obsegala, kakor smo pisali že svoječasno. dve posebni skupini, in 3icer slikarska dela zase, m kiparska zase. V slikarskem delu bodo razstavljena olja akvareli, tempere_ črno-bele r zbe. leso-ezi ujedanke in grafike, v kiparstvu pa bodisi celotni kipi ali reliefi ali medalje. Vse to še bolj kaže, kako Široko polje udejstvovanja bo imel pri tej priliki vsak umetnik, ki se bo l?hko č:sto podrobno uveljavil v sleherni po°ebni stroki.
Skorajšnja otvortev športnega dela na terenih jamih bo lahko nudila umetnikom snovi ir navdahnjenja, za katera se morda dozdaj njso zanimali, čeprav je šport prav tako življenjskega pomena za naše civilizirano ž;vljenje.
Vsi interesenti se s to objavo še enkrat opozarjaj-j, da je zadnji rok za zaključek prijav določen ra dan 30. aprila t. L in da lahko dobijo tiskovine za prijave, če jih še nimajo, v tajništvu Zveze svobodnh ookli-cev n umetnikov v Beethovnovi ulici št. Z, vsak delovni dan med 9. in 12. uro
Španija se spet vrača v stare esse
Daleč je solr.čna Španija od nas in malo stikov so imeli naš: športniki s tem neznanim lepim svetom in njihovimi predstavniki na športnih terenih — saj se še jezikoslovci m zemliep sni strokovnjaki pritožujejo, da si je take težko zapomniti :mena španskih mest in vasi še celo — toda zakaj ne bj enkrat vsaj bežno pogledali tjakaj ir. objavilj nekaj vrstic o b tju in žit ju španske mladine v spertu.
Znano je. da je Španija pred svojo meščansko vojno spadala med najbolj športne države v Evropi in na svetu spkh Njeni nogometaši, njeni boksarji, njeni kolesarji in še štev ln: drugi so si pridobili svetovno slavo in ponesli špansko ime po vseh celinah sveta. Po meščanski vojni je športno življenje p;lagoma spet oživelo, vsestransko pravo deio v športu pa se je začelo prav za prav šele v zadnjih nekaj letih. Toda že ta kratka doba je zadostovala, da so španski športniki spet začeli obnavljat) staro športno slavo in da je šport spet zavzel sveje priljubljeno mesto med širokimi plastmi prebivalstva, španski sportni tisk nudi zan'm'v vpogled v nenehni razmah tega udejstvovanja, ki ima med južnjaškim ljudstvom P;renejskega polotoka še posebno ugodne pegoje.
Za največji uspeh svojih športnikov v lanski sezoni smatrajo Španci neodločeni izid. ki ga je sred: Berlina dosegla nj;hova nogometna reprezentanca v tekmi proti Nemčiji (1 : 1). Druga svetla točka v lanski sportni kroniki Španije je nastep njihovega tekača Rodrigueza, ki je bil v Milanu prvi v teku na 400 m in slednjič se Spanci med lanskimi zmagami še zmerom navdušujejo nad senzacionalnim bOKsar skim dvobojem. Iti ga je njihov človek Paoo Bueno odločil zase v borbi z najboljšim ita-
lijanskim boksarjem in takratnim evropskim prvakom Luigijem Musino.
španski listi vedo našteti še marsikaj drugega iz pestre športne zgodovine lanske sezone. Tako pravijo med drug;m. da so bili najbolj razburljivi trenutki v vsej se-z:ni v oni finaln. pekilni tekmi med moštvoma Bilbaa in Barcelone, ki je morala b;ti podaljšana in je šele v zadnji minuti tega podaljška padel zmngonosni gol za Barcelor.ce. Potem pripovedujejo, da ie španski športni svet lani deživel največje razočaranje, ko je čakal na iz d boksarskega srečanja iz Pariza med demačinom Fer_ rerom in Francozom Cerdanom za naslov evropskega prvaka, v katerem je — to smo že pisali takrat — Španec Zgubil partijo v rekordno kratkem času in je ves svet cstrmel nad njegovim popolnim polomem.
Najbolj priljubljena športna panoga v Span ji je še zmerom nogomet, čeprav Španci v mednarodnih ocinošajih z žogo š«» ni9o prišli na tako vJdno mesto kakor so bili včasi. Toda množici občinstva sc pr-čarale stare čase že številne prvenstvenp m pokalne tekme, ki potekajo tamkaj v pravem ozračju vročekrvnih navnačev razne tabore Mimo nogometne igre se zadnji čas naglo širita tudi rokomet in hokej Krajevne zavzema prvo mesto med pokrajinami. ki dajejo dobre sportn ke Katalonija ki je res tud1 osvojila državno prvenstvo v petih različnih športnih panogah, in sicer v nogometu, košarki. rugby-ju, lahk- atletiki m hokeju med posameznik* pa ima tudi najmočnejše zastopnike v tenisu, plavanju beksu in vvaterpolu
Kako? nekr>č slavni Zamorra tako je tudi danes najslavnejši nogometaš Španije vratar Martorello Med kolesarji si je ustvaril velik sloves znani Bererciero ki je bil tud5 zmagovalec na vožnji po Španiji, čeprav že ne soada baš med najmlajše v svo ji stroki Med atleti je za zdaj naibolj cenjen mladi R^driguez. med boksarji pa velja vse občudovanje Dacu Buenu. ki je — kakor smo že rekli — onkrat položi) ItaTjara Musino in ie bil tu in tam že v komb:nacijah da bi ga pripustili k odločitvam za naslov evropskega prvaka v težki kategoriji Najbolj znani teniški igralec špamje je Charles.
ženski sportni svet se penaša s tremi »zvezdnicami«, in sicer s teniško igralko Chavarri ter plavalkama Bernet in Gom-zales. Majhno je to število zares, toda Španke 90 vse prej. samo sportni »tip « ne!
s— SK Mars Obveščamo vse člane da b0 v nedeljo dne 7 t. m. ob 9.30 članski sestanek v gostilni Pred Vič. Mesarska cesta 4. Za vse aktivne člane je sestanek obvezen. Prines:te s seboj potrebno opremo, ki jo imate doma. — Odbor.
Novi francoski proračun
Potrebne so bile znatne omejitve v Izdatkih in zvišanje nekaterih davščin
Francija je zdaj odrezana od svoje kolonijalne posesti, kar seveda ni moglo ostati brez posledic za njeno gospodarstvo. Na eni strani ne dobiva več sirovin, na drugi pa vpliva to odločilno tudi na njene finance. Zato je razumljivo, da se je moral novi državni proračun prilagoditi novim razmeram. Potrebne so bile na vseh poljih znatne omejitve, v državnih izdatkih in zvišanju davkov. Francija hoče obdržati stabilno valuto in kolikor mogoče izenačiti svoje državne finance.
Po novem državnem proračunu znašajo redni izdatki 102 milijardi, dočim so znašali v lanskem 105.5, v predlanskem pa 97 •	.t asa JO 27 miU-
jard, dočim so znašali lani 33, predlanskim pa 37.3. Dohodki od davkov, carin in nio-nopolskih predmetov, naj bi znašali le'.os 102 milijardi. V lanskem proračunu je znašala ta postavka 80 milijard v lesnici so bili pa dohodki večji. Tako bi torej znašali redni in izredni izdatki 129 milijard, na davkih pa naj bi prejela država 102 milijardi. To pomeni, da bi bilo z dohodki kritih okrog 79 odstotkov državnih izdatkov Položaj bi se torej v primeri z lanskim in predlanskim znatno zboljšai kajti lani so krili redni dohodki samo 60 predlanskim pa 50 odstotkov državnih Izdatkov
Položaj naj bi se izboljšal v prvi vrst zaradi večjih omejitev v izoatk^h. V Franciji so zdaj odpadli izdatki za vojsko ln za vojno industrijo, na drugi strani so bili pa zvišani osebni :zdatki, tako da je nastalo v tem pogledu pribi žno izenačenje Finančni in davčni ukrepi so bili objavljeni kot dva posebna za k >oa v Uraonem listu. Prvi zakon obsega čisto davčne, drugi pa gospodarsk" noiričnr in valutarne ukrepe, ki bodo služil! zvišanju kupne moči ter pravilnemu umerjen ju denarnega trga.
Med davčnimi ukrepi je treba omeniti zvišanje dividendnega davka od 30 na 35 odstotkov, ter zvišanje davka na plače ln mezde od 13 na 16 odstotkov, pri čemer je treba omeniti, da veljajo te davščine v Franciji za dopolnilne. Za delno izenačenje pa. namerava vlada odpraviti izredno v za-čeku vojne uvedeno narodno kontribucijo Dohodninski davek bo od 400.000 frankov letno navzgor zvišan progresivno. Končno bo uveden 8 odstotni luksusnl davek ln sicer kot doklada k prometnemu davku pri luksusni proizvodnji. Temu davku bodo podvržene tudi razne zabavne prireditve. Vsi monopolski predmeti se bodo podražili
Predpisi glede plačevanja davkov bodo
e roman® DK!
Ogromna večina oglaševalcev se obrača na
„JUTROV" OGLASNI ODDELEK
VSAK
naš naročnik ie zavarovan
4 1!
ste ooravnali naročnino?
Umrla nam je naša draga sestra, teta
sestra Karsnela Potočnik
bivša prednica šolskih sester v Mariboru
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo ob 15.30 z 2al kapele sv. Marije, k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo brala v petek 12. t. m. ob 7. uri v kapeli šolskih sester, Lončarska 2. Ljubljana, dne 5. marca 1943.
ŽALUJOČI SORODNIKI

V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je zapustila po kratki in mučni bolezni v 84. letu svoje starosti, previdena s sv. zakramenti, naša ljuba mama, babica, tašča in prababica, gospa
vdova po višjem sodnem svetniku
Pogreb nepozabne pokojnice bo dne 4. marca t. 1. ob 15. uri iz hiše žalosti, šukljetova 16, na šmihelsko pokopališče.
Sv. maša se bo brala v farni cerkvi dne 9. marca t. 1. ob 8. uri.
Novo mesto, dne 2. marca 1943.
žalujoči:
MARIJA ŠKERLJ, KOZI ANDRISKA, hčeri in ostalo sorodstvo
.......
Dotrpela je naša zlata mama in žena, gospa
Mrak Frančiška roj. Bedenk
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 6. marca t. 1. ob 5. uri popoldne izpred farne cerkve sv. Antona na viško pokopališče.
Ljubljana, Kranj, dne 5. marca 1943.
Žalujoče družine: MRAK, PODGORŠKU
poostreni, in nekateri plačilni termini pomaknjeni naprej.
Med splošnimi gospodarsko političnimi ukrepi je najvažnejši blokiranje vseh odpisov. Le ti se smejo izkazati v bilanci samo do višine, kakor je določena pri dotični družbi na posebnem računu po finančnem ministrstvu. Vsi papirji pridobitnih družb se morajo glasiti na ime, v kolikor niso naloženi pri državnih depozit-nih blagajnah. Prijavna dolžnost za nove pridobitve v bodoče ne bo veljala samo za delnice in deleže, temveč tudi za pridobitve zemljišč po 1. septembru 1939 v skupni vrednosti nad 200 000 frankov. Finančno ministrstvo dobi pravico zahtevati naknadna dokazila o izvoru takih novih pridobitev Finančno ministrstvo bo imelo tudi pravico dajati navodila glede ponovne prodaje in ponudbe takih zemljšč Stari zakon o prepovedi plačil v gotovini nad 3000 frankov, ki se doslej ni posebno strogo izpolnjeval, bo obnovljen Finančno ministrstvo pripravlja prepoved vplačil v gotovim nad 5000 frankov. obenem pa olajšanje čekovnega prometa s tem, da bo odpravljena kolkovina in dovoljene razne druge manjše olajšave
Ribarstvo v Ture ji
rurčija poseča zadnje čase veliko pozornost tudi svojemu ribarstvu. Vlada je pripravila načrt o povzdigi ribarstva. Pri tem
bo sodelovala ljuiska banka. Ustanovljena
je bila Ribarska zadruga. Njena naloga bo skrbeti za povzdigo ribolova in enakomerno razdelitev rib med prebivalstvo. Zadruga bo preskrbovala ribičem kredite ter skrbela za naprave za konserviranje rib. Ribiči bodo imeli svoje socialno zavarovanje. Zgrajenin bo več hladilnic in tovarn za konserviranje rib. Pozneje bo ustanovljenih še več ribarskih zadrug tam, kjer je mnogo rib.
Zatiranje rahitisa na Madžarskem
Madžarski državni zavod za javno zdravstvo je organiziral lani v deverih okrajih :n šestih mesecih borbo proti rahitisu. 10.350 dojenčkov siromašnih družin so hranili z vitamini D. Zdravstvena služba Žejnega križa je skrbela za 15.270 dojenčkov. vodstvo državnih dečjih domov pa za 1400 1700 nosečih žen in doječih mater je dobivalo vitamin B v obliki ovsenih kosmčev ki jih pa zaradi neprijetnega okusa nekatere niso hotele Dojenčki so dobivali vitamin D potom injekcij. Zdravniški pregled 150 otrok je pokazal, da se je zaščitno sredstvo obneslo v 90°'n. Madžarske kemične tovarne bodo v bodoče izdelovale cenene preparate vitamina D.
Nove omejitve za Žide v Sifiji
Komisar za židovske zadeve v Sofiji je izdal naredbo. s katero je prepovedano v Sofiji živečim Židom kupovati kakršna Koli ž:vila neposredno od proizvajalcev. Prepovedano je tudi prinašati Židom živila na dom Zidje smejo zdaj kupovati živila samo ob določenih urah v trgovinah
t
V neizmerni bolesti javljamo tužno vest, da je naš predragi soprog, oče. brat, stric in svak, gospod
IVO ŠUBIC
bivši magistratni direktor
dne 28. februarja t. 1. v Celju preminul.
Spominu nepozabnega pokojnika se oddolžimo s sv. mašo zadušnico dne 8. marca t. 1. ob 8. uri v frančiškanski cerkvi.
Ljubljana, dne 4. marca 1943.
ERNA, soproga; ERNA in MARIO, otroka; Dr. MILAN, ing. arch. VLADIMIR, ing. STANKO, prof. MIRKO ŠUBIC, bratje — in ostalo sorodstvo

INDUSTRIJALEC
je preminul.
Rodbina SAMSA sporoča to tužno vest prav vsem sorodnikom in znancem.
Villa del Nevoso, Ljubljana, Abbazia, Litija, Gorizia na dan 3. marca 1943.
FRANCE NOV8AR:
23
^etttlr srca
.ROMAN_
Drugi del
ŽETEV Peto poglavje
Dr. Rudolf Zidarič, cesarsko kraljevi odvetnik, je mrzlega zimskega dne leta tisočdevetstodevetega ukazal kočijažu, naj ustavi pred hišo, kjer je imel znan kipar svojo delavnico. Bila je ena tistih dunajskih ulic, ki so prej spadale v podeželsko mesto, s skromnimi, skoraj zamazanimi pročelji, dve, tri-nadstropne zgradbe, kjer stanuje revno ljudstvo.
Bil je zavit v debel plašč- z ovratnikom iz kožuho-vine, klobuk si je bil potisnil prav na čelo, da se mu je skoraj dotikal naočnikov. Počasi, nekam utrujeno je stopal iz kočije in malomarno odslovil koči-jaža.
»Pridite ob petih popoldne!«
»Prosim lepo. gospod doktor,« je ponižno odvrnil mož in se spravil na voz.
Dr. Rudolf Zidarič je vrgel površen pogled po ulici in vstopil v neko vežo Pogledal je na steno, in poiskal kiparjevo ime. Njegova delavnica je bila na dvorišču.
Vstopil je v velik prostor s stekleno streho, poln
nedovršenih kipov in plastik. Kipar, bled mož pri petintridesetih letih, ga je že pričakoval.
»Pozdravljeni, gospod doktor,« ga je nagovoril in pri tem iskal v njegovih očeh odgovora o dobri volji. »Točni ste kakor ura.«
Odvetnik se je prisiljeno nasmehnil in dejal rezko.
»Priporočili so mi vas in zato sem se odločil, da bom naročil pri vas kip za mojega sina.«
Ozrl se je po delavnici.
»Vidim, da vam dela ravno ne primanjkuje. To me veseli. Umetniki menda ne živijo posebno sijajno,« je govoril z isto rezkostjo.
»Kar zadeva mene osebno,« je skromno pripomnil kipar, »imam dela celo preveč. Saj sami vidite. Naročila prihajajo vsak dan. tako da niti ne morem vsem ustreči. Sicer pa, dovolite mi vprašanje, ali bom napravil kip po živem vzorcu? Hočem reči, ali boste pripeljali sina?«
Rudolfov obraz je prebledel. Umetnik se je opravičil.
»Gospod doktor, oprostite mi, če sem vprašal preveč! Nisem vedel, da ...«
»Ne opravičujte se, dragi gospod,« je otožno povzel odvetnik. »Seveda ne morete vedeti, kako in kaj je z menoj. Prav zato sem sklenil, da vam bom povedal zgodbo o mojem sinu, da boste razumeli, kakšen mora biti kip. ki si ga želim. Če utegnete poslušati, to prav za prav niti ni zgodba o mojem sinu, ampak povest mojega življenja... Mislim, da vas bo lahko zanimala ...«
Umetnik je povedel dr. Zidariča k mizi in mu ponudil globok naslanjač. Sam je sedel k njemu. Pri-
žgala sta si cigarete. V veliki delavnici je zavladala tišina, kakor v grobnici. Odvetnik je začel...
Mladi gospod, do tega trenutka ne veste ničesar o meni. Veste le to, da so vas pri meni priporočili ugledni ljudje, in da mi morate napraviti s svoj mi rokami umetnino. Vem, kako kot umetnik gledate na vse takšne ljudi, kot sem jaz, ali trgovci, sploh poslovni ljudje. Umetniki na splošno mislijo, da le oni poznajo življenje v potankosti, drugim teh lastnosti ne pripisujejo v posebni meri Mislim, da je to vaše naziranje zmotno. Če bi bilo po mojem, bi ljudje ne mislili, da samo umetniki doživljajo globoke drame. Prave drame so tiste, ki se vršijo in končujejo brez velikega kričanja, brez superlativov, brez samomorov. Prave drame so nam vedno skrite, nikdar ne pridejo v javnost, ker njihovi junaki navadno živijo svoje udobno meščansko življenje, kar pri okolici vzbuja videz sreče in zadovoljstva.
Če sem si ravno vas izbral, da vam povem svojo zgodbo, vam že vnaprej povem, da se ne bojim vaših nazorov, ki zro zviška na vse tiste ljudi, ki niso umetniki. Vso zgodbo vam bom povedal, ne da bi hotel olepšati samega sebe, saj bi mi to tudi nič ne koristilo. Povedal vam jo bom, zanašajoč se na vašo besedo, da ne bo niti ena črka iz mojega pripovedovanja prekoračila tega prostora. Govoril vam bom kot zdravniku o težki bolezni, ki sem jo preživel in ki me muči neprestano ter mi dela življenje pusto in nemirno. Ne dajte se nikdar prevarati videzu. Ta nas slepi, da ne opazimo globine. V življenju pa je že tako. da nas površno gledanje
in površno ravnanje kmalu potegne v prepad. Vsaka napaka se vrača k človeku in vselej privede s seboj še svoje posledice ..,
Morda se čudite mojim besedam. Povem vam, ker mi morda ne boste verjeli, da nisem bil nikdar v življenju srečen in da sem zdaj, ko imam nekaj imetja, še mnogo bolj nesrečen kot prej. ko nisem še ničesar imel Tedaj je bila v meni še mladost, sila, od katere sem si nekaj obetal. To napako itak vsi ponavljamo, pa sproti pozabljamo, da leta teka hitreje kot brzi vlak. Malokdo misli na to, da ima leto le tristopetinšestdeset dni in vse življenje je samo malo množenje s temi dnevi. Niti sekund nt veliko, če jih izračunate, pa je v tem všteto vse, kar smo doživeli. Koliko ostane, po vseh teh računih tako imenovane sreče? Zelo, zelo malo, mladi gospod...
Na Dunaj sem prišel ubog in reven leta tisoč' osemstodevetdesetega. Bilo je jeseni, ko se začenja šolsko leto. Na Kranjskem sem končal gimnazija in moje znanke so poskrbele za to, da so me spravile na vseučilišče. Bile so navdušene za moje sposobnosti, ki so jim prerokovale velike uspehe.
Če zrem danes nazaj na tista leta, posebno n:i tisto zadnje leto pred odhodom na Dunaj, in še posebej na zadnje počitnice.#ki sem jih doživel v Dolenji vasi na Spodnjem Kranjskem. Vi tistih krajev še niste videli in tudi ne verjamem, da boste kdaj odšli tja. Toda rečem vam. da kai ^.kega tu no vidite. Lepote je morda tu več, toda naravne, ne-prisiljene očarljivosti, ljubeznive preprostosti meščanom primanjkuje.
Urejuje: Davorin RavljeD - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inseratm del je odgovoren: Ljubomii Volčič - Vsi v Ljubljani