TRGOVSKI TOVARIŠ
LETO XXXII	1 9 3 5	ŠTEVILKA 3/4
DONESKI K PRESELITVENEMU PROBLEMU LJUBLJANSKEGA TRGOVSTVA
II. DEL
V	prvem delu1 smo obravnavali doselitev trgovskega in podjetniškega življa v Ljubljano iz jugoslovanskega ozemlja v teku 19. stoletja. V pričujočem poskusimo podati sliko doselitve iz tujih dežel. Zelo močan je bil pri tem dotok iz nemških dežel nekdanje Avstrije, zlasti z Dunaja; skoraj enako močan iz dežel češke krone (Češka, Moravska, Šlezija) in sicer skozi vso stoletje (Zeska, Stfelba, Ramm, Stedry, Hammerschmidt, Schiller, Schwarz, Czap, Horak, Reich, Weidlich). Pri tem je razdelitev po obeh narodnostih (češki in nemški) skoraj enaka. Znatna je priselitev iz Nemčije; tudi Švica je v prvih dveh tretjinah minulega veka dajala precejšnje število svojih ljudi Ljubljani; v tem se zlasti odlikuje kanton Graubiinden, ki je pošiljal v Ljubljano cele generacije kavarnarjev in slaščičarjev (Egia, Gilly, Hermann, Kapretz, Karl, Lansel, Melhior, Osvvald, Pua, Salamon, Saxer, Schmidt, Stuppan). Doselitev trgovstva iz Italije, ki je bila še konec 18. stoletja zelo močna, je pa padla kvantitativno in kvalitativno. Trgovina v ožjem smislu ne dobiva iz Italije nobenih novih zastopnikov. Trgovci z laškimi imeni dohajajo v Ljubljani večinoma iz Koroške, kjer so bili rojeni (Gasperotti, Moro, Tambornino), pač je dala Italija Ljubljani v 19. stoletju mnogo zidarskih mojstrov in stavbenikov, pa nekaj prodajalcev in izdelovalcev salam (Andretto, Buz-zolini, Toniutti).
Po strokah je dobila Ljubljana največ pivovarnarjev iz Koroške (Auer, Feichter, Prunner), največ kavarnarjev iz Švice, največ lekarnarjev iz Češke in Moravske (Wondraschek, Ramm, Svoboda Jožef, Schenk, Trnko; zy Viktor, Trnkoczy Ubald, Svoboda Eduard, Mardetschlager, Čižmaf, Prochaska).
Od priselnikov so prišli mnogi v Ljubljani do velikega blagostanja in socialne veljave (Auer, Bamberg, Baumgartner, Biirger, Cantoni, Drelse, Hamann, Hammerschmidt, Heimann, Holm, Holzer, Horak, Lorenzi, Mayer, Moline, Prunner, Rofimann, Stfelba, Tonnies, Trnkoczy, Tschinkel, Treo itd.), drugi so odločilno vplivali na naše gospodarske, humanitarne in kulturne ustanove (Fedor in Ottomar Bamberg, Janez Nep. Horak, Ubald pl. Trnkoczy, Ferdinand Jožef Schmidt, M. Dr. Franc Schiffer itd.).
V	narodnostnem pogledu so se priseljeni Nemci vseh dežel s prav malimi izjemami vse do konca 19. stoletja krepko držali svoje narodnosti,
1	Trgovski Tovariš 1934, št. 10, str. 206—216. Trgovski Tovariš 1935, št. 1/2, str. 7—16.
šele od 20. stoletja naprej se opaža močnejši vpliv asimilacije s slovenskim okoljem. Zastopniki drugih narodnosti so zapadli v prvi polovici stoletja ^večinoma germanizaciji, v drugi polovici se poslovenijo najprvi sorodni nam Čehi, pozneje tudi večina priseljenih Italijanov.
Normalni tok doselitve iz nemških in italijanskih pokrajin so na inah prekinili politični dogodki I. 1898., še bolj pa 1. 1918., medtem ko .se vrši doselitev Čehov nemoteno naprej. Hkrati s tem pojavom se opaža izselitev nemškega in italijanskega življa iz Ljubljane, kar je povzročilo v zvezi s stalnim dotokom domačega prebivalstva, da je dobilo ljubljansko trgovstvo v 20. stoletju enotno nacijonalno lice.
ni.
DOSELITEV IZ NEMŠKIH DEŽEL BIVŠE AVSTRIJE
1.	Nemška Štajerska
G r a d e c : Karl Janez Pairitsch, r. 1798, zlatar. Florjanska ulica 40 (iv); Henrik Franc Quenzler, r. 1794, trg. z manuf. blagom Mestni trg 282 (24) od I. 1837: Špitalska ulica 271 (10); Jakob Mahr, r. 1800 in njegov sin 1? e rd i n a n d M a h r , r. 1824, ravnatelja gremijalne trgovski šole Mestni trg 237 (17) od 1800: Cesarja Jožefa trg 12; Andrej Nennig, r. 1811, pivovar na Zelenem hribu (Kurja vas 23), od 1849 tudi restavrater na ljubljanskem kolodvoru; Albert Trinker, r. 1818, agentura Kapuc, predm. 25 (Kongresni trg 8), trg. z manuf. blagom Mestni trg 8, pozneje 7, od 1848 ljubljanski meščan; Karl Sigmund Ti 11, r. 1850, trgovec s papirjem in šol. knjigami, sprva Pred Škofijo 3, potem Špitalska ulica 271 (10); Rudolf Kirb isch, r. 1854, slaščičar in kavar-nar, Kongresni trg 8; Adolf K nebi, r. 1874, trg. s steklom in porcelanom, Wolfova ulica 6.
Judenburg: Adolf Wagenpfeil, r. 1871, zlatar in juvelir, Čevljarska ulica 2.
L leze n pri Selztalu; Matija Gerber, r. 1818, knjigovez im trg. s pisalnimi potrebščinami, od 1844: Turjaški trg 221 (Novi trg 6), od 1856: Gledališka ulica 21 (Kongresni trg 4).
S c h a r s d o r f pri Trofaiachu (Leoben): Alfonz Breznik, r. 1880, trg. z glasbili, Mestni trg 3 in Aleksandrova cesta 7 (oče Martin Breznik, nadučitelj, r. 1850 v Trnovljah pri Vojniku, prist. v Jarenino). Rod je bil in tudi ostal slovenski.
Š t a i n z pri Lipnici: Jurij E n n s b r u n n e r , r. 1803, trg. z manuf. blagom, Špitalska ulica 271 (10).
St rade n nad Radgono: Longin Blumauer, r. 1817, jermenar, Sv. Petra cesta 17 (30); Jožef Putre, r. 1820, trg. s špecerijskim blagom, Stari trg 23.
S t ]■ a 11-fStražal pri Spielfeldu: Leopold L e d e n i g, r. 1786, uradnik drž. knjigovodstva, sin Alfred L e d e n i g, r. 1845 v Ljubljani, trgovec z manuf. blagom, Mestni trg 263 (25).
2.	Nemška Koroška
Brež e (Friesach): Ivan B a u m g a r t n e r , reete Baumgarteh, r. 1807, Emonska cesta 2 (stara štev. 72 predmestja Gradišča), veletrgovec z žitom in deželnimi pridelki, od 1849 ljubljanski meščan.
G mu n d: Karl Tambornino, r. 1811, zlatar in juvelir, Kongresni trg 6; od 1858 ljubljanski meščan.
H i m m e 1 b e r g : Nikolaj G a s p e r o 11 i, r. 17(57, trg. knjigovodja pri trgovcu Leopoldu Frorenteichu, Mestni trg 2;56 (16); njegova sinova Ivan Leopold, r. 1800 (od 1835 ljubljanski meščan) in Kajetan Gasperotti, r. 1801, trgovca s spec. blagom in železom od 1829—1833: Kapucinsko predmestje 45 (Wolfova ulica 4), od 1833—1845: špitalska ulica 269 (9); Leopold Gasperotti od 1847: K rakovo 66 (Gradaška ulica 8); Julij Mayer, r. 1844, trg. z mešanim blagom, Pod Trančo 168 (1).
O 1 s a C-Ii pri Sp LLt. a 1- n : Jurij Auer.star., r. 1833, pivovarnar, Kapucin, predm. 39 (Wolfova ul. 12), od 1871 ljubljanski meščan.
Pia j b er g nad Beljakom: Florijan Maurer, r. 1815, trg. s spec. blagom, Sp. Šiška 24 in Jurčičev trg 1, pozneje Nemški trg 6 (Napoleonov trg 7).
PojuKaJ.,^J : Konrad S t o c k 1 i n g e r , r. 1844, prevoznik, gostilničar in opekarnar, Rimska cesta 15.
StraOburg: Matevž RoBmann, r. 1849, steklar in trgovec s steklom, Mestni trg 2, potem 7.
Ostala Koroška (kraj neznan): Paul P r u n n e r , r. okoli 1750, pivovarnar, Karlovško predmestje 4 in 5 (danes stara ubožnica, Karlovška cesta 7—9); 1 v a n F e i c h t e r , r. 1779, pivovarnar, Florjanska ulica 95 in 96 (24 in 26).
3.	Dolenja Avstrija
Du n aj : Henrik Adam H o h n, r. 1771, knjigovez in trg. s papirjem, Stari trg 157 (24), od 1805 ljubljanski meščan; njegov sin Ed u a r d Hoh n , r. 1817, knjigovez in trg. s papirjem istotam; Lovrenc Leopold Hauffen, r. 1791, uradnik tobačne in kolkovne uprave v Ljubljani; njegova sinova Franc, r. 1818, in Jožef Hauffen, r. 1821 v Ljubljani, sta bila trgovca z manufakturnim blagom, prvi v Špitalski ulici 272 (8), drugi Pred Škofijo 281 (3); Karl F od eri, r. 1814, prodajalec luksuznega peciva in slaščičar, Lingerjeva ulica 276 (7); Karl Voltmann, r. 1817 v dunajskem predmestju Gumpen-dorfu, klobučar, Poljansko predmestje 92 (Streliška ulica 14), od leta 1866. ljubljanski meščan; njegov sin Eduard Friderik Voltmann, r. 1849 na Dunaju, slaščičar, sprva v Šelenburgovi ulici 56 (4), potem v Slovnovi ulici 15 (— Prešernova ulica 52); Leopold Burger, r. 1829 kot sin zlatarja (Goldschlager), sprva inženjer pri gradbi Južne železnice na Vrhniki, potem trgovec s špecerijskim blagom, Dunajska cesta 10 (od 1850 ljubljanski meščan); Eduard P r tičke r, r. 1831 v Porečah na Vrbskem jezeru (pristojen po očetu graščaku Josipu na Dunaj); trg. s špecerijskim blagom, Sv. Jakoba trg 139 (Virantova hiša), od 1860 ljublj. meščan; Ferdinand Melhijor Schmitt, r. 1842, trg. z galant. blagom, Špitalska ulica 277 (4); Friderik Soss, r. 1849 v Liesingu pri Dunaju, trg. z manuf. blagom, Špitalska ulica 269 (9); Franc Kand e la, r. 1850, stavbenik, Gradišče 18, potem Tržaška cesta 16; Konrad Lachnik, r. 1859, stavbni in vodogradbeni podjetnik, Aleksandrova cesta 7; Alojzij Kraczmer, r. 1858, trg. s klavirji in glasbili, Sv. Petra cesta 6; Ferdinand T r u m m 1 e r , r. 1865, arhitekt kranjske stavbene družbe in stavbenik, Turjaški trg 1, pozneje Rimska cesta 17; Matija Spreitzer, r. 1873 v Ljubljani,
trg. s špecerijskim blagom, Stari trg 32, potem Maistrova ulica 2, je bil ob rojstvu po očetu Matiji, r. 1834, na Dunaju, Alservorstadt, še pristojen na Dunaj; Matije ml. sin Janko Spreitzer, r. 1905 v Ljubljani, trg. s špecerijskim blagom, Gajeva ulica 3 (pasaža); Jaroslav B r e u e r , r. 1885, stavbenik, Gosposvetska cesta 1; Jožef Kunz, r. 1877, tvorničar svilenega blaga, Poljanski nasip 40, prodajalna Miklošičeva cesta 14; Rudolf Bayer, r. 1888, trg. s manufakturnim blagom, Stari trg 5.
Fugnitz pri Gerasu (okraj Horn): F erdinand B i 1 i n a , r. 1818, torbar, rokavičar in trg. z galanter. blagom, sprva Breg 198 (2), potem Židovska ulica 228 (6), slednjič Židovska ulica 231 (1).
Hainburg: Emerik Zelinka, r. 1885, prokurist veležganjarne Rosner & Co., Celovška cesta 10; njegova vdova Alojzija, lastnica trgovine z žganimi opojnimi pijačami in sadnimi šoki, Celovška cesta 34.
N e y b n r g: Ivan Jurij Fridl, r. 1761, trg. z dež. pridelki in špediter, Stari trg 98 (— 34), od 1800: Gradišče 35 (= Rimska cesta 2).
N e u n k i r c h e n : Hugo W a n e k, r. 1869 v Vodmatu, izdelovalec čepic, Sv. Petra cesta 23.
So m m er ra in a m L e i t h a g eb i r g e: Franc Det ter, r. 1834, trg. s šivalnimi stroji in mehanik, Gradišče 50 (Rimska cesta 10), potem Stari trg 1, slednjič Židovska ulica 228 (1).
Poysdorf (Viertel unter dem Mannhartsberg): Andrej Rieder, r. 1774, steklar in trg. s steklom, Kapucin, predmestje 10 (Wolfova ulica št. 5); njegov sin Karl Rieder, r. 1825, je nadaljeval očetovo obrt do okoli 1. 1850.
4.	Gorenja Avstrija in Salcburška
Linz: Ivan J a x, r. 1872, mehanik in trg. s kolesi in šivalnimi stroji, Dunajska cesta 17, potem 13.
Hal le in (Salcb.) Viljem Rudholzer, r. 1823, urar, pozneje tudi optik, sprva Stari trg 167 (4), nato Stari trg 16 (5), slednjič Mestni trg 8, od 1858 ljubljanski meščan; Nikolaj Rudholzer, r. 1826, urar, Gosposka ulica 218 (11), potem Stari trg 18 (9).
5.	Tirole
Innsbruck: Jožef J a x , r. 1848, trg. s šivalnimi stroji, Gledališka ulica 44 (= Wolfova ulica 6); Jožef Lorenzi, r. 1830 v predkraju Miihlau pri Innsbrucku, veletrgovec z lesom, Dunajska cesta 30.
Jungholz (okraj Reutte); Alojzij Eberle, r. 1829, zvonar pri Samassi; njegov sin Jožef Eberle, r. 1875 v Ljubljani, zlatar in urar, Mestni trg 13, od 1905: Mestni trg 17.
Strigno: Leopold Paternolli, r. 1801, knjigar, Mestni trg štev. 263 (25).
Ostale Tirole (kraj neznan): Ivan Hieng,2 r. 1753, sprva sluga (Livreediener) pri baronu Leopoldu Raslemu, Sv. Jakoba trg 71 (3), pozneje (1799) majhen krojač in klobučar (Hutstepperer), Florjanska ulica 122 (29); od 1802 ljubljanski meščan; njegov sin Franc Hieng, r. 1795 v Ljubljani,3 žitni trgovec, Dunajska cesta 10 in 87 (31);
2	V stolni župniji (poročna matica) 1. 1785. označen za »orinudus ex Tyrok
3	Botra: Ivan Peter pl. Andrioli in Ksaverija baronica Rastern.
Ivan Holzer, r. okoli 1775, poštar in grašč. upravitelj v Logatcu; njegov sin Karl Kanut Holzer,4 5 r. 1802 v Logatcu, izdelovalec rozolja in trg. s špecer. blagom, Kapucin, predmestje 4 (= Dunajska cesta 10), od 1849 ljubljanski meščan.
Ivan K a s t n e r , r. okoli 1790, kramar in pilar, Ključavničarska ulica 254 (3); sin Ferdinand Kastner, r. 1818 v Ljubljani, trg. s špecerijskim blagom in gostilničar, Ces. Jožefa trg 4; sin Mihael Kastner, r. 1821, trg. s špecerijskim blagom, Dvorski trg 1 in Gradišče 7.
IV.
DOSELITEV IZ DEŽEL ČEŠKE KliONE
1.	Češka
Praga: Janez Nep. Wondraschek, r. 1779, deželni lekarnar (landschaftlicher Apotheker), Mesto 223 (= Jurčičev trg 2); Jožef S t f 1 b a (poljubljančani Strzelba), r. 1804, milar, Sv. Petra predmestje 16 (Sv. Petra cesta 28), od 1842 ljubljanski meščan; Franc K a 1 m u s, r. 1839, pečarski podjetnik in tvorničar, Konjušna ulica 2, nato Lončarska steza 2 in 4 (tvrdka Kalmus in Ogoreutz), in Opekarska cesta 27.
Brod Nemecky; Jožef Svoboda, r. 1840, lekarnar (1890), Jurčičev trg 223 (2).
Budjejovice: Mavricij Mardetschliiger, r. 1859 v Trhove, obč. Svinj, lekarnar (1894), Jurčičev trg 2.
Časla va : Venčeslav S t ed r y , r. 1810, inženjer pri drž. stavbnem uradu v Ljubljani; hišni posestnik Gradišče 28 (Nunska ulica 3); njegov sin Gustav Stedry, r. 1839 v Ljubljani, trg. s špec. in kolon, blagom, Kapucin, predmestje 54 (= Šelenburgova ulica 8); Ivan Venčeslav Stedry, r. 1847 v Časlavi, Gustavov bratranec, imetnik komisijske pisarne in agenture, Frančiškanska ulica 16 (10).
Česky Dub: Karl Binder, r. 1858, mizar, pozneje lastnik mizarske tvornice, Slomškova ulica 16.
Česky Rudolec: Filip Jožef Goldstein, r. 1862, optik, Jurčičev trg 3, potem Pod Trančo 1.
Pubi (Eichwald), okr. Toplice-Šanov: Alfred Laessig, r. 1870 v Hrobu (Klostergrab), ravnatelj in poznejši lastnik Tschinklove tvornice kavnih primesi in kanditov, Dunajska cesta 92 (33).
Flaje pri Duh novu (Fleih bei Dux): Jožef K 6 h 1 e r , r. 1850 sedlar in trg. z usnjarskimi izdelki (od 1885), Šelenburgova ulica 3, potem Dunajska cesta 19.
Hodkovice pri Libercu (Liebenau bei Reichenberg): Ferdinand Ludwig, r. 1799, trg. s špecer. blagom, Pred Škofijo 312 (20).
Hoštka pri Litomeficah: Eduard Kot tek, r. 1832, urar, Židovska ulica 7.
Jenikov pri Kutni Hori: Hugo U h 1 i f, stavbenik, Resljeva cesta 2.
J i č i n : Franc Prochaska, r. 1890, lekarnar, Jurčičev trg 2.
4	Odtod poznejša tvrdka C. C. Holzer.
5	Upoštevana je upravna razdelitev v kronovine Češko, Moravsko in Šlezijo, kakršna je veljala v 19. stoletju.
Kamenice (okr. Pardubice): Adalbert K a s s i g , r. 1846, krznar in trg. z unif. potrebščinami, Židovska ulica 5, potem 7.
K r a s n e p o 1 e p r i C h r i b s k i (Schonfeld bei Kreibitz), okraj Warnsdorf: Emanuel Sch n eider, r. 1840, strojnik v Tschinklovi tvornici, Dunajska cesta 33; njegov sin Jožef Karl Schneider, roj. 1870 v Ljubljani, trg. z železnino, Dunajska cesta 16 (tvrdka Schneider & Verovšek); R e i n h o 1 d in Teodor T s c h i n k e 1, rojena 1844, sinova tvorničarja Avgusta Tschinkelna v Lovozicah, prišla v Ljubljano
1.	1866. in sezidala na Dunajski cesti 33 tvornico kavnih primesi in kanditov, ki je delovala do 1. 1896.
Krucemburk pri Choteboru: Miroslav Kasal, arhitekt in stavbenik, Mirje 11.
Krumlov: Terezija Jany, por. Šušteršič, r. 1851, prodajalka obleke, Stari trg 2.
L h.aLa.. (okraj Klatovo): Alojzij Bab k a, r. 1884, bil pristojen na Dunaj, knjigoveznica in kartonaža, Kongresni trg 13.
Lovčeh, okraj Podebrad: Hugon Ihl, r. 1862 v Lokah pri Leskovcu, trg. z manufakturnim blagom, Špitalska ulica 4.
M e 1 n i k : Ivan F r i sch, r. 1819, jermenar in trg. z galanterijskim blagom, sprva Slovnova ulica 8 in 9 (Prešernova ulica 34 in 32), potem Marijin trg 3.
Novy Benatek pri Mladi Boleslavi: Franc Dedek, r. 1866, stavbenik, Lepodvorska ulica 5, potem Žibertova ulica 7.
N y m b u r 'k : Venčeslav K u b e l k a , r. 1837, trg. z lesom, zidarski in tesarski mojster, Poljansko predmestje 39 (= Poljanska cesta 57).
Ost rov (Schlackenwert) pri Karlovih varih: Jožef Hammer-schmidt, r. 1826, strojni ključavničar južne železnice; njegov sin Ernst H a m m e r s c h m i d t, r. 1856 v Ljubljani, trg. z železnino, Gosposka ulica 15 — Nemški trg 6 (Napoleonov trg 7).
Po to h r a d : Emil Fiedler, r. 1892, tehnična pisarna, Tavčarjeva ulica 7.
Preslice pri Plznu: Albert Hlavka, r. 1875, trg. s bandažami in kirurgičnimi potrebščinami, Prešernova ulica 7.
Ratiborske Hory:	Anton K r e j č i, krznar in klobučar,
r. 1848, Frančiškanska ulica 9, potem Wolfova ulica 5.
R o ud n i c e_n_a Labi: Bohuslav Čvančara, r. 1883, lastnik drogerije »Adria«, Šelenburgova ulica 1.
S a d p k : Franc Z eska (Zeschko), r. 1763, steklar in trg. s steklom, Mestni trg 8 (ljublj. meščan od I. 1795).
Serovice pri Taboru: Peter B e d n a f (Bednarz), r. 1809, trg. s špecerijskim blagom, Dvorski trg 1.
Šoti (okr. Nove Mesto n. M.): Josip C ih la f, r. 1881, kamnoseško in betonsko podjetje, Tyrševa cesta 69.
Slan_y: Karl Holinsky, r. 1869, arhitekt in stavbenik, Gradišče 13.
S m r ž o v k a (Morchenstern) pri Tannwaldu: Emanuel Ullmann, r. 1814, trg. s steklom, Špitalska ulica 271 (10).
T opla : Dr. Franc Anton S c h i f f e r , r. 1805, profesor medicine v ljublj. civ. bolnišnici, od 1866 meščan, od 1881 častni meščan ljubljanski; njegov sin Viktor S c h i f f e r , r. 1851 v Ljubljani, trg. s špecerijskim blagom, Marijin trg 7, potem Mestni trg 19.
/
V	o j t e e h o v (Albertsthal) pri Mladi Boleslavi: Albert S c h w a r z, r. 1793, pfvovarnar, Poljanska cesta 29.
V	rada v (Vysoke Myto); Adalbert P o hi, r. 1844, trg. s špecerijskim blagom, Dunajska cesta 4 (tvrdka Pobi & Suppan).
V	y s o k e M y t o (Hohenmauth): Rudolf G o b e 1, r. 1851 v Frankfurtu Da Meni, stavbenik, Tržaška cesta 14.
V	y z o v i c e (Holešov) Jožef Cižmač, r. 18(18, lekarnar, Jurčičev trg 2.
W a r nsd o r f : Franc E g er , r. 18;17, trakar in trg. s krojnim blagom, Sv. Petra cesta (5; naslednica (od 1870) soproga Terezija Eger, roj. Modic, Sv. Petra cesta 6, potem 2.
Zec hovice pri St rako niča h: Eduard Škopek, r. 1887, optik, Mestni trg 8 (naslednik Rudholzerjev).
2.	Moravska
Brno: Albert Ram m, r. 1807, lekarnar, Mestni trg 4.
H ar ra c h o v pri R y m a n o v u : Julij W e i d 1 i c h , r. 1827, trg. s špecerijskim blagom in železnino, Špitalska ulica 278 (2).
Hodonin: Viktor (r. 1840) in Ubald (r. 1856) pl. Trn-koczy z Zaskala, rojena v Stražnicah, lekarnarja, Mestni trg 4; Eduard Polach, r. 1880, trg. z manuf. blagom in obleko, Mestni trg 9 (naslednik Jakoba Cika).
Tli lava: Franc Bogomir Czap, r. 1801, ustanovitelj in lastnik tvornice vžigalic, Poljanska cesta 102 (65).
K r o m a r i c e : Janez Nep. Ho r a k , r. 1814, rokavičar, Florjanska ulica 94 (28); prodajalna Židovska ulica 8, od 1848 ljubljanski meščan.
L u k y pri M a 1 i n o v i c i h (okr. Ogrsko Gradišče): Franc S c v -čik, r. 1864, puškar in trg. z lovskimi potrebščinami, Crevljarska ulica 2, potem Židovska ulica 8.
M i k u 1 ov : Rudolf W a r b i n e k , r. 1863, tvorničar in trg. s klavirji, Hilšerjeva ulica 3.
Ogrsko Gradišče: Otokar S c h e n k , r. 1829, lekarnar, sprva (1865) Prešernov trg 223 (= Jurčičev trg 2), potem Dunajska cesta 4.
P o d o 1 i (Grofi-Poidl) pri Mohelnicah: Eduard Schuppler. r. 1864, stavbenik, Rimska cesta 6, potem Trnovska ulica 10.
P r e r o v • Josip Reich, r. 1819, suknjar, Ozka ulica 8, njegov sin Adolf Reich, r. 1857 v Ljubljani, ustanovitelj barvarne in kemično čistilne tvornice, Poljanski nasip 8 (4).
P ros niče: Anton Ječ mi n ek, r. 1861 v Ljubljani, trg. z mešanim blagom, Sv. Petra cesta 14, po očetu Kristijanu, r. 1814, pristojen, v Prosnice.
Raškovice pri Frydeku: Simon Klimane k, roj. 1880, krojač in trg. z unif. potrebščinami, Šelenburgova ulica 6.
Rymanov (Romerstadt): Viktor H 6 n i g s c h m i d t, r. 1834, agentura in komisija, Breg 12.
Staro Hrozinkovo (Ogrski Brod): Jožef Koutny, r. 1850', kolar, Kolodvorska ulica 149 (85); njegov sin Od on Koutny, r. 1883 v Ljubljani, trg s tehničnim materialom in železnino, Aleksandrova c. 7, potem Medvedova cesta 26.
Vyškov: Gustav Czap, r. 1830, sin Franceta Bogomirja, lastnik tvornice vžigalic, Poljanska cesta 65; Gabrijel Jurasek, r. 1882 v O t m i c a h , uglaševalec klavirjev in trg. s klavirji, Wolfova ulica 12.
3.	Šlezija
O d r y (Odrau), okr. Opava: Franc Herzmansky, roj. 1859, vrtnar in trg. s cvetlicami, Gradišče 10, potem Stari trg 5 in Aleksandrova cesta 4.
S koč a n (okr. Bielice): Eduard Swoboda, r. 1850, lekarnar, Mestni trg 11.
Slatina (Schlatten): Jožef L a s e t z k y, t. 1836, krojač in imetnik konfekcije, Slonova ulica 55 (=Prešernova ulica 9).
V.
DOSELITEV IZ GALICIJE
B i a 1 a : Robert S m i e 1 o w s k i, r. 1863, stavbenik, Gradišče 2, potem Rimska cesta 2.
Bo c h ni a: Ludvik Groetschl, r. 1860, lekarnar (1890), Mestni trg 11.
B r o d y : Karl Piotrowsky, r. 1860, trg. s kirurgiškimi potrebščinami, Dunajska cesta 7.
Tarnopol: Herman Steinberg, r. 1847, ustanovitelj tvornice za lim in 'Kostno moko, Šmartinska cesta 60.
VI.
DOSELITEV IZ OGRSKE6
Budim p e š t a : Ludvik E k er, r. 1836, klepar in instalater, sprva Sv. Petra predmestje 148, od 1. 1872 vdova Matilda Eker, Kolizejska (danes Puharjeva) ulica 1, potem Dunajska cesta 7.
Baja: Henrik Kaiser, r. 1832, Štefan Kaiser, r. 1844, puškarja, prvi Polana 5, drugi Šelenburgova ulica 3, potem 6.
Csurog (Bačka): Ferdinand Nickelsbacher, r. 1884, vele-tržec z žitom, Pražakova 4 (tvrdka Nickelsbacher in Smerkolj).
Felso-Hald (žup. Sarvar): Štefan N a g y , r. 1838, trg. z železnino, Mestni trg 9, potem Šolski (Vodnikov) trg 2i95 (5); od 1896 ljubljanski meščan.
Giissing (želez, žup.): Viljem Steinherz, r. 1855, žitna trgovina, agentura in komisija, Mestni trg 17, potem Dunajska cesta 12.
K e ž m a r o k (Kesmark): Ferdinand M a 1 a h o v s k i, r. 1813, izdelovalec orgelj, Poljansko predmestje 80.
K i r c h d r a u f (županija Szepes-Varalya):	Teodor N o w o t n y ,
r. 1855, medar in slaščičar, Dunajska cesta 9; njegova soproga Terezija Nowotny, posredov. služb in slaščičarka, Dunajska cesta 9.
L e b e n v LJa-z.L- M i k 1 o s : Rudolf Oroszy, r. 1873 v Vodmatu, agentura in komisija, Komenskega ulica 38, potem Tyrševa cesta 34.
" Upoštevan je teritorijalni obseg Ogrske (brez Hrvatske in Slavonije) v 19. stoletju; zato so tu navedeni tudi kraji, ki so 1. 1919 prešli v ozemlje nasledstvenih držav Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške in Rumunije.
Nemethald pri Szigetvaru (županija Somogy): Franc Szant-n e r, r. 1852, čevljar in trg. s čevlji, Sv. Jakoba trg 142 (4), od 1880 Šelenburgova 4.
P o ž u n (današnja Bratislava): Aleksander Viktor Gruber, r. 1840, glavni založnik tobaka, Mestni trg 18, potem 8.
S k o 1 a r k : Dr. Franc pl. G r o m a d z k i, r. 1793, sin zakupnika Mihe pl. Gromadskega in Marije Ljubojemske, lekarnar, Mestni trg 11; od 1833 ljubljanski meščan in občinski svetovalec.
, Schlaining pri Oberwartu (želez, župan.): Albert Ebenspan-ger, agentura in komisija, Gradišče 16 (= Rimska cesta 4), potem Dunajska cesta 15 (Medjatova hiša).
S o p r o n j : Ferdinand Josip Schmidt, r. 1791, trg. s špecer. blagom in semeni, Kapucinsko predmestje 28 (Dvorski trg 1), ustanovitelj ljubljanske trgovske reprezentance, gremijalne trgovske šole (1834) in trg. bolniškega podpornega društva (1838); od 1837 ljubljanski meščan; Ivan Križmanič, r. 1811, špediter, Dunajska cesta 73 (17); Karl W a n i t z k y , r. 1846, stavbenik, Šelenburgova ulica 3.
T e m e š v a r : Adolf L o r a n t, r. 1868, lastnik agenture in trg. z dež. pridelki, pozneje tvrdke »Alko«, Gosposvetska cesta 13, odnosno Vošnjakova ulica 9.
Trnavka (Tyrnau), Slovaška: Jožef Karinger, r. 1799, urar (Kleinuhrmacher), pozneje trg. z galant. blagom, Mestni trg 8, od 1833 ljubljanski meščan; Franc Kaiser, r. 1881, puškar, Židovska ulica 5.
V a r a z d (Pecsvarad): Mihael G i 11 i c h , r. 1848, tapetnik, Gra-daška ulica 16; sin Bogdan Žilič, r. 1887 v Ljubljani, trg. s železnino, Dunajska cesta 11.
VIL
DOSELITEV IZ NEMČIJE
1.	Prusija
A n s 1 a m : Oton Fischer, r. 1867, knjigarnar, Kongresni trg 9.
'Coeslin (okr. Frankfurt a. O.): Gustav D zimski, roj. 1823, agentura, Karlovško predmestje, potem Gradišče 3 (— Vegova ulica 8).
n r p w i t y. (okr. Crossen):	Avgust D r e 1 s e , r. 1845, tvorničar
keramičnih izdelkov in peči, Lončarska steza 2 in 4.
Eiserfrei (Renska provinca): Viljem Vollheim, r. 1814, stavbni podjetnik, Ribja ulica 247 (8).
H a b e 1 s c h w e r t, okraj Breslau (Pruska Šlezija): Friderik Hoffmanu, r. 1862 v Gdblansbrucku pri Wilhelmsburgu (Dol. Avstrija), urar, Dunajska cesta 12.
K o 1 n : Peter Liilsdorf, r. 1805, tehnični ravnatelj cukrarne na Poljanskem nasipu, agentura Stari trg 18 (9), od 1860—1870 pivovarnar, Sv. Petra cesta 85 (47).
Kopenick pri Berlinu: Karl Josip Hamann, r. 1845, trg. s perilom, Mestni trg 237 (17), potem Mestni trg 8.
N e u s t e 11 i n : Ivan S o m n i t z , r. 1860 v Sanuli v Vzhodni Indiji, urar in zlatar, Sv. Petra cesta 18, potem 14.
Poznanj : Karl Osvvald Recknagel, r. 1854, in žena Pavlina, trg. z modnim blagom, Mestni trg 27.
s t r a 1 s u n d (Pomoransko); Gustav T 6 n n i e s , r. 1814, gradbeni podjetnik in strojni tvorniear, Dunajska cesta 21 in 88; od 1847 ljubljanski meščan.
2.	Bavarska
D e i d e s h e i m : Julij E Ib e rt, r. 1864, špecerija, komisija in špedicija, Dvorski trg 1, potem Kongresni trg 14.
Dillingen: Ivan Roger, r. 1798, »realni invalid 17. pešpolka, potem (1833) pisar v stari cukrarni, poročen s Kamničanko Ano Hribar; njegov sin Ivan N e p. R d g e r , r. 1842 v Ljubljani, trgovec s spec. blagom, Žitni trg 33 (Ambrožev trg 1), od 1885 ljubljanski meščan.
MemeTsdorf: M os e s Heimann, r. 1775, in Simon Izak H e i m a n n , r. 1777, trgovca z manuf. blagom in bankirja, Špitalska ulica 277 (4); Jakob C. Mayer, r. 1801, trg. z manuf. blagom in bankir, Špitalska ulica 270 (10).
M e r z b a c h : Sigmund S c h n e i d e r , roj. 1815, trg. z manuf. blagom in agentura, Mestni trg 236 (16); njegov brat Aleksander Schneider, r. 1823, menjalnica in agentura, Špitalska ulica 277 (4), pod tvrdko Schneider in Schigan (naslednik Heimannov).
Niirnberg: Janez Mihael Storf, r. 1792, trg. s krojnim blagom, Mestni trg 10.
Regensburg: Ivan Mei ringe r, r. 1870, trg. s papirjem in pisalnimi potrebščinami, Florjanska ulica 50, potem Pod Trančo 1.
U f e n h e i m : Ivan Schaffer, r. 1808, rokavičar, Židovska ul. 1, Kongresni trg 2, slednjič Kongresni trg 7.
3.	WUrttembcrg
Fiferdingen (Oberamt Naglos): Julij Avgust Vollmer, r. 1825, strojni ključavničar in ustanovitelj »tehnične strojne tvornice«, Sv. Petra cesta 82 (53).
Hall: Karl L a i b 1 i n , r. 1830, sprva knjigovodja, potem imetnik trg. agenture, Vegova ulica 8.
Schwandorf : Arnold R e x i n g e r , r. 1807, optik in graver, Pod Trančo 1 (prednik Josipa Goldsteina).
S t e g n a c h : Jurij M e r g e n t h a 1 e r , r. 1849, usnjar, lastnik tvornice usnja, Zaloška cesta 34—35 in 37.
4.	Ostala Nemčija
A b e_r_t h a m : Adalbert Eberhardt, r. 1809, rokavičar, Kapucin, predmestje 21 (= Kongresni trg 4, Gerber jeva hiša), potem obenem z modno trgovino Mestni trg 263 (25).
Diirrstanthen (Schaumburg-Lippe): Avgust V o 11 m a n n , roj. 1824, klobučar, Stari trg 152 (34).
G a 11 s c h ii t z (Saksonska); Fedor Bamberg, r. 1817, tiskar in knjigar (tvrdka Ignacij Kleinmayr in Fedor Bamberg); tiskarna: Kolodvorska ulica 133 (13), knjigarna: Kongresni trg 81 (2).
L e h e s t e n . okraj Saalfeld (Sachsen-Meiningen): Viljem Henrik Kor n, r.~TS23, krovski podjetnik, Slomškova ulica 161 (3), od 18% ljublj. meščan; njegov nečak Hermann Bernhard Teodor Korn,
r. 1864 v Lehestenu, krovec, klepar in inštalater, Slomškova 8, potem Poljanska cesta 8; od 1934 ljubljanski meščan.
Mecklenburg-Strelitz: Henrik Gley, r. 1802, lončar in pečar, Lončarska steza 83 (2); naslednica (od 1869) vdova Friderika Uley, roj. Frohlich.
R e u ii - S c h 1 e i z : Gustav Fischer, r. 1819, kavarnar in restav-rater, Kapucin, predmestje 30 in 31 (= Kongresni trg 13 in 14), ustanovitelj prve tvornice za sodavico v Ljubljani.
Vlil
DOSELITEV IZ ŠVICE
1.	Kanton Graubiinden
B e r g n n ; peter G i 11 y , r. 1780, kavarnar in »treterc, Kapucinsko predmestje 31 (= Kongresni trg 14); od 1840 ljubljanski meščan.
D,ud.-g~i-e-«': Hartmanu (napačno Hermann) Osvvald, r. 1871, kavarnar, Sv. Petra cesta 32, potem Kongresni trg 1 (Kazina) in v Švi-cariji (Tivoli).
E n g a d i n : Pavel Hermann, r. 1822, kavarnar, Špitalska ulica 265 (3); vdova Neža je 1. 1857. kavarno preselila na Stari trg 34 (Rude-scheva hiša, danes Stari trg 21).
F i 11 i s u r : Anton J e n a t s c h , r. 1803, kavarnar, Sv. Petra cesta 18.
H o e n 11; e n z : Baltazar K a p r e t z,7 r. 1831, slaščičar in kavarnar, Kongresni trg 25 (8) in 81 (2).
Schulz (tudi Schuls): Nikolaj Karl (Carl), r. 1801, kavarnar, Dunajska cesta 79 (4), potem Jurčičev teg 3 (prvo nadstropje); Andrej Karl, r. 1810, kavarnar, Kapucin, predm. 29 (Staro gledališče); Anton R o n e r, r. 1825, kavarnar Mestni trg 236 (16) potem Dunajska c. 87 (31); Ivan Pua, r. 1861, kavarnar, Sv. Petra cesta 2, po potresu Kolodvorska ulica 24 (kavarna Ilirija); Ivan Nikolaj Melhijor, r. 1834, kavarnar, Stari trg 34 (21), naslednik Hermannov.
Sins: Miha Lansel, r. 1806, kavarnar, Špitalska ulica 269 (9) v kavarni »Švici«, pozneje imetnik kavarne »Austria« Sv. Petra cesta 18 (32); Ivan Salamon, r. 1833, Ivan Schmidt, r. 1834, in Andrej Stuppa n, r. 1845, sprva plačilni natakarji, potem kavarnarji v kavarni »Švici«, Špitalska ulica 269 (9), ki jo je Schmidt 1. 1876. prekrstil v kavarno »Valvazor«. Andrej Stuppan jo nadaljuj© po potresu v novih prostorih na Marijinem trgu do 1. 1907.; Karl Egi a, roj. 1836 v Sinsu, sprva plačalni natakar v kavarni »Valvazor«, potem kavarnar na vogalu Turjaškega trga 6 in Čevljarske ulice (kavarna Egia).
Spliigen : Ivan Saxe r, r. 1814, slaščičar in kavarnar, Kongresni trg 25 (8). Kapretzov predhodnik, pozneje Dunajska cesta 7 (8). Njegov sin Frank Saxer, r. 1859 v Ljubljani, se je izselil v Ameriko in postal v Ne\v-Yorku lastnik tiskarne, izdajatelj dnevnikov »Amerikanski Slovenec« in »Hrvatski Svijet«, imetnik knjigarne, potovalne pisalne in izseljeniške banke Sakser & Oo.
7 Navedba v Trg. Tovarišu 1934, št. 10, str. 215, da je bil Baltazar Kapretz z Slovenske Bistrice, ne drži. Odtod je bila njegova žena Adela, roj. Kleer.
2.	Kanton Neuchatel
Ponts de Marte 1: Henri Maire, r. 1881, v La Chaux de f o n d s , ravnatelj veletrgovine z urami H. S n 11 n e r, Mestni trg 23, od 1919: Prešernova ulica 4.
IX.
DOSELITEV IZ ITALIJE
A ržene (San Vito); Giuseppe Er m a c o ra, r. 1831, vrtnar in trg. s cveticami, Gradišče 10.
Arzignano (Vicenza): Pietro Paolo Franchetti, r. 1834, branjevec; sin Angelo = Engelbert Franchetti, r. 1871 v Klein Reiflingu, brivec, Jurčičev trg 3, potem Dunajska cesta 20.
Castelmare del golfo (Trepani, Sicilija): Adolf Cascio, r. 1868, trg. s vinom in južnim sadjem, Vegova ulica 10.
Cavasso nuovo (prov. Udine): Callisto Pon telio, r. 1868, skupno z Davidom Seravalli (tvrdka Seravalli & Pontello), izdelovalec terazza in cementnih izdelkov, Slomškova ulica 19.
S.	D a n i e 1 e d e 1 F r i u 1 i : Pietro Antonio B a t t e 1 i n o , r. 1820, zidar, Brdo pri Viču; njegovi sinovi, vsi rojeni v San Danielu: Angelo Battelino, r. 1869, stavbenik, Knezova ulica 31, D o m i n i k B a 11 e -lino, r. 1864, izdelovalec cementnih izdelkov, Kotnikova ul. 16, odnosno Slomškova ulica 19 (naslednik tvrdke Seravalli in Pontello); Valentin Battelino, r. 1873, trg. z vinom, Glince 230.
G e mo na (prov. Udine): Massimiliano Pa tat, r. 1814, lastnik barvarne na Poljanskem nasipu 30 (od 1873 lastnik hiše Sv. Petra cesta 17 (30) in velike barvarne Sv. Petra nasip 17 (27); Pietro Giovanni Buzzolini, r. 1855, prodajalec .salam in sira, Mestni trg 14, potem (1893) lastnik delikatesne trgovine Mestni trg 19, od 1897 v Stritarjevi ulici 7, slednjič v Lingerjevi ulici 1, ustanovil okoli 1900 lastno tvornico salam v Stožicah; David Serravalli, r. 1874, izdelovalec cementnih izdelkov, Slomškova ulica 19 (skupaj s Kalistom Pontellom pod tvrdko Serravalli & Pontello).
Ligosuello (prov. Udine): Domenico Moro, r. 1829, trgovec, potem trg. potnik, Kapucin, predmestje 41. Iz videmske province izvirajo bržkone tudi predniki Ludvika Mor o-ja, r. 1822 na Vrbi ob Vrbskem jezeru, ki je bil lastnik trgovine s platnom Pred škofijo 312 (20), poročen z Ljubljančanko Marijo Tonia.
M o g g i o U d i n e s e (Možnica); Antonio Treo, r. 1806, zidarski mojster, Kapucin, predmestje 82 (Gosposvetska cesta 10); njegovi sinovi: Viljem Treo, r. 1844, stavbenik, Gosposvetska cesta 10 in 12, Anton Treo, r. 1842, uradnik kranjske stavb, družbe, in Lovrenc Treo, r. 1850, tesarski mojster, šiška, so že ysi rojeni v Ljubljani; Franoesco Faleschinf, r. 1844, stavbenik, sprva v Gradišču 28 (= Nunska ulica 3), potem z zetom, arhitektom Schupplerjem pod tvrdko Faleschini & Schuppler,..Trnovska ulica 10; Simon Treo (Treu), r. 1856, stavbenik, Sv. Petra cesta 25, delavnice je imel na Opekarski cesti; z Antonom Treotom ni bil v sorodu.
Mont e n ar s pri Gemoni: Luigi Toni ut ti, r. 1822, tvor-ničar salam na Selu v nekdanji Desselbrunnerjevi tvornici sukna; za prodajalno je zgradil 1. 1860. na Sadnem (= Pogačarjevem) trgu prvo
(»rdeSo«) barako, ki še danes stoji. Izselil se je iz Ljubljane že 1. 1868 in prepustil podjetje Raimundu Andrettu.
0 1 c i o : Luigi Cantoni, r. 1780, trg. z manufakturnim blagom, Mestni trg 12.
Poiana Maggiore pri Lonigu (prov. Vicenza); Raimondo Andr etfo,r. 1833, tvorničar salam na Selu (naslednik Toniuttijev), prodajalna na Sv. Petra cesti 35 in v baraki na Sadnem (Pogačarjevem) trgu; ustanovil 1. 1876. z Ernestom Ločnikarjem tvornico salam na Viču 38.
Pordenone^ Giusto (Just) Accetto, r. 1820, zidar v bivši opekarni Antona Treota na Brdu pri Viču, poročen z Jero Malovrh iz Kosez pri Zgor. Šiški; njegova sinova Jakob Accetto, r. 1855 na Brdu in Valentin Accetto, r. 1858 na Brdu pri Viču, zidarska mojstra, prvi na Radeckega cesti 19, potem Tabor, drugi Trnovski pristan 14.
R o v i g o : Ludvik Businaro, r. 1826, brivec in trg. s človeškimi lasmi, Šelenburgova ulica 1.
Št. Peter pri Čedadu: Miha Marzolini, r. 1830, kavarnar, Sv. Petra cesta 2.
Udj_n-e~^Valentino Scagnetti, r. 1876, trg. z lesom in lastnik parne žage v Vošnjakovi ulici 16.
V	a 11 e d i C a d o r n a : Domenico A g n o 1 a , r. 1838, zidar; njegov sin Avgust Agnola, r. 1866 na Glincah, trg. s steklom in porcelanom, Tyrše\'a cesta 10.
Varese: Pietro Emilio Grassi, r. 1859, trg. z lesom, Dunajska cesta 30.
V	e rjo n a ; Eduard Zelenka, r. 1861, po rodu iz Češke, trg. agentura, današnja Aleksandrova cesta 5; tvorničar testenin v Sp. šiški (Medvedova ulica).
X.
OSTALE DEŽELE 1. Anglija
L o n d o n : W i 11 i a m M o 1 i n e , r. 1793, in njegov nečak David M o 1 i n e , r. 1814, industrijalca, lastnika bombaževe predilnice in tkalnice, Kolodvorska ulica 35 in družabnika prve uprave stare cukrarne na Poljanskem nasipu 38—42 (58).
2. Holandska
MaGtricht: Viljem Henrik K or n, r. 1755, sprva knjigovodja pri trgovcu Frorenteichu, Mestni trg 280 (16), od 1800 knjigar, Mestni trg 184 (= 8).
S m i r n a tinskim blagom.
3.	Mala Azija
Paskal A id i n i a n , r. 1879, trg. s preprogami in levan-
4.	Egipt.
C a i ro : Cesare Menardi, r. 1876, bil pristojen po očetu Petru Menardi-ju v Cuueo pri Turinu, Italija, agentura in komisija, Šelenburgova ulica 1, potem veletrgovina s kolon, blagom in deželnimi pridelki, Trubarjeva ulica 2.
5.	Vzhodna Indija
S e n u 1 a : Ivan Somnitz, r. 1860, bil pristojen v Neustettin v Prusiji, urar in zlatar, Sv. Petra cesta 16, potem 14.	Dr. Kudan
DEVALVACIJE
Znani nemški narodni gospodar Georg Bernhard je napisal v svoji knjigi o Nemčiji, da pomenita inflacija in devalvacija rop in največjo prevaro nad lastnini narodom. Vsak človek, ki varčuje, dela to v zaupanju do ,države in v veri, da bo svoje prihranke vedno dobil, če jih bo potreboval, nazaj in da si bo za prihranjeni znesek lahko kupil vsaj isto množino dobrin, kot bi jih mogel onega dne, ko ga je nesel v hranilnico. Država, ki se spusti v inflacijo in devalvacijo, oslepari svoje državljane za to zaupanje, ker predstavlja denar, često odtrgan z velikimi žrtvami in z velikim samozatajevanjem, potem le še kopico ničvrednega papirja, za katerega ni mogoče ničesar dobiti.
Gotovo velja, kar pravi Bernhard, za velike inflacije, kjer izgublja denar vsako vrednost in se v takih finančnih in gospodarskih revolucijah, izenačijo prihranki in dolgovi, ali z drugimi besedami, kjer zapravljivec oziroma spekulant obogati na stroške marljivega in varčnega človeka. Ne velja to pa za devalvacijo, in spretna ter pravilno izvedena devalvacija se je povsod, kjer so jo doslej poskušali, izkazala celo za srečno finančno operacijo, ki je dala le korist državi in prinesla novo blagostanje v deželo. Doslej je bila pravilna devalvacija izvedena v treh državah, in sicer v Angliji septembra 1. 1931., v Združenih državah aprila 1. 1933., slednjič v Belgiji letos marca meseca. Nasprotniki devalvacije navajajo kot glavni argument proti njej, da prinese vsako razvrednotenje takoj dvig cen, obenem pa uniči javni kredit v državi. Zaradi razvrednotenja denarja poskoči najprej vrednost blaga, ki se uvaža, zlasti sirovin, ki jih je treba nabaviti v inozemstvu, kar ima potem tudi za posledico skok cenam domačega blaga. Ta pojav vpliva potem na cene potreb vsakdanjega življenja in s tem na znižanje plač in javnih izdatkov. Nikdar pa se ne dvignejo prejemki tako naglo in v tisti višini, kakor se širi devalvacija, ker so odvisni od kompliciranega zakonodajnega in upravnega aparata, od nedoumljivih zakonov, ki vladajo v zasebnem gospodarstvu, in od neštetih drugih okolnosti, tako da pomeni devalvacija vedno le nesrečo za narod.
Vendar pa kažejo izkušnje drugače. V Angliji, ki je prva izvedla devalvacijo, so cene na debelo ohranile v letih od 1931. do 1934. isto višino. Tudi ni bilo v tem času nikjer opaziti, da bi se dvigale plače; davki in socialne dajatve so se pa celo znižale, tako da danes vsak britski podanik lahko kupi za en razvrednoten funt isto množino blaga, kot ga je pred devalvacijo. Prav isti pojav je opažati v Ameriki. Angleški funt je bil razvrednoten za tretjino, dolar skoraj za polovico, navzlic tej primerno veliki devalvaciji pa sta ohranila oba na domačem trgu skoraj isto vrednost kot poprej.
Valutni teoretiki pripisujejo to dejstvo posebnemu položaju anglosaških finančnih velesil. Za Anglijo pravijo, da je zato ušla občemu pravilu, ker je zmagal funt nad zlatom. Svetovne cene so se prilagodile angleškim cenam in ne angleške cene svetovnim cenam. To izvira iz tega, ker imajo vse svetovne cene neko »narodnosU, z drugimi besedami, cene predmetom na svetovnem trgu se določajo po vrednosti, ki jo imajo v neki gotovi državi. Ta država je za največ predmetov Anglija. Če je zrasla ali padla vrednost takega predmeta na notranjem angleškem trgu, tedaj se dvigne ali pa pade sorazmerno tudi na svetovnem trgu. Nemški gospodarstvenik Wolf, ki se je bavil s temi vprašanji ter si napravil tudi neko statistiko.
je ugotovil, da se svetovne cene za dve tretjini na svetovnem trgu kotiranega blaga ravnajo po angleških cenah, le ena šestina odpade na Združene države, ostala šestina pa drugim državam. Na splošno torej lahko rečemo, da so angleške cene svetovne cene.
Kar se pa tiče poloma javnih financ in javnega kredita, naj bi ušla Anglija nevarnosti zato, ker ni nikdar noben Anglež izgubil vere v bodočnost funta. Tudi ni prišlo nobenemu inozemskih vlagateljev, ki imajo vloženo gotovino po londonskih bankah v trgovske svrhe, na um, da bi dvignil svoj polog. Angleški finančni in kreditni sistem vzbuja zaupanje zaradi sijajnega stanja, v katerem se nahajajo angleške finance. Popolnoma urejen proračun, omejevanje države v vseh nepotrebnih izdatkih in davčni patriotizem britskega naroda so pokazali, da hoče Velika Britanija obdržati v rokah usodo svojih financ, naj pride kar že hoče.
Za Združene države imajo nasprotniki devalvacije drug izgovor. Pravijo, da tvorijo te same zase že ogromen trg. Imajo vse sirovine, ki jih potrebujejo za svojo industrijo. Domači trg čisto zadošča za abzorbcijo domače produkcije in izvoz služi Združenim državam le kot dodaten dohodek ne za življenje, nego za izboljšanje in povečanje udobnosti življenja.
Zaradi tega je bilo Združenim državam razmeroma lahko obdržati v notranjosti cene neodvisno od nihanja na svetovnem trgu. Ne more pa ameriškega vzgleda posnemati nobena druga država, ki ji manjkajo omenjene materielne predpostavke.
Malo težje je potem najti argumente proti koristim, katere je pokazala devalvacija češkoslovaške krone. Februrja 1934. je sklenila češka vlada razvrednotiti krono za 16'5%. Tudi tukaj so izostale črne posledice, ki bi morale po teoriji spremljati vsako devalvacijo, porast cen in pa kreditni polom. Sicer so se cene po devalvaciji v prvih mesecih na Češkem prav malo dvignile, toda kasneje so padle zopet nazaj na staro višino. Pa tudi finančni ustroj Češkoslovaške države ni zaradi tega niti najmanje trpel.
Pač pa je videti pri vsaki devalvaciji takoj posledice, ki ugodno vplivajo na vse notranje gospodarstvo v državi. Najprej se dvigne izvoz. Zaradi tega ker je z razvrednotenjem denarja padla cena domačemu blagu na svetovnemu trgu. Če je pa zadržal denar v notranjosti navzlic razvrednotenju isto kupno moč, potem je znižanje cen na zunanjem trgu za veliko večino prebivalstva postranskega pomena. Ta pojav je bilo opažati v vseh onih državah, ki so doslej segle po devalvaciji, zlasti v Angliji, katere tekstilna in pa železna industrija si je po tem eksperimentu izredno opomogla. Pa tudi v Češkoslovaški, katere izvoz je po delnem razvrednotenju krone zrasel za 20%.
Posledica večjega izvoza je tudi padanje brezposelnosti v industrijskih državah in ti socialni razlogi so predvsem vodili industrijske države, da se slednjič oprimejo tega sredstva kot izhod iz težav. V ta krog spada Belgija, ki je kot veleindustrijska država navezana na izvoz, posebno trpela zaradi visoke vrednosti svojega franka. Niti notranje niti zunanje posojilo ne pomaga mnogo v takem položaju, ker je posojilo treba vrniti, kar pomeni izganjati eno zlo z drugim. Le novi trgi, nov promet, nov krogotek blaga lahko odpravi krizo, v katero je zapadlo gospodarstvo, zlasti pa države s premočno industrijo, ki so odvisne od zunanjega sveta. In tako je Belgija iz istih razlogov in pričakujoč iste koristi kot njene prednice segla po sredstvih, katerih so se pred njo poslužile že uspešno Anglija, Amerika in Češkoslovaška.
Poleg denarja na zlati podlagi, poleg razvrednotenega denarja imamo še »primrznjen denar«. To je denar, ki je službeno navezan na zlato, toda le na umeten način, ker vzdržuje svojo pariteto samo s pomočjo strogih finančnih zakonov in še strožjih ukrepov za zaščito valute. Med te spada lira. Proti koncu lanskega leta je fašistična vlada uvedla v zaščito svojega denarja nove valutne uredbe s težkimi kaznimi za vse, ki bi se proti njim pregrešili. Navzlic temu je lira proti koncu leta tako plesala, kakor bi bilo nemogoče, če bi res slonela na pravi zlati podlagi. Kot vzrok za to nestabilnost se navaja razvrvanost italijanskih financ, neravnovesje v proračunu, naraščanje italijanskega državnega dolga in vedno večji deficit v trgovinski bilanci.
Zaradi tega je težko gledati z optimizmom v bodočnost italijanskega denarja in italijanskih financ brez radikalnih izprememb v italijanski finančni politiki. Navzlic hvalevrednemu trudu, ki ga fašistična vlada kaže za zaščito svojega denarja in poskusov znižati državne izdatke, se položaj v teh mesecih ni nič izboljšal. Dokaj krivde leži tudi v režimu, ki ni znal znižati državnih bremen, pa tudi v vedno večjem poseganju države v vse panoge javnega življenja in gospodarstva. Ne majhen vzrok je pa iskati tudi v velikih izdatkih Italije za pretiravano oboroževanje, ki vsekakor presega sredstva in moč Italije.
Podobno je z nemško marko. Zlata zaloga nemške Državne banke je znašala 1. 1932. tik predno so prišli nacionalni socialisti na oblast, 800 milijonov mark, danes znaša še samo 80 milijonov. Viseči dolg je znašal ob koncu leta 1932. 2 milijardi mark, danes znaša že preko 9 milijard. Že te številke zadostujejo za karakterizacijo položaja današnjega nemškega denarnega sistema.
Nemčija potrebuje v svojih financah vedno pomoč inozemstva. Dokler ima inozemstvo v njo zaupanje, ji priteka kapital od zunaj, proračun je v ravnovesju in njen denar je čvrst. Cim pa izgine zaupanje v Reich, tedaj kapital odteče in kriza se čez noč lahko izpremeni v paniko. V letih 1923. do 1924. smo prvič opazovali ta pojav. Ko so se razširile vesti, da bodo bivši zavezniki pomagali Nemčiji, se je pa padec marke hipoma ustavil. Dr. Schacht je obnovil kredit in ko je bilo napovedano Davvesovo posojilo, je začel kapital zopet dotekati v Nemčijo. Zlata zaloga nemške državne banke je od tedaj do 1. 1929. neprestano rasla.
Nemčija je mnogo tega denarja vrgla v neproduktivne naložbe, poleg tega je pritisnila svetovna depresija. Kratkoročni krediti so bili odpovedani in Hoovrov moratorij konec junija 1. 1931. je zadal zadnji udarec nemškemu kreditu. Prihod hitlerjevcev na oblast ni izboljšal stanja. Da bi omilil brezposelnost, zaide Reich v politiko ogromnih javnih del, ki bi se dala izvesti le, če bi Nemčija razpolagala z velikimi rezervami, ali bi se pa kopala v blagostanju.
V	takih razmerah lahko obstoja proračunsko ravnovesje le v teoriji. Nov proračun je že v naprej obremenjen s 7 milijardami mark. Ravnovesje na papirju je mogoče le z notranjim posojilom ali pa z likvidacijo nemških terjatev v inozemstvu. Iz tega sledi, da je tudi Nemčija daleč od zlatega standarda in da se marka lahko drži na pariteti le s pomočjo krepke zakonske zaščite. Primrzenjena je kakor lira. Ker čim bi zakonske omejitve odpadle, bi bilo tudi marko težko zadržati pred devalvacijo.
V	današnji dobi gospodarstva po načrtu ne predstavlja denar le sredstva za izmenjavo dobrin, marveč vrši tudi izredno važno gospodarsko
funkcijo. Dolar, funt, marka, lira, pa tudi drug denar se ne nahajajo več v onem položaju kakor so bili pred vojno, ko je bilo zlato izključno mednarodno plačilno sredstvo in papirnat denar le neke vrste pobotnica za določeno količino zlata. Danes je zlato strmglavljeno s prestola tudi v onih državah, ki se še prištevajo k zlatemu bloku. Denar je izgubil svoje nekdanjo stabilnost in neizpremenljivost. Država manipulira z njim, ga dviga in spušča, kakor zahteva njen notranji in zunanji gospodarski, da celo politični položaj.
Pravilno ravnanje z denarjem je postalo umetnost, po kateri se spozna dobrega finančnika. Obenem pa je postal denar tudi izredno uspešno bojno sredstvo za svetovni trg v današnji dobi razvrvanega gospodarstva.
Dr. Stanko Jug
t Dr. L. L. Itoehm:
MORSKA OBALA
Dr. Ljudevit Bohm, prvi direktor naše ljubljanske trgovske aka-demije, honorarni profesor ekonomske politike na pravni fakulteti naše univerze, se je 15. marca 1935 poslovil od tega sveta. Omahnila mu je roka. »Trgovski Tovariš< je izgubil s pokojnikom odličnega sodelavca, ki je deset let z zanimanjem spremljal naše delo in pisal članke in razprave. Odšel je in ni mogel dovršiti obljubljenega dela. Dogovorila sva se, da mi napiše cikel člankov o morju, zlasti z gospodarskega stališča in s posebnim ozirom na naše sinje jugoslovansko Jadransko morje. Pa je bil prekrižan najin račun in sedaj priobčujem poslednji pokojnikov članek tega nedovršenega dela. Tako se tudi ne bo izpolnila pokojnikova domoljubna želja, da bi ta cikel služil naši Jadranski Straži«, ki je članke nameravala prevesti v srbohrvaščino in porabiti za propagando pravilne miselnosti o našem morju med našim narodom.
S svojim delom kot učitelj, predavatelj in pisatelj je odlični pokojnik, mož svetskih oblik in širokega obzorja, s svojim plemenitim duhom zaoral globoke brazde v narodovo gospodarsko kulturo in dajal od svojega do poslednjih sil za svoj narod in milo mu domovino Jugoslavijo.
Ob svežem grobu naj bodo te skromne vrstice še poslednji naš pozdrav plemenitemu pokojniku. Večna bodi slava spominu doktorja Ljudevita Bohma. Bog daj večni mir in pokoj njegovi duši!
Urednik
Dočini oceanografa in biologa bolj zanima morje kot tako, posvečajo narodni gospodarji v obče, posebno pa brodolastniki, brodograditelji, prevozniki, trgovci, zavarovalci itd. svojo pozornst v prvi vrsti obali, to je oni črti, kjer so v ekonomskem smislu govorjeno, odvija pomorsko-gospo-darsko življenje.
Toda obala vzbuja pa tudi interes — in to v naraščajoči meri — državnika, praktičnega politika in vojno-pomorskih krogov, ki presojajo obalo z geopolitičnih vidikov.
Obala je ona (navidezna) črta, kjer se morje dotika zemlje. Na zemljepisni karti to dotikanje zares izgleda kakor črta. V istini pa temu ni tako. Posebno na nizkih obalah se ne more govoriti o kaki stalni in točni črti. Na strmih obalah, kakor jih ima Adrija na svoji vzhodni strani, je ta črta bolj jasno izražena.
Obale same so kaj različne. V obče razlikujemo strme in pa nizke obale. (Vendar to razlikovanje ni popolnoma točno.) Nadalje razlikujemo
glede plovnosti obale, ki so za plovitbo ugodne in take, ki so neugodne. Ugodne obale nahajamo običajno tamkaj, kjer se gorovje razteza proti morju v prečni smeri, to se pravi, da gorske verige odpirajo pot do njega, tvoreč prirodne zalive, kjer nastajajo luke; (taka obala se imenuje »dis-kordantna« obala); ali pa zamorejo plovne obale nastati tudi na nizkih obalah ob ugodnih zalivih, še bolje je, ako se izliva v tak zaliv kaka plovna reka. Strme obale pa večinoma zapirajo pot iz morja v notranjost, posebno ako se gorovje razteza vzporedno z morsko obalo. (Tako imamo na primer na jadranski obali več odsekov, ki so za plovitvo popolnoma ali skoraj popolnoma neporabni. N. pr. obala Velebita, Mosora, Bikovega; nadalje Andov v Južni Ameriki, Kordi Ijerov v Severni Ameriki itd.) Tak obalni tip se imenuje konkordanten Imamo končno še takozvane »nevtralne« obale, in sicer nizke ali pa visoke. V tem zadnjem slučaju ne moremo govoriti o kakem raztezanju gorskih verig v vzporedni smeri z obalo, temveč so to visoka grudasta gorovja, ki strmo padajo v morje, ali pa čisto plitke obale brez vsake zareze. Nevtralne obale so za plovitvo v obče neugodne.
Razvoj obal je zelo različen. Nekateri kontinenti in dežele imajo dolge in dobro razvite obale, druge dežele pa zopet ne, tako da se zamore obala na stotine kilotnetrov raztezati, ne da bi imela kake zalive, ki bi bili prikladni za plovitvo. V obče je pa težko natančno izračunati dolgost obal. Navedbe glede obalnega razvoja, oziroma dolgosti obal so zelo netočne. Dočim so obale Evrope in nekaterih delov izvenevropskih kontinentov prav natančno izmerjene, je glede arktičnih obal Azije in Severne Amerike zadeva že težja. Prav posebno netočne so navedbe glede arktičnega arhi-pela s svojimi ogromnimi otoki, ki leže pred obalami Severne Amerike. Tudi obalni obseg pred rusko-sibirsko obalo ležečih otokov še ni natačno izmerjen. Isto tako vladajo mnoge netočnosti in nejasnosti glede oddaljenih otokov južnih delov Atlantskega, Indijskega in Pacifičnega oceana. Popolnoma netočne pa so navedbe glde obal ogromnega antarktičnega kontinenta. Tukaj (kakor tudi v severnopolarnih krajih) je natančno merjenje obal posebno težko zaradi mraza, predvsem pa zaradi tega, ker so te arktične in antarktične obale, oziroma pred njimi in okoli njih ležeči otoki blokirani z ledom, ki zakriva mejo med kopno zemljo in morjem. Nekateri učenjaki govore o 200.000 km obalnega razvoja, drugi o 260.000 km, tretji pa puščajo odprto domnevo, da bi pri natančnem merjenju zamogle vse kontinentalne in otočne meje znašati do 800.000 km, kar bi odgovarjalo približno pet- do osemkratnemu obsegu zemlje na ekvatorju. Ako primerjamo Jadransko morje, čegar obale so natančno izmerjene, pridemo tukaj do presenetljivo visoke številke 5.800 km obalnega razvoja, ako namreč vštejemo obseg vseh otokov, ki jih je — izvzemši benečansko-lagunske — izključno računati vzhodni obali in tozadevno tudi skoraj izključno dalmatinski obali, ki znaša z vsemi otoki vred 3.600 km. Iz tega je razvidno, da je dalmatinska obala dokaj bolje razvita, kakor nasproti ležeča italijanska obala in da nas ta dalmatinska obala živo spominja na norveške ali pa na južnočilenske obale.
Vrednost obal je seveda zelo različna. Obale v arktičnih in antarktičnih pokrajinah so skoraj brez vsake vrednosti. Tudi obale v toplejših pokrajinah, ki pa vsled konkordance gorovja z obalo ali pa zaradi nevtralnosti ne nudijo ugodnih luk, ne pridejo za plovitvo v poštev, ker ne dopuščajo ladjam pristopa, so tedaj majhne ali celo nikake vrednosti. Večje

prirodne ugodnosti imajo razčlenjene obale v oddaljenih pokrajinah, ki so pa tudi manj važne, ravno zaradi oddaljenosti od glavnih morskih potov in cest, na katerih se razvija veliki prekomorski promet. Tako lahko rečemo, da je pravzaprav le malo obal na svetu, kamor je v prvi vrsti usmerjen svetski promet. (Ta usmerjenost prometa pa zavisi tudi še od drugih pogojev.) Daljnji vzroki, ki zmanjšujejo vrednost obale — tudi ugodne — so: Pomanjkanje vsakovrstnih resurs v zaledju; neznosna klima, nikakoršne pristaniške naprave, pomanjkanje zvez z zaledjem itd. Dalje imamo obale, ki same po sebi ne bi bile slabe, ali pred njimi prežijo na nekaterih točkah na mornarje različne nevarnosti, da jih ne morejo izrabiti. N. pr. sipine, plitvine, čeri; izredno plimovanje, močne struje (ki so posebno nevarne jadrnicam); močni valovi (kakor n. pr. »kalema« na gvinejski obali), megla, led, viharji (posebno taki, ki pihajo od morja proti kopni zemlji, v prvi vrsti nevarni jadrnicam), nadalje pregloboka, prestrma ali preplitka obala, ki ovira pristajanje in sidranje ladij, ali pa onemogočuje zgradbo pristaniških naprav.
Iz teh kratkih navedb razvidimo, da obala sama na sebi še ni plovna in da služi v resnici le nekaj desettisoč kilometrov morskih obal svetske-mu prometu. Druge obale, ki so mnogo daljše, sploh ne prihajajo v poštev, ali pa v zelo omejenem obsegu. To se tudi dobro razvidi iz nepobitnega dejstva, da je samo mali del na obalah stanujočih narodov postal mariti-men, to se pravi, da so ti ljudje imeli pogum podati se na morje. Znano je na primer, da se razven malega dela severne Afrike na ogromnih obalah ostale Afrike nikjer ni razvila morska plovitva. Isto velja za Avstralijo, Južno in velik del Severne Amerike, ter velike predele Azije in deloma tudi Evrope.
DENAR, ZLATO IN SREBRO
(Nadaljevanje)
Prastari narodi so rabili zlato samo za nakit in so bila najdena v grobovih Babilonije in Asirije krasna dela iz zlata, ki so ga dobili iz najstarejših zlatih rovov. A že kakšnih pet tisoč let ima zlato in z njim vred prej tudi zelo visoko čislano srebro vlogo vrednotnega merila. Izkazala sta se kot mnogo pripravnejše izmenjalno in trgovsko sredstvo kakor pa živina, žito itd. V svetem pismu se o zlatu in srebru, ki so ju v najstarejših časih pri prodaji zraven pritehtali, mnogo govori, šele nekemu lidijskemu kralju (v Mali Aziji) pa je prišlo na misel, da je namesto zlatih in srebrnih kosov, ki so jih morali večkrat tehtati, dal napraviti kose iste teže, ki jih je bilo treba samo še šteti. Okoli leta (150 pred Kristom so bili takšni državni kovinski novci, opremljeni z žigom, v Mali Aziji v obtoku.
Zlato je prvorojenec, srebro drugorojenec; usoda si delita drug z drugim. Vendar je pa v teku tisočletij razmerje med njima zelo kolebalo. Saj so bili tudi časi, ko je bilo srebro po veljavi in vrednosti celo pred zlatom. To prednostno stališče srebra pred zlatom v prastarih kulturnih dobah ima brez dvoma svoj vzrok v dejstvu, da se je srebro takrat težje dobilo kol zlato. Pri najstarejših kulturnih narodih človeštva, pri Egip-
čanih in Babiloncih, je bilo srebro vodilna kovina; Egipčanom se je zdelo srebro najdragocenejša kovina, vsi starejši viri ga navajajo pred zlatom, grobovi najstarejših dob vsebujejo mnogo več srebrnih dragotin kot zlatih. Pa je moral Egipet srebro uvažati, dočim je imel izlato doma. Tudi babilonski viri prvih časov navajajo srebro pred zlatom, in pri naštevanju dragocenosti je srebro vedno na prvem mestu. A kmalu je prišel čas, ko je moralo srebro stopiti dol s prestola in je na njegovo mesto prišel prvorojenec. V takem položaju je bilo srebro tudi na nekem drugem pozorišču prastare kulture, v Indiji, torej v deželi, ki je postala pozneje prvo zavetišče bele kovine. Najstarejši indijski viri srebro komaj omenjajo in ga imenujejo »belo zlato«, ki ni niti vredno, da ga bogovom darujemo. Tudi sicer imajo indoevropski jeziki jasna dokazila za razmeroma pozno in redko pojavljanje srebra; na to opozarjajo prav tako tudi razna predzgodovinska dejstva. Nasprotno kot v Indiji vidimo pa še danes v Afriki narodiče, ki jim je iz dežel kristjanov doneseno srebro dragocenejše kot zlato.
Z nastopom prave zgodovinske dobe se je razvilo trdno razmerje v vrednostnem razmerju obeh kovin in je služilo za merilo pri nakupu in prodaji vseh vrst blaga. In v tem razmerju je srebro zlatu definitivno podrejeno. Razlika je takoj zelo velika in se obdrži tudi pozneje ter polagoma še narašča, ne hitro sicer, a sigurno. V neki asirski kraljevi palači so našli zapiske, stare sedaj nad 3000 let, ki določajo razmerje vrednosti zlata do srebra z 1 : 137a; to se pravi: za eno zlato težno enoto si dobil toliko blaga kol za 13'33 srebrnih enot. Okoli leta 400. pred Kristom je bilo v grških deželah razmerje 1:12. In ko je Aleksander Veliki osvojil zlata bogato Perzijo ter so se ogromne množine zlata zlile v Grčijo, k čemur je prišlo še oropanje bogatih zakladov v Delfih, se je zlato nadalje pocenilo na 1:10; to razmerje je ostalo v Grčiji trajno za daljšo dobo. Splošno moremo za stari vek govoriti o razmerju 1:15 do 1:10, in le redkokdaj je bila ta meja prekoračena. Tako na primer nam pripoveduje zgodovinar Suetonius, da je po izropanju svetišč v Galiji v Cezarjevih vojskah padlo zlato v vsej rimski državi naenkrat za 25 odstotkov na l:813/44. Iz tega tudi vidimo, da je moralo biti v rimski državi tedaj le malo zlata; sicer ne bi moglo že izropanje par svetišč tako zelo vplivati na ceno.
Stari pisatelji nam o gospodarskih razmerah le malo povedo. Nekaj pa vseeno tako mimogrede omenijo. Tako nam Herodot pri podatkih o dohodkih perzijskega kralja povč, da je bilo zlato 13 krat toliko vredno kot srebro; znano je, da je kralj Darej (521—485 pred Kr.) prvič dal kovati v Perziji zlate novce, ki so se po njem imenovali darejki. Do leta 200. pred Kr. se je v Rimu razvilo razmerje 1:13'6.
Po porazu Etolcev, okoli 190 pred Kr., je po soglasnih poročilih zgodovinarjev Polibija in Livija zlato v vrednosti padlo; kajti Rimljani so dali premaganim Etolcem na izbiro, da plačajo vojno odškodnino v zlatu ali v srebru, in sicer v razmerju 1:10. Pozneje je vrednost zlata stalno rasla; odhajalo je iz Rima v Indijo in drugam na vzhod za nakup luksuznega blaga in zmeraj pogostejše so tožbe o pomanjkanju te žlahtne kovine. Okoli leta 400. po Kr. beremo o razmerju l:14-4. Cesar Justinijan (527 do 565 po Kr.) je menda poskusil znižati tečaj zlata in je v neki odredbi določil razmerje 1:12'9, dočim so ga pri nastopu njegove vlade zamenjavali v Carigradu 1:15T.
Na koncu starega veka se je zlato in z njim vred tudi srebro polagoma poizgubilo, in to je imelo za posledico naj večjo revolucijo vseh časov, propad rimske države. Ni bil to sicer edini vzrok, a gotovo najvažnejši. Polagoma so namreč rudniki izbirali in jim tehnika onih časov ni mogla nič več izsiliti. Vsaka kultura, vsaka država potrebuje za svoj obstoj gotovih zalog žlahtnih kovin, zlasti če je ves njen ustroj na teh kovinah zgrajen. In ko je v rimski državi zlato in srebro pričenjalo izginjati ter od despotizma teptani narodi niso mogli dobiti nobenih pripravnih nadomestnih sredstev, je katastrofa izbruhnila. Še cesar Avgust (30 pr. do 14 po Kr.) je koval srebrn denar brez primesi, Nero (54—68 po Kr.) je pridejal že 5—10 odstotkov primesi, Trajan (98—117 po Kr.) 15%, Mark Avrel (161—180) 25°/o. Že takrat, torej še pred vpadom Germanov, so pričeli Rimljani svojo gotovino zakopavati, da ni prišla davčnim uradnikom v roke; v tolikih množinah sedaj izkopani rimski denar nam priča o tem. Okoli leta 200. po Kr. je obstojal denar že s 50 odstotki iz zlitin, 60 let nato že s 95 odstotki iz zlitin in le še s 5 odstotki iz srebra. Po vrednosti je padel denar od 100 odstotkov v dobi Avgusta na 2 odstotka! v dobi Dioklecijana okoli 300 po Kr. Kovanje zlatih novcev, ki jih je bilo za časa Avgusta še zelo veliko, se je ustavilo že za časa Marka Avrela; pozneje so novce, ki naj bi pa imeli seveda prejšnjo vrednost, zmanjšali, nakar so jih le še neredno izdajali, in je slednjič zlato popolnoma izgubilo znašaj novca ter so ga le še tehtali. Torej se je izvršil zopet prehod nazaj do prav starih časov.
S to,vrednotno katastrofo je propadlo v Rimu vse, kar je temeljilo na denarni podlagi. Cesarji so bili v večni denarni zadregi in niso mogli pla čevati legijam plače v prejšnji izmeri; in legije so cesarja za cesarjem ubile. V zadregi so se zatekali cesarji k zakladom svetišč, k davkom na dragotine, h konfisciranju umetnin itd., a vse ni nič pomagalo. Denarja je bilo vedno manj; nekaj ga je odšlo v druge dežele, nekaj so ga zakopali, nekaj se ga je obrabilo, nekaj poizgubilo, dotoka pa ni bilo. Z največjim naporom je poskušal cesar Dioklecijan (284—305) še enkrat določiti popolnoma razbito razmerje med denarjem in blagom, a ni šlo in ni šlo. Zmagali so naravni gospodarski zakoni, in denarno gospodarstvo starega veka se je zrušilo brez upanja na rešitev ter je pokopalo pod seboj državo in kulturo klasične dobe. Nastopilo je riaturalno gospodarstvo srednjega veka. Tudi v srednjem veku so sicer krožile še precejšnje množine denarja, a bistvo srednjega veka je vendarle naturalno gospodarstvo. Ne na civilnem in ne na vojaškem polju ni moglo človeštvo izvršiti tega, kar morejo napraviti le dobe denarnega gospodarstva.
Z razpadom denarnega gospodarstva v Rimu je razpadla tudi legija, hrbtenica rimske države. Že cesar Septimij Severus (193—211), ki je pridejal srebrnemu denarju 50 odstotkov zlitin, ni mogel plačevati vojake v denarju in je povečal njih ''naturalne dohodke. Dal jim je hiše in polja. Legije, ki so živele prej v taboriščih skupaj, v strogi disciplini, so se sedaj razkropile, vojaki so se mogli poročiti, so obdelovali polje in so le včasih prihajali v službo. Bistvo legije se je pričelo izgubljati, discipline ni bilo več, in razkropljena legija brez discipline vpada sovražnih barbarov ne more vzdržati. Tako je šlo polagoma naprej, in konec je bil razpad rimske države. Takšna je moč denarja.
V homatijah preseljevanja narodov so seveda zlato in srebro še bolj zakopavali kot prej. V prvih časih srednjega veka so morale dežele zahodne
Kvrope izhajati skoraj popolnoma brez zlata. Le redkokdaj se je izgubil k nam kakšen »zlat bizantinec«; kajti v Bizancu (Carigradu) so še zmeraj imeli zlate novce, ker so še kar naprej izpirali zlato v maloazijskih rekah. Ko je Karel Veliki izdal novčno naredbo, se je glasila na srebro. Funt srebra je bil razdeljen na 20 kosov, ki so se imenovali solidi, vsak solidus je imel 12 denarjev. Vsi ti izrazi so se ohranili do danes; iz solida (solda) je nastal tudi angleški in avstrijski šiling, francoski sou, italijanski soldo itd. Beseda »soldat« nam označa moža, ki dobi plačo v gotovem denarju. Odtod tudi besede soliden, solidnost i. dr. Kot rečeno, je v srednjem veku srebro na ugledu mnogo pridobilo; težki in masivni srebrni kosi se pojavijo v luksuznih predmetih, prav majhni in borni koščki pa kot novci. Razmerje do zlata postane zelo ugodno. Mogoče nam je to ugotoviti po zgodovini italijanskih mest Benetke (Venezia) in Firenze; ko se je v začetku renesanse trgovina italijanskih mest razširila in so prišle večje množine zlata iz Azije v Evropo, so bile Firenze prvo mesto, ki v zapadnih evropskih deželah pričelo zopet kovati zlate novce, in sicer od 1. 1252. dalje; sledile so Benetke. Novci so se imenovali »florini« (po mestu Firenze) ali pa dukati«, po označbi predsednikov republike »dux (doge — dože, vodja). Še sedaj slišimo pri nas na Slovenskem besedo »forent« ali forint« (florentinski denar) in pa goldinar (od nemškega gold« zlato, od koder tudi nemška beseda »Gulden«). Od leta 1252. dalje je bilo baje v Firenzi razmerje zlata do srebra skozi 50 let 1:10%; leta 1321. (takrat je umrl Dante) je bilo razmerje lOB27/«?, sto let potem — 1422 — pa IGO1/,, in je ostalo povprečno tako čez leto 1500. V enotnem tečaju se pa v Evropi še davno ni moglo govoriti; beremo med drugim, da je bil v Prusiji, deželi nemškega viteškega reda, na koncu 15. stoletja v veljavi tečaj 1:12'3, ob istem času, ko je bil v Firenzi 1:10L1/2<. V 14. stoletju so odkrili bogate srebrne rudnike v Češki in Saški in je postala vrednota v teh deželah in tam naokoli zopet srebrna. Srebrne novce so kovali zlasti v Jahimovu (Joachimsthal) in so se imenovali zato Joachimsthaler, okrajšano Thaler (sedaj pišemo Taler); odtod naša beseda »tolar« in ameriški »dollar«. Kje je Amerikanec, ki mu je to znano?
Tedaj pride doba odkritij. Nove dežele vstopijo v zgodovinski potek, opremljene z izrednim bogastvom na žlahtnih kovinah. Srebro in zlato sta prihajala v dotlej neznanih množinah iz Novega sveta v Španijo in od tam dalje v druge dežele Evrope. Takoj v začetku je srebro v vrednosti padlo, potem se je pa dolgo časa držalo na doseženi točki. Adam Riese navaja v svoji računici iz leta 1518. razmerje 1:10'4, a že nemška državna novčna odredba iz leta 1524. govori o 1:11-38; sledeče novčne odredbe so bile izdane vse v neprilog srebru in je bilo vrednost končno določena leta 1669 z 1:15T1. V Angliji je bila izdana podobna odredba leta 1670. in določa vrednost z 1:14'5. V Nemčiji je bilo srebro najbrž zato nekoliko manj vredno, ker ga je Nemčija šarila nekaj proizvajala. Kakor vidimo, je do konca 17. stoletja srebro v vrednosti padlo, a se je potem držalo približno na 1:15. Nastal je takozvan »b i m e t a I i z e m« (bis dvakrat, obakrat, bimetalizem = obakratna kovinska uporaba, zlata in srebrna). Ne moremo navesti pravega vzroka za padanje vrednosti srebra do konca 17. stoletja; gospodarski razvoj se je pač tako obrnil. Počasi a neodbitno se je vršila usoda srebra in se je začasno završila v preteklem 19. stoletju. V tem stoletju je pričela vrednost srebra padati zlasti v zadnji četrtini in se je padanje z majhnimi izjemami nadaljevalo tudi še v seda-

njem stoletju. Tole je približni seznam v vrednostni relaciji zlata in srebra od leta 1500. dalje do naših časov, pri čemer so upoštevane vse važnejše
države: Leta	1500 :	: 1:11	Leta	1900	: 1:33
	1800 :	: 1:15		1902 :	: 1:39
	1875 :	: 1:16		1912 :	: 1:36'6
	1880 :	: 1:18		1921 :	: 1:33
	1895 :	: 1:26	»1	1935 :	: 1:76
Merodajna za padanje vrednosti srebra v zadnjih desetletjih pred svetovno vojsko so zlasti tri dejstva: 1. ogromno naraščanje produkcije srebra v Zedinjenih državah, Mehiki, Boliviji, Chile, Columbiji, Peruju i. dr.;
2.	nove kemične metode, ki omogočajo tudi s srebrom ne ravno posebno obdarjenim deželam rentabilno predelovanje srebrne rude; 3. izrinjenje srebra kot kovine vrednotnice, s čimer odpade njegova glavna uporaba.
To tretjo točko si moramo nekoliko ogledati. Začelo se je v Londonu, kamor so po propasti španske velesile pričele pritekati največje množine zlata in srebra in kjer je vrednost kolebala, kakor je bila pač na trgu večja količina ene od obeh kovin. Razmerno spreminjajoči se vrednostni relaciji med zlatom in srebrom so oddajali trgovci enkrat v prvi vrsti srebro državi v kovanje, drugič pa zlato, kakor jim je bilo pač bolj ugodno. Več kot sto let so skušali v Angliji z vsemi mogočimi sredstvi odpraviti to nesigurnost, dokler se niso slednjič odločili za zlato kot edino vrednotno mero ter so v letih 1802. in 1816. prešli k zlati vrednoti. Tako je postal angleški funt zlat novec. Za kritje izdanega papirnega denarja potrebna zlata množina je bila leta 1832. določena od Angleške banke z eno tretjino vrednosti bankovcev. To tretjinsko kritje bankovcev so sprejele potem tudi druge države, ki so prešle k zlati valuti, za kar so se le polagoma odločile. Nemčija je prešla k zlatu šele po letu 1871, Avstrija in Japonska leta 1892., Italija in nekatere od Zedinjenih držav leta 1893. itd. Do pričetka svetovne vojske je bila v večini vseh držav vpeljana zlata valuta.
V vseh preteklih dobah so bile vzhodne dežele, v prvi vrsti Indija in Vzhodna Azija, nepremagljive trdnjave srebra; od tam je vodilo srebro v nedotakljivi poziciji borbo proti zlatu, vsaj za tamošnjo polovico sveta. Indija na primer se more v pravem smislu imenovati »dežela srebra«. Njegova uporaba je vsestranska; novci so srebrni, potreba nakita je izredno razvita in vse čutenje je polno zahtev po luksuznosti. Sicer je v Indiji tudi dosti zlata in je Indija že od nekdaj slovela po njem, a ni ga dosti, da bi zadostilo vsem zahtevam. Gospodarske transakcije Indije se vršijo po večini v znamenju zlata, denarstvo se pa opira na manj važno srebro in ga kuje v najmanjših enotah. Neposredno iz kovanega denarja dobiva tudi prebivalstvo Indije svoj nakit in svoje mnogobrojne okraske. Neprestano gredo milijoni in milijoni rupij (rupija je indijska denarna vrednota) v topilnice in jih predelajo nato v nakit, in tudi umetnost in industrija se poslužujeta v prvi vrsti srebra za vsakovrstne izdelke, ki jih kupujejo razkošni indijski dvori in indijski bogataši. Skratka, v Indiji je imelo srebro doslej zavarovano zavetišče. Zdi se pa, da so se mu tudi tukaj pričela majati tla. Prav tako kot Indija je tudi ogromna Kitajska »dežela srebra«; tudi tam so nakopičene in krožijo ogromne zaloge srebra, ki bodo prišle sedaj vsled nove ameriške novčne politike v še večje gibanje. Tako
pride naenkrat nova presenetljiva poteza v zgodovino srebra; in svet zasleduje pozorno sedanje urejevanje v stoletnem boju med srebrom in zlatom. Ta boj se je še prav pred kratkim zdel, da je odločen končno v prilog zlatega triumfatorja.	Dr. V. Šarabon (Pride še)
NOVE ZMEŠNJAVE V SVETOVNEM GOSPODARSTVU — GOSPODARSTVO DOMA
V prejšnjem poročilu o gospodarskem položaju pod naslovom »Nova politika v našem gospodarstvu« so stali v ospredju problemi našega narodnega gospodarstva. V pričujočem poročilu pa bo treba več pozornosti posvetiti vprašanjem mednarodnega gospodarstva, ker so se med tem pripetili veliki dogodki, da omenjamo na gospodarskem polju samo devalvacijo belge.
Kot sosede ter najvažnejše prodajalce v Italijo nas zanimajo zlasti dogodki v Italiji. Že proti koncu preteklega leta se je položaj lire na mednarodnih trgih znatno poslabšal. Zato je bila Italija prisiljena uvesti devizno gospodarstvo po vzoru drugih držav. Decembra lani je bil zvišan tudi diskont in so morali vsi italijanski lastniki dobroimetij v inozemstvu ta dobroimetja prijaviti, oz. odstopiti italijanski emisijski banki. Od tedaj naprej se je zlati zaklad Bance d’ Italia ustalil na 5.800 milijonov lir, devizni pa na 50 milijonov lir. K temu je še pripomniti, da je Italija v teku leta 19il4. izgubila zlata za 1.281 milijonov lir, deviz pa za 238 milijonov lir. Ta veliki odtok zlata je v zvezi z vedno večjo pasivnostjo italijanske trgovinske bilance, ki tvori najvažnejši del plačilne bilance, ki je pa zopet znatno pasivna, ker tujski promet ne prinaša več toliko deviz kot nekdaj in tudi italijanski izseljenci pošiljajo vedno manj svojih prihrankov domov. Tako je bila lani italijanska trgovinska bilanca pasivna za 2.433 milijonov lir, dočim je znašala pasivnost leta 1933. 1.441 milijonov lir. V tekočem letu se je položaj še poslabšal. Sredi februarja so bili objavljeni podatki za januar 1935, po katerih je pasivnost italijanske trgovinske bilance narasla v primeri z januarjem 1934 od 237 na 242 milijonov lir. Zaradi tega je Italija omejila dne 19. februarja t. 1. ves uvoz za 50 do 80 odstotkov in sicer se odstotek računa v primeri s količino, uvoženo od 19. februarja do 31. marca 1934, ki je vzeta kot 100. To veliko omejevanje uvoza v Italijo je vzbudilo povsod odpor in številne države so pretile z represalijami, katerih pa Italija ni mogla riskirati, zlasti še za to ne, ker se nahaja pred kolonialno avanturo v Abesiniji. Zaradi tega je te omejitve preklicala v prvi vrsti glede držav, s katerimi je imela sklenjene klirinške pogodbe, med katerimi se nahaja tudi Jugoslavija. Po novem je dovolila Italija naši državi lOOodstotne kontingente za čas do dne 31. marca 1935, potem pa je tudi še podaljšala veljavnost teh kontingentov do konca junija, hoteč priti v trgovinskih odnošajih z našo državo na drugo podlago. Kajti med tem so se politične razmere v Evropi znatno izpremenile. Prišlo je do francosko italijanskega sodelovanja, kar ni moglo ostati brez posledice tudi za politične in gospodarske odnošaje med našo državo in Italijo. V tem času je prišel na naš dvor tudi nov italijanski poslanik in ves naš, kakor tudi ostali svetovni tisk je zabeležil pomirljive besede, ki so bile izmenjane med knezom-namestnikom Pavlom in poslanikom. Posebno se je v teh izjavah podčrtavala ureditev medsebojnih gospodarskih odnošajev. V zadoščenje nam je, da smo baš v »Trgovskem Tovarišu« opozarjali na pomen teh odnošajev in pa, da je potrebno z Italijo priti na jasno gled gospodarskih zadev, ker se nam drugače samo veča škoda, ki jo imamo od neurejenih odnošajev z Italijo. Zdrava pamet mora zmagati v gospodarstvu, ker le tako se ubranimo škode, ki nastaja radi neumestnega reševanja gospodarskih vprašanj.
Tako stojimo pred tem, da se bodo v doglednem času začela gospodarska pogajanja z Italijo, ki bodo pa vodena v duhu politične spravljivosti in pa pod blagohotnim pokroviteljstvom Francije, katere politični interesi imperativno zahtevajo zbližanje Italije in Jugoslavije. Kajti komaj so nekoliko narasli naši papirji na pariški borzi radi poročil listov o nastopni avdienci novega italijanskega poslanika, že je prišla na praško borzo nova vest: Nemčija je sklenila vpeljati splošno vojaško dolžnost in bo imela armado 600.000 mož. To je sicer svetovnopolitičen dogodek, ki pa vendar globoko posega v vse gospodarsko življenje. Kajti s tem dogodkom
se še bolj jasno vidi v vsej Evropi, da gremo nasproti novemu oboroževanju, ki bo stalo milijarde in milijarde ljudskega denarja in da ni videti konca tej nori tekmi. Na drugi strani pa je ta dogodk ponovno vzbudil v gospodarskih krogih nezaupanje in je strali pred vojno zajel vso Evropo. To se dogaja baš v času, ko je potreba največ miru, da se ustvarijo podlage za nov vzpon svetovnega gospodarstva. Namesto sigurnosti glede bodočega razvoja pa imamo zopet nesigurnost, kar onemogoča gospodarsko delo za več let naprej in ubija investicijsko delavnost — razen-seveda v orožarski industriji.
Sredi marca smo doživeli novo valutno krizo. Začel se je v velikem obsegu napad na belgijski frank, za katerega obrambo ima sicer belgijska narodna banka dovolj tehničnih sredstev na razpolago, pa se je vendar odločilo drugače. Ko je začel frank popuščati, so se vodilni državniki podali iz Bruslja v Pariz, da bi dosegli pomoč pri Francozih. Toda te pomoči ni bilo in uvidelo se je, da zahtevajo interesi belgijskega izvoza, da se valuta zniža, zlasti ker je bila konkurenca držav s šterlinško valuto vedno občutnejša. Prišlo je do krize vlade in nova vlada hoče izvesti popolno reformo belgijskega gospodarstva, tako da svetovni listi že primerjajo novega predsednika belgijske vlade Van Zelanda z — Rooseveltom. Belgijski frank, oziroma belga je sedaj devalviran za 28 odstotkov. Da pojasnimo razliko med belgo in blegijskim frankom, je potrebno povedati, da je povojni belgijski frank večinoma skoro enako kol francoski frank zelo padel. Zaradi tega je Belgija izvedla valutno reformo leta 1926. (valutni zakon datira z dne 26. oktobra) na ta način, da je namesto franka vpeljala belgo, ki jo je tvorilo 6'95 nekdanjih belgijskih frankov. Zato se tudi še sedaj lahko govori o belgijskem franku ali pa belgi, ker je razmerje trdno določeno.
Devalvacija belge za 28 odstotkov pa je imela velike posledice, pa se še ne da reči, kaj bo z ostalimi valutami zlatega bloka. Kajti danes imamo le še štiri države, kjer funkcionira zlata valuta po nekdanjih načelili: to so še Poljska, Švica, Holandija in Francija. Poljsko lahko izvzamemo radi njenega izjemnega položaja, tako da so prav za prav v zlatem bloku le še Švica, Holandija in Francija. Najhujše napade je pretrpela Holandija. Holandska emisijska banka je morala v par dneh zvišati kar dvakrat diskont in sicer skupno od 2'5 na 4'5 odstotka. Istočasno je izgubila ogromne količine zlata, saj se je zlati zaklad zmanjšal v teku enega samega tedna za 100 milijonov goldinarjev. Podobno se je v teku 1 tedna zmanjšal zlati zaklad Švicarske narodne banke za 100 milijonov frankov. Vse to zlato je šlo večinoma v Pariz, od tam pa v London in Ne\vyork. Točne slike danes o gibanju zlata ni mogoče podati, ker je velik del zlata izšel iz zakladov in s tem tudi iz izkazov emisijskih bank ter postal last raznib valutnili fondov (ameriškega, angleškega in zadnje čase tudi belgijskega). O gibanju teh fondov pa ni mogoče dobiti podatkov. Trenutno se še ne da videti, da li bodo države zlatega bloka vzdržale te napade. Tehnično so v stanju to vzdržati, ker imajo res velike količine zlata, toda vprašanje je, če ne bodo zmagali drugi interesi ter zahtevali devalvacijo. Prognoze so danes zelo negotova stvar vkljub zagotovilom državnikov, da bodo njih države ostale pri zlatu.
V	našem gospodarstvu sicer nimamo tolike obilice dogodkov, vendar se je že zopet mnogo izpremenilo. Tako je dne 1. marca stopilo v veljavo znižanje cen za potniški promet na naših železnicah. Ugodne posledice tega znižanja so že vidne v povečanju prometa, ki je narastel v toliki meri, da je znatno kompenziral padec dohodkov radi znižanih cen. Strokovnjaki cenijo, da se je že v prvem mesecu promet povečal za 120 tisoč oseb ali skoro poldrug milijon letno (pripominjamo, da je znašal ves potniški promet na naših železnicah leta 1929. 48'17 milijona, 1933. pa 31T3 milijona potnikov). Temu znižanju prevoznih stroškov za osebni promet bo najbrže sledilo tudi znižanje prevoznih stroškov za blagovni promet. Glede tega je omeniti, da se je v Ljubljani vršilo od 26. do 30. marca zasedanje tarifnega odbora, pred tem zasedanjem pa se je vršila tudi seja zbornic iz cele države.
Nadalje je bilo v začetku marca objavljeno tudi znižanje telefonskih pristojbin, ki bo pa stopilo v veljavo šele 1. junija, obeta se nam pa znatno znižanje naročnin kakor tudi taks za medkrajevne pogovore.
V	času od našega zadnjega poročila sem sta bili objavljeni uredbi o gradbi cest ter o gradbi novih železnic. Po programu za gradbo cest se obnove pri nas ceste Ljubljana—Kranj, Ljubljana—Sušak ter Maribor—Št. Ilj za skupno vsoto 35 milijonov dinarjev, dočim je za vso državo določenih 568 milijonov dinarjev. To je za Slovenijo odločno premajhna vsota in na zadnji
plenarni seji našega gospodarskega parlamenta Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani so bili navedeni vsi razlogi, ki govore za to, da se mora omenjena vsota povečati. Pri gradnji novih železnic je na 2. mestu proga Št. Janž— Sevnica in je zanjo projektiranih 38 milijonov dinarjev. Skupno bo dobila Slovenija od milijarde za javna dela 73 milijonov dinarjev, kar ne odgovarja niti številu prebivalstva, kaj šele drugim faktorjem, po katerih bi bilo treba napraviti ključ za javne izdatke v Sloveniji.
1.	april, t. j. začetek proračunskega leta nam je prinesel velike izpre-m e m b e v banovinskih financah. O. finančni minister je odredil v celi vrsti znižanje doklad na državne neposredne davke, nadalje je znižal in odpravil nekatere takse. Ukinil je tudi državno in banovinsko takso na avtomobile, uvedel olajšave za avtobusni promet s tem, da je deloma znižal, deloma pa odpravil takso na avtobusne vozovnice. Odpravljena je tudi trošarina na plinsko olje, odn. sploh vse takse in trošarine, ki bremene produkcijo. Najvažneje pa je, da se uvedejo enotne banovinske trošarine po vsej državi, na riž, kavo, čaj, kakao in kalcijev karbid. Donos teh trošarin se bo razdeljeval banovinam po številu prebivalstva, s čimer bo naša banovina najbolj prizadeta. Kajti pričakovati bi bilo po konzumu teh predmetov v naši banovini, da bomo plačali okoli 9 milijonov Din, dobili pa bomo z ozirom na število prebivalstva nazaj komaj 3 milijone dinarjev.
V prejšnjem poročilu smo omenili veliki dotok hranilnih vlog v januarju. V februarju pa se je položaj poslabšal, ker je eden največjih ljubljanskih denarnih zavodov na zadružni podlagi zaprosil za odgoditev plačil. To je ponovno vznemirilo vlagatelje, da je dotok postal manj ugoden. Statistika Narodne banke nam kaže, da so se v januarju hranilne vloge v državi povečale od 9'945 na 10'035, torej za 90 milijonov Din, v teku meseca februarja pa so se zmanjšale na 9.911 milijonov, torej za 124 milijonov Din. So pa dne 1. marca bile hranilne vloge skoro enako visoke kot 1. marca 1934 (1. marca 1934 9.912, 1. marca 1935 9.911 milijonov Din).
Med ostalimi dogodki omenjamo vpeljavo klirinškega prometa z Rumunijo in veliki dotok zlata domače produkcije v našo Narodno banko. Zaradi tega je podlaga Narodne banke dosegla rekordno višino in tudi posojila so se od srede januarja sem znatno povečala.
Ljubljana, dne 15. aprila 1935.	D. P.
NEKAJ ŠTEVILK IZ SVETOVNEGA GOSPODARSTVA
Merodajen za presojo svetovnega gospodarstva je razvoj industrije in trgovine, ki ima zopet za posledico večje ali manjše naraščanje prometnih sredstev itd.
Svetovna industrija
Nemški »Zavod za konjunkturno raziskovanje« priobča primerjajočo statistiko, ki gre nazaj do leta 1913. Za leto 1928. vzame številko 100 in primerja ob tej številki druga leta. V zadnjem letu pred vojsko — 1913 —-je znašala svetovna industrijska produkcija 73 enot, leta 1929. je dosegla dosedanji višek s 107 enotami, nato je padala in je padla v juliju 1932 na doslej najnižjo točko 70‘9, nakar je šla zopet navzgor ter je dosegla s tekočim letom 105 enot, torej več kot leta 1928. in skoraj toliko kot I. 1929. To velja za množino produkcije, ne pa tudi za vrednost, ki je padla od leta 1928. do danes približno za 20 odstotkov. Če upoštevamo zmanjšano vrednost, dobimo za leto 1928. absolutno številko 850 milijard mark, za leto 1934. pa 650 milijard. V glavnih industrijskih državah je bil razvoj sledeči: Velika Britanija je bila leta 1932. udeležena na svetovni industrijski produkciji z 9T°/o, lani z 10T%, ameriške Zedinjene države s 44'5 in 33-2°/o, Nemčija z 9'2 in 10'3%, Francija s 7'2 in 5‘7°/o, vse štiri'skupaj s
70-0 in 59'3°/o. Zadnji dve številki nam govorita o rastoči industrializaciji drugih držav (.laponske, Italije itd.). Če vzamemo za najnižjo dosedanjo produkcijo številko 100, je znašala v preteklem letu produkcija v Belgiji 135°/o, v Nemčiji 141, v Franciji 103, v Angliji 119, v Italiji 119, v Japonski 153, v Kanadi 127, v Češkoslovaški 111, v Zedinjenih državah 122, v Poljski 117. Lani je izrabila Anglija 88°/o svoje kapacitete, Nemčija 73, Italija 68, Francija 62, Češkoslovaška 59, Kanada 58, Zedinjene države 58, Belgija 56, Poljska 53.
Industrializacija prekomorskih držav sili Evropo, da izdeluje zmeraj bolj blago finejših vrst, za kar je usposobljena po večji izkušenosti in rokodelski sposobnosti. Od industrijske produkcije je v obilni meri odvisna
svetovna trgovina.
Tudi tukaj nam zadnji časi kažejo prijaznejše lice kot leta globoke krize. Preračunjena na zlato bazo je bila vidna svetovna trgovina v zadnjem lanskem četrtletju za 8 odstotkov večja kot v predzadnjem; statistika obsega 52 držav. Boljšanje pride v Evropi bolj do izraza kot v prekomorskih državah; v Evropi sta se povečala izvoz in uvoz skoraj v vseh državah, v večini industrijskih dežel je narasel posebno uvoz sirovim Največje naraščanje uvoza zaznamuje Anglija, nato Nemčija, Francija in Italija. Tudi pri prekomorskih deželah opažamo naraščanje uvoza, čemur je deloma vzrok večja nakupna moč, temelječa na razmeroma ugodnem oblikovanju izvoza v prejšnjih letih. Z zadovoljstvom se povsod poudarja, da se je pomnožil zlasti uvoz Zedinjenih držav; boljši razvoj gospodarstva v tako važni gospodarski enoti najde prijazen odmev po vsem svetu.
Večja industrijska produkcija in pomnožena trgovina se morata zrcaliti tudi v razvoju prometnih sredstev. — Marčni zvezek revije »American Automobile« nam prinaša pregled
svetovnega avtomobilstva.
Številke veljajo za 1. januar 1935 in upoštevajo osebne in tovorne avtomobile ter avtobuse, ne pa motornih koles, ki jih je v Ameriki prav malo. Lani je naraslo število avtomobilov na svetu za poldrug milijon na
34,927.000	ali za 47%. Tako se je vsled krize povzročeno skrčenje števila zopet popravilo in je bil skoraj dosežen dosedanji višek od konca 1. 1930. Če izvzamemo Zedinjene države, je znašal lanski prirastek drugod po svetu 6'5%, v Zedinjenih državah pa 3'8%>; tam je število težko dvigniti, ker je nasičenost že skoraj dosežena — saj pride že na 6 oseb 1 avto (v Jugoslaviji na 1000). — V seznamu, ki ga priobčamo, pomeni »Amerika« ameriške države brez Zedinjenih držav, ki so posebej navedene, »Oceanija« pa Avstralijo in otočja v Pacifiku. Seznani obsega zadnjih pet let.
Dežela	Zač. 1931	Zač. 1932	Zač. 1933	Zač. 1934	Zač. 1935
Afrika	351.931	370.880	369.814	383.227	408.380
Amerika	2,097.289	2,013.977	1,896.380	1,827.754	1,863.618
Azija	551.467	566.353	486.292	506.925	543.035
Evropa	5,287.472	5,586.320	5,498.704	6,052.758	6,559.751
Oceanija	805.545	772.287	740.016	778.856	800.693
Skupaj	9,093.704	9,309.817	8,991.206	9,549.520	10,175.477
Zed. države	26,690.949	26,132.116	24,378.182	23,849.932	24,751.644
Vse skupaj	35,784.653	25,441.933	33,369.388	33,399.452	34,927.121
Statistika našteva nadalje osebne in tovorne avtomobile ter avtobuse v ločenih številčnih skupinah, pri čemer vidimo, da ima Evropa razmeroma največ tovornih avtomobilov (1,666.000), Zedinjene države pa absolutno največ (3,245.000). Avtobusov, ki jih je naštetih 275.617, ima Evropa več kot polovico (144.390), Afrika samo 4.419, Amerika 22.598, Azija 42.245, Oceanija 1.104, Zedinjene države 60.855.
Končno je navedeno tudi še število motornih koles, ki jih ima Evropa ogromno večino, 1,885.000 od 2,156.725. Afrika jih ima nekaj nad 56.000. Amerika nad 14.000, Azija približno 29.000, Oceanija 76.000, Zedinjene države niti 100.000. Več kot polovico motornih koles v Evropi ima Nemčija. Tudi gradba
svetovnega trgovskega brodovja
napreduje. »Lloyds Register of Shipping« navaja število gradečih se ladij v prvem letošnjem četrtletju s 325, njih tonažo z 1,270.000 brutoregisterlon. Napram zadnjemu lanskemu četrtletju je narasla tonaža za r4°/o, napram prvemu lanskemu četrtletju pa za 17'7%. Ladje v gradbi in njih tonaža se takole razdelijo: Anglija in Irska 116 ladij in 556.000 ton, Italija 3 in
37.000,	Zedinjene države 6 in 18.000, Francija 9 in 121.000, Nemčija 51 in
195.000,	Švedska 19 in 83.000, Japonska 35 in 79.000, Holandska 31 in
60.000,	Španija 7 in 22.000, Danska 17 in 67.000. Gradba ladij napreduje
zlasti v Nemčiji, Švedski in Holandiji, dočim v Zedinjenih državah in v Japonski pada. Glede Zedinjenih držav moremo reči, da že pred vojsko niso dosti gradile in da jih je h gradbi prisilila samo vojska; glede Japonske pa pravijo, da ima za svojo trgovino zaenkrat že zadostno tonažo ter da je zato gradbo nekoliko ustavila. Okoli 72°/o vse omenjene tonaže se gradi v Angliji in Irski. — V letošnjem juniju se bo vršila konferenca svetovne plovbe, ki naj določi, kolikšna tonaža naj se sistematično zniža; kajti tonaža svetovnega trgovskega brodovja je za sedanjo svetovno trgovino še zmeraj prevelika.	Žir.
TO IN ONO
Stečaji in prisilne poravnave v februarju in marcu 1935
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je objavilo sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta).
Za februar 1935:
1. Otvorjeni stečaji:
V	Dravski banovini 6 (7), Savski 4 (1), Vrbaski — (—), Primorski 1 (1), Drinski — (2), Zetski — (1), Donavski 3 (4), Moravski — (4), Vardarski —
(4), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (3).
2.	Razglašene prisilne poravnave izven stečaja:
V	Dravski banovini 4 (8), Savski 3 (4), Vrbaski — (1), Primorski 2 (—), Drinski 2 (5), Zetski — (1), Donavski
4 (12), Moravski — (—), Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (4).
3.	Končana stečajna postopanja:
V	Dravski banovini 4 (3), Savski 7 (4), Vrbaski — (1), Primorski 4 (—), Drinski 2 (1), Zetski 1 (1), Donavski 2 (9), Moravski 4 (6), Vardarski 5 (2), Beograd, Zemun, Pančevo 5 (1).
4.	Potrjene prisilne poravnave:
V	Dravski banovini (5 (1), Savski 4 (1), Vrbaski - (-), Primorski 4 (1), Drinski 1 (2), Zetski — (1), Donavski 3 (1), Moravski — (—), Vardarski — (—), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (1).
Za marec 1935:
1. Otvorjeni stečaji:
V	Dravski banovini 4 (5), Savski 5 (4), Vrbaski — (—), Primorski — (2),
Drinski 2 (—), Zetski — (1), Dunavski 1 (_)i Moravski — (—), Vardarski —
(4)	, Beograd, Zemun, Panževo 1 (2).
2. Razglašene prisilne poravnave izven stečaja:
V	Dravski banovini 6 (10), Savski 9
(5)	, Vrbaski — (1), Primorski — (—), Drinski 1 (—), Zetski — (3), Dunavski 9 (5), Moravski — (—), Vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (4).
3.	Končana stečajna postopanja:
V	Dravski banovini 10 (5), Savski 12
(6)	, Vrbaski 1 (2), Primorski — (2), Drinski 4 (3), Zetski 1 (3), Dunavski 3 (12), Vardarski 1 (—), Beograd, Zemun, Pančevo 2 (1).
4.	Potrjene prisilne poravnave:
V	Dravski banovini 11 (1), Savski 2 (1), Vrbaski — (—), Primorski — (1), Drinski 3 (1), Zetski — (—), Dunavski .3 (1), Moravski — (—), Vardarski — (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2).
Hranilne vloge v Jugoslaviji
Na osnovi poročila Narodne banke so znašale hranilne vloge v denarnih zavodih 1. januarja 1934 : 9.839 mil. Din; 1. decembra 1934: 9.780 mil. Din; 1. januarja 1935: 9.945 mil. Din.
Izpremembe v ustroju naše zunanje trgovine
Pod pritiskom vedno večjega omejevanja mednarodne izmenjave blaga in izločanje narodnih gospodarskih edinic iz svetovno-gospodarskega okvirja, so v poslednjih letih v našem narodnem gospodarstvu nastale velike izpremem-be. Ustroj izvoza je bil:
Izvoz živih živali: leta 1929. za 877 1 mil. Din; leta 1933. za 473'3 mil. Din; leta 1934. za 449'0 mil. Din.
Izvoz življenjskih potrebščin in pijače: leta 1929. za 2.861'7 mil. Din; leta 1933. za 1.058'3 mil. Din; leta 1934. za 1.327'4 mil. Din.
Izvoz surovin in polizdelkov: 1. 1929. za 3.495'3 mil. Din; leta 1933. za 1.619‘0 mil. Din; leta 1934. za 1.798'1 mil. Din.
Izvoz izdelkov: leta 1929. za 687’3 mil. Din; leta 1933. 227'1 mil. Din; leta 1934. za 272'4 mil. Din.
Uvoz v našo državo pa kaže sledečo sliko:
Uvoz živih živali: leta 1929. za 2 6 mil. Din; leta 1933. za 0‘6 mil. Din; leta 1934. za 1‘0 mil. Din.
Uvoz življenjskih potrebščin in pijač: leta 1929. za 872’6 mil. Din; leta 1933. za 298'5 mil. Din; leta 1934. za 329'6 mil. Din.
Uvoz surovin in polizdelkov: 1. 1929.
za 1.300 mil. Din; leta 1933. za 574'6 mil. Din; leta 1934. za 777'8 mil. Din.
Izdelki: leta 1929. za o.413‘l mil. Din; leta 1933. za 1.958'8 mil. Din; leta 1934. za 2372'2 mil. Din.
Iz zgorajšnjega pregleda o našem izvozu in našem uvozu sledi, da je upadel izvoz iz leta 1929. napram letu 1934. za 4.074'5 mil. Din; uvoz pa je upadel iz leta 1929. napram letu 1934. za 4.107‘0 mil. Din.
Proizvodnja žita
Iz podatkov Narodne banke glede pridelka žita v letih 1929./33. in v 1. 1934. zgleda, da je v splošnem pridelek naših žitaric upadel.
Pridelek pšenice je bil v 1. 1929./33.:
23.087.000	mtc; rekord je pridelek pšenice leta 1933. z 26,286.000 mtc; pa je nazadoval pridelek v letu 1934. za 18 mil. 596.000 mtc.
Pridelek rži je znašal leta 1929./33.
2.118.000	mtc, 1. 1934. pa 1,953.000 mtc. Pridelek ovsa je dosegel najvišjo
stopnjo leta 1933. s 3,711.000 mtc., v letu 1934. pa je nazadoval na 3 mil.
334.000	mtc.
Pridelek ajde je vsa leta od 1929. do 1934. od 470.000 mtc. do 550.000 mtc.
Vzrok padca pridelka je v dokajšnji meri, kakor se sodi, slaba letina radi vremenskih neprilik.
Iz davčne statistike
Plačilo fiskalnih dajatev je znašalo za državo: leta 1926./27.: 7.185 mil. Din; 1. 1929./30.: 7.889 mil. Din; 1. 1930./31.: 7.459 mil. Din; 1933./34.: 5.953 mil. Din.
Plačilo neposrednih davkov: 1929./30.: 2.392 mil. Din; 1930./31.: 2.094 mil. Din; 1933./34.: 2.103.000 Din; 1934./35. predvideno 2.280 mil. Din.
Trošarina je dala fisku:	1929./30.:
941 mil. Din; 1931./32.: 775 mil. Din;
1932./33.: 860 mil. Din; 1933./34.: 773 mil. Din.
Plačilo taks je znašalo: 1929./30.: 1.222 mil. Din; 1931./32.: 1.112 mil. Din; 1932./33.: 948 mil. Din.
Carine so dale: 1929./30.: 1.530 mil. Din; 1931./32.: 1.049 mil. Din; 1932./33.: 695 mil. Din; 1933./34.: 635 mil. Din.
Monopol (viški dohodkov): 1929./30.: 1.804 mil. Din; 1930./31.: 1.779 mil. Din;
1931./32.:	1.608 mil. Din; 1933./34.:
1.551 mil. Din; 1934./35.: 1.550 mil. Din.
Kaj zahteva zadružništvo?
Pričetek decembra leta 1934. se je vršila v Zagrebu skupščina Glavne zadružne zveze, ki je sprejela resolucijo, v kateri je zavzela med drugim tudi sledeče stališče:
Naše zadružništvo je v poslednjih šestih letih znatno napredovalo. Posebno je važno, da je porast največji pri proizvajalnih zadrugah.
Zato bi bilo potrebno, da državni in od države pooblaščeni denarni zavodi, v prvi vrsti Narodna banka in Privilegirana agrarna banka, usmerijo svojo kieditno politiko v pravcu večjega kreditiranja našega zadružništva, posebno za potrebe kreditiranja zadrug.
Poleg tega je treba, da se v proračunih ministrstva poljedelstva, ministrstva za trgovino in industrijo ter socialne 'politike, kakor v banovinskih proračunih, vsako leto redno zagotovi primerne zneske, iz katerih bi se zadrugam in zvezam podelila pomoč v proizvajalne svrhe.
Gospodarske zadruge niso trgovska podjetja, ki delajo za dobiček, marveč ustanove, ki služijo medsebojni podpori gospodarsko in socialno slabih družbenih vrst. Služeč tem nesebičnim, marveč ciljem splošnega interesa, je potrebno, da vse zadruge uživajo davčne, taksne in poštne ugodnosti.
Indeks cen na debelo v Jugoslaviji
Po podatkih Narodne banke je znašal indeks proizvodov, na osnovi 1926=100.
Žitni proizvodi:	leta 1928.:
130’1; leta 1929.: 118‘6; leta 1932.: 67'5; leta 1934.: 57'4.
Živinski proizvodi: 1. 1928.: 108'6; leta 1931.: 74-3; leta 1934.: 67'4.
Mineralni proizvodi: 1. 1928.: 86'4; leta 1930.: 88'2; leta 1932.: 76’3; leta 1934.: 80'8.
Industrijski proizvodi: leta 1928.: 98‘0; leta 1930.: 80'3; leta 1932.: 66‘2; leta 1934.: 67'4.
Izvozni indeks: 1. 1928.: 114'6; leta 1930.: 93'5; leta 1932.: 60'9; leta 1934.: 591.
Uvozni indeks: leta 1928.: 96'0; leta 1930.: 79'8; leta 1932.: 68'3; leta 1934.: 701.
Kudarska in topilniška industrija
Iz pregleda o proizvodnji naših rud je važna ugotovitev, da je večina rud
po količini padla v letu 1929. napram 1934.
Premoga se je nakopalo v naši državi leta 1929. 4,578.143 ton, to je bilo leto polnega obrata. V 1. 1931. je padla proizvodnja premoga na 3,929.333 ton, v letu 1934. pa na 3,367.154 ton. Kriza v premogovnih revirjih.
Lignit, čegar proizvodnja je 1. 1929 znašala 1,056.738 ton, je nazadoval na 926.298 ton.
Proizvodnja železne rude je znašala leta 1929.: 427.944 ton, 1. 1931.: 133.413 ton; leta 1932.: 26.636 ton; leta 1934. pa 178.503 tone.
Bakrena ruda pa je v proizvodnji dosledno poraščala. Znašala je leta 1929.: 329.282 ton, se zvišala leta 1931. ua 456.931 ton in porastla leta 1934. na 662.015 ton.
Svetovna trgovina in proizvodnja leta 1934.
Statistično glasilo Društva narodov je objavilo pred kratkim zanimive podatke o svetovnem položaju v letu 1934.
Po teh podatkih je znašalo znižanje svetovne trgovine, preračunane v zlato vrednost, v letu 1934. še samo 3'9%, medtem ko je znašalo to znižanje v letu
1933.	10%; v letu 1932. 32'2%; v letu 1931. 28'6% in v letu 1930. 19'20%.
Na osnovi teh podatkov je prišlo glasilo Društva narodov do sklepa, da svetovna trgovina v letu 1934. ne znaša več ko 33% zlate vrednosti svetovne trgo vine v letu 1929.
Podatki o gibanju svetovne proizvodnje kažejo, da se je industrijska proizvodnja v nekaterih državah zvišala, v drugih pa znižala.
Povečala se je industrijska proizvodnja leta 1934. napram letu 1933. v Nemčiji za 24%; v Švedski in Kanadi za 22%; v Rumuniji za 21%; na Ogrskem za 17%; v Angliji za 12%.
Nazadovala pa je v tem razdobju in-dustrjiska proizvodnja v Franciji za 7'3% in v Združenih državah Amerike za 33%.
Drobiž
Število avtomobilov v ameriških Zedinjenih državah se je lani prvič po letu 1930. zopet pomnožilo in je doseglo
24,950.000	kosov proti 23,850.000 kosom na koncu leta 1933. in najvišjemu dosedanjemu stanju 26,700.000 kosov na koncu leta 1930.
Vzhodnokitajska železnica, ki so jo Rusi prodali državi Mandžukuo oziroma Japoncem in ki se bo odslej imenovala

Severoniandžurska železnica, predstavlja 1726 km železniškega tira, 2567 km brzojavnih in telefonskih napeljav, ves železniški material, tovarniške naprave in obsežna ozemlja gozda, polja itd. Skupna cena znaša 170 milijonov jenov.
Zunanja trgovina Nemčije v preteklem letu se je zaključila s pasivom 284 milijonov mark, dočim je bila v letu 1933. še s 668 milijoni aktivna. Uvoz se je povečal za ca 6 odstotkov, izvoz je padel za 14’5"/o.
Poljska papirna industrija krije sedaj domačo potrebo risalnega in piv-nega papirja popolnoma. Sedaj so pričeli tudi z izdelovanjem rastlinskega pergamenta.
Tudi v Bolgariji gospodarska petletka. V Bolgariji se temeljito pečajo z vprašanjem vpeljave petletke v svrho reformiranja narodnega gospodarstva. Največjo pozornost bodo posvetili poljedelstvu. Namesto žita bodo gojili v večji meri pridelovanje industrijskih rastlin, zlasti bombaža, in upajo, da bodo v petih letih krili vso bombaževo potrebo z domačim pridelkom. Dalje bodo pospeševali sadjarstvo — v prvi vrsti kulturo grozdja — in pridelovanje zgodnje zelenjave. Tudi na produkcijo srebra, svinca itd. bodo zelo gledali.
Bilance ameriških velebank
Štiri velebanke v NewYorku so priobčile te dni bilance za preteklo leto. Deipozitd teh štirih bank so se v letu
1934.	pomnožili za več kot eno milijardo dolarjev ali za 29 odstotkov na približno 4600 milijonov dolarjev. Podamo seznam depozitov v milijonih dolarjev:
	31.	30.	31.
Banka	dec.	sept.	dec.
	1933	1934	1934
Chase National Bank	1339	1489	1710
Guaranty Trust Co	1020	1181	1260
Bankers Trust Co	612	781	883
Central Hanover Bank	578	685	739
Svota	3549	4136	4592
Državnih listin so imele te			štiri
banke pred poldrugim letom za 1200 milijonov dolarjev; v teku poldrugega leta se je ta svota povečala za celih 600 milijonov na 1800 milijonov. Vidimo. s kako veliko svoto so na prirastku depozitov udeležene državne li-Mstine; iz tega se razlagajo tudi večkrat presenetljivi emisijski uspehi ameriškega zakladnega urada (finančnega ministrstva).
Kompenzacije po vsem svetu
»Daily Telegraph« priobča seznam večjih zamenjalnih kupčij zadnjega časa, ki so bile ali že izvedene ali pa se njih izvedba pričakuje v kratkem. Nekaj jih bomo navedli:
Rusija zamenja petrolejske produkte za avstralske ovce.
Španija pošlje oranže na Irsko in dobi od tam jajca.
Danci pošljejo na Poljsko slanike in Poljaki na Dansko konje.
Premog iz Novega Južnega Walesa (Avstralija) se zamenja za rudo iz Nove Foundlandije (Severna Amerika).
Japonci pošljejo v Brazilijo ladje, Brazilci na .laponsko kavo.
Brazilci v Nemčijo kavo, Nemci v Brazilijo premog.
Bolgari pošljejo v Nemčijo tobak, Nemci v Bolgarijo industrijsko blago.
Rusi zamenjajo petrolejske produkte za francoski železniški material.
Egipčani pošljejo Ogrom bombaž, ti pa Egipčanom železniške vagone.
Čile pošlje Nemcem soliter in dobi zanj 200-tonske lokomotive.
Nemci zamenjajo jeklo za ribje olje iz Norveške.
Argentina pošlje Avstriji 1000 vagonov pšenice in dobi za to avstrijsko ‘industrijsko blago.
Avstrija in Jugoslavija se pogajata o izmenjavi jugoslovanske pšenice za avstrijsko industrijsko blago. Gre za velike množine pšenice, za 400.000 ton.
Rusi pošljejo v Češkoslovaško 400 vagonov kalijeve soli, Čehi pa Rusom primerne množine železnih izdelkov.
Grčija kupuje v Nemčiji in Angliji železniški material, lokomotive in vagone, Grki dajo v zameno svoje agrarne pridelke.
Nemci pošljejo v Anglijo vedra in dobijo v zameno volno.
Bolgarska banka pravi, da se je izmenjalna kupčija v preteklem letu vobče dobro obnesla in da jo bodo letos dalje izgradili.
Perzija bo vpeljavala avtomobile le v zamenjavi za svoje poljedelske proizvode.
Skandinavsko centralo za izmenjavo blaga bodo ustanovili v Stockholmu. Organizacija bo obsegala Švedsko, Norveško, Dansko in baltske države.
Egipet se pogaja z Nemčijo o izmenjavi oranž za premog in drugo nemško blago.
Vsak teden beremo nove vesti o kompezacijskih kupčijah in jih bom0‘
brali vse dotlej, dokler vrednotne razmere ne bodo vobče urejene. So pa tudi dežele, ki se hočejo svojega blaga na vsak način znebiti, in če bodo hoteli drugi s temi deželami imeti trgovskih stikov, bodo vsekakor morali odjemati njih blago, in tako se bodo kompenzacije vršile tudi še pozneje.
Konjunkturni otok Severna Evropa
V zadnjem času se zmeraj bolj porajajo vesti, M govorijo o dobri konjunkturi v Severni Evropi. Večina teh poročil se tiče Švedske, kjer je kazala konjunkturna slika že ob pričetku leta 1934. vidne znake boljšanja. To boli-šanje ima svoj vir v štrajku stavbnih delavcev, ki se je vlekel skoz devet mesecev in se je iz leta 1933. zavlekel tudi še v leto 1934. Vsled štrajka je nastala velika stavbna potreba, ki je po njegovem zaključku oživljujoče vplivala na železno in cementno industrijo, na industrijo orodja in strojev, dalje na kamnolomno industrijo. Tako je nastala v drugi letni polovici polna konjunktura, ki je po vrsti prešla na večino industrij konsumnega blaga in tudi na trgovino. K temu so prišli uspehi v zunanji trgovini. Les, celuloza, sirovo železo in železna ruda so prišli na izvozne trge v daleko večjih množinah in v bistvenem delu tudi z boljšimi pogoji kot v prejšnjem letu. Končni efekt se kaže v tem, da je znašal v letu 1933. ves izvoz Švedske 754 milijonov švedskih kron, 1. 1934. pa že v prvih treh četrtletjih 820 milijonov. Na vprašanje, ali bo ta konjunktura trajala nadalje, je pa seveda težko odgovoriti.
Neposredni vzhodni sosed Švedske, Finska, se smatra prav tako kakor Švedska za del severnega konjunktur-nega otoka. Konjunktura Finske izhaja iz potrebe po staničnini, ki se je ja-
vila že v prvi polovici leta 1933. v produkciji umetne svile in papirnega blaga. Les in izdelki lesne predelave tvorijo hrbtenico one finske izvozne konjunkture, ki traja sedaj že dve leti. Primerjajoč izvozne svote prvih treh četrtletij let 1933 in 1934 opazimo naraščanje (izvoza od 3750 na 4470 milijonov finskih mark. Izvoz sirovega lesa je narasel od 192 na 322 milijonov mark, izvoz staničnine od 755 na 890, izvoz desk od 480 na 660 milijonov mark. Obenem je Finska v dobi razvrednotenja angleškega funta preložila svoje nakupe premoga in koksa iz Poljske oziroma Nemčije v Anglijo, s čimer niso bili združeni samo neposredni uspehi, temveč tudi posredni, ker je potegnila Finska tudi angleške nakupe nase.
Glede nadaljnjega razvoja se tudi pri Finski ne more nič definitivnega povedati. Konjunktura manjših držav je pač še bolj odvisna od svetovne konjunkture kot pa ona velikih držav, ki čutijo pretrese svetovnih trgov na vseh udih.
Rusiju podcvetorila produkcijo elektrojekla
V teku pretekle prve petletke, kar se tiče elektrometalurgije, je narasla produkcija elektrojekla od prvotnih 11.500 ton na letnih 100.000 ton, s čimer je omogočeno seveda vse drugačno delo kot prej. Dosegli so ta zaključek s forsirano vpostavo novih električnih peči; začetkom aprila 1931 jih je bilo šele 40, sedaj jih je mnogo nad 200. V isti dobi je narasel delež lastne izdelave električnih peči od 3-6°/o na 45%. Isto se poroča o izdelavi peči za železne zlitine. Neka taka peč je največja v Evropi in jo prekaša na svetu le še ena v Ameriki.
DRUŠTVENE VESTI
TRGOVEC FR. KOVAČ ŠESTDESETLETNIK
Ogromno delo, ki ga je pričenši od prvih let našega stoletja, zlasti v času pred veliko vojsko, izvršilo Trgovsko društvo »Merkur« v LjubljaniJ za našo trgovino in naš trgovski stan v organizatornem, izobraževalnem, kulturnem in socijalnom pogledu, je bilo mogoče samo zategadelj, ker je bila taka narodna stanovska organizacija v tistih narodno politično nevšeč-nih časih res živo potrebna ter je bilo inicijatorjem te strokovne gospo-
darske organizacije mogoče dobiti in pritegniti za mnogostransko delo vrlo četo deloljubnih, požrtvovalnih in vnetih mož, trdno prepričanih o nujni potrebi tega dela in pokreta. Ti vrli delavci za probujo naših trgovcev in povzdigo naše domače trgovine so se vrgli z mladeniškim ognjem neustrašeno in neugnano na delo v tistih narodno politično še mračnih časih in so tvegali radi tudi svoje gmotne interese. Iz vrst samostojnih trgovcev in iz vrst samostojnih sotrudnikov so se zbrali. Leta 1907. je bilo začelo posebno živahno delo. Prišla je tisti čas splošna volilna pravica ter se je v Ljubljani in iz Ljubljane začelo živahno ustanavljanje na gospodarskem in stanovskem polju.
Priznanje zaslužnega osobito tihega, drobnega, ali važnega dela, ki vsak dan znaša in gradi, ne prihaja vedno do pravične veljave v širši javnosti. Često samo ožji prijatelji in vrstniki vedo po pravici ceniti vrednost opravljenega dela mnogih naših zaslužnih mož. Med tiste veljavne može, ki so v najvažnejši dobi in tudi najpotrebnejši za delovanje društva »Merkur« požrtvovalno in nesebično sodelovali, moramo šteti gospoda Franceta Kovača, trgovca s čajem v Ljubljani.
Gospod Franc Kovač je praznoval 3. aprila v krogu svojih prijateljev in spoštovalcev svoj šestdesetletni življenjski jubilej in je sedaj pravi čas, da se pravično spomnimo nesebičnega dolgoletnega dela tega ljubeznivega, prisrčno dobrega in prav vsled svoje skromnosti posebno prikupnega moža.
Gospod Franc Kovač je bil rojen v Domžalah 3. aprila 1875. Po dovršeni ljudski šoli v domačem kraju je prišel v znano ljubljansko trgovino L Perdan za trgovskega vajenca ter je po dovršeni učni dobi služboval delj časa kot pomočnik v tej firmi, katere lastnik je sedaj njegov zvesti drug gospod Ignacij Novak. Ob tem času je obiskoval in dovršil triletno trgovsko šolo v Mahrovem zavodu. Mladi trgovec je seveda želel izpopolniti svojo strokovno izobrazbo vsestransko in hkratu spoznati kup-čijske prilike v raznih krajih. Tako je služboval kot trgovski pomočnik v Ljubljani v tedaj dobro znani Halbensteinerjevi trgovini na Sv. Petra cesti, v Radovljivi pri firmi O. Homan in pri firmi F. Dolenc v Kranju. Svojo vojaško dolžnost je opravil pri 17. pešpolku v Ljubljani in postal računski podčastnik prvega razreda. Ko je zadostil vojaški dolžnosti, je vstopil v trgovino Franca Terdina v Ljubljani, katero je kot spreten poslovodja vodil do leta 1922. Iz žive prakse je kmalu izprevidel, da je dana potreba po specijalni trgovini s čajem na debelo v naših krajih ter je skupno s svojim prijateljem gospodom Ignacom Novakom trgoval s čajem na debelo v dobi od leta 1908. do 1920. Leta 1922. se je osamosvojil.
Od tistega časa ima v svoji hiši v Ljubljani na Poljanski cesti znano trgovino s čajem in rumom na debelo. Od leta 1906. mu je zvesta družica, krepka podpora in marljiva sotrudnica njegova soproga gospa Ljudmila Kovačeva, ki je tudi sama iz trgovskega stanu.
Gospod Franc Kovač je bil od svoje mladosti narodno zaveden mož, ki je vedel, da ne sme biti samo marljiv in delaven v svojem poklicu, marveč da ga dolžnost kliče tudi na delo v narodna društva in strokovne organizacije. Zgodaj je že delal v okrilju Ciril Metodove družbe in prodajal čaj v korist te narodno obrambne organizacije. V krogu svojih trgovskih tovarišev ima veliko število odkritih prijateljev in spoštovalcev. Gospod Franc Kovač spada v ljubljanskih kupčijskih krogih v dobro znani krožek pokojnega Josipa Drčarja, ki je bil med ustanovniki in pobudniki društva »Merkur«. Prijateljski spomin in lepe tradicije na pokojnega prezaslužnega vodnika trgovskih sotrudnikov Josipa Drčarja vežejo že dolga leta prijateljsko trgovsko družbo v tovariški krožek, ki je ne samo družabna vez, marveč iz tega kroga izhaja mnoga srečna pobuda za napredek trgovine in njene organizacije. S posebno ljubeznijo in vnetostjo se je posvetil gospod Franc Kovač delu v odboru Trgovskega društva »Merkur«. Vse od leta 1907. je nepretrgoma do dandanes odbornik društva »Merkur« in je njegovo delo osobito pri velikih društvenih prireditvah dragoceno za društvo. Z veseljem je vsa leta vzel nase vsako delo, noben trud mu ni bil nikdar preveč, ni mnogo govoril nikdar in se ni branil, marveč je z največjim veseljem opravil prevzeto delo. S posebno vnemo je sodeloval pri blagajniških poslih ob velikih društvenih priredbah pred in po vojski. Zaslužno je njegovo nesebično prizadevanje v korist vsakoletni podporni akciji društva »Merkur«. Odbornika od leta 1907. je društvo Merkur« v priznanje njegovih velikih zaslug in njegovega zvestega sodelovanja izbralo za svojega častnega člana že leta 1926., naslednje leto pa je postal društveni ustanovni član.
Gospod Franc Kovač ima za društvo ^Merkur« odlične zasluge po svojem dolgoletnem, neumornem delu in spada med najzaslužnejše graditelje slovenske trgovske organizacije. Njegova dobrodušnost in prisrčna ljubeznivost, njegovo prikupno vedenje ter njegova prijateljska in kolegijalna zvestoba mu je pridobila veliko število prijateljev in spoštovalcev med ljubljanskimi meščani. Franc Kovač je ljubezniv tovariš, spoštovan meščan, ugleden trgovec, fant od fare, ki ga ima vsak rad in ga vsak ceni, ki ga pobližje spozna. Boder in veder mož je, živahen in podjeten in ga leta njegovega šestdesetletnega jubileja prav nič ne tlačijo. Ob njegovem jubileju, ki je praznik preudarnega trgovskega dela, ga obdajajo prisrčne simpatije njegovih prijateljev in spoštovalcev ter mu za čestitke ob njegovi šestdesetletnici kličemo: Bog živi Franceta Kovača še dolga zdrava, srečna in uspešna leta!
Ob šestdesetletnici načelnika dr. I{. Marna in ob tridesetletnici Zveze za tujski promet je predsedstvo našega društva naslovilo na predsedstvo Zveze za tujski promet v Sloveniji dne 12. aprila t. 1. naslednje pismo:
Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani se Vam, spoštovani gospodje, najlepše zahvaljuje za ljubeznivo pozornost in prijazno vabilo na prominentni jubilej tridesetletnega obstanka Vaše odlične ustanove. Ob tej svečani priliki nam je ljuba priložnost, da izrekamo Vaši ustanovi in Vašemu odličnemu vodstvu svoje iskrene čestitke in svoje spoštljivo
priznanje Vašemu prezasluženemu delu trajne gospodarske vrednosti. Vaše mnogostransko, težavno delo se je razvilo iz skromnih početkov do obsežnega in prostranega delokroga, ki se ob preudarnem vodstvu širi in poglablja takorekoč iz dneva v dan. Vaši letopisi so mogli od leta do leta zapisovati stalen napredek in velike uspehe ter si je Vaša smotrena delavnost pridobila zasluženo priznanje merodajnih javnih činiteljev, naših vodilnih gospodarskih organizacij in cele naše javnosti. Z upravičenim ponosom gleda Zveza za tujski promet na ogromno delo dragocene gospodarske pomembnosti in si sme velikanski napredek osobito v povojni dobi, ko je postal delovni radij njen mnogo večji, šteti upravičeno v svojo trajno zaslugo. Premišljeno delo zveze je privedlo do temeljite preobrazitve našega tujskega prometa in pripomoglo do tega, da trajno narašča gospodarski pomen tujskega gibanja, ki mu gre osobito v časih samopreskrbnih tendenc v gospodarskem ustroju po pravici ime notranjega eksporta.
Naši medsebojni stiki so bili vsa dolga leta Vaše prominentne delavnosti iskreni in prisrčno dobri in se mi ob Vašem razglednem mejniku od srca radujemo Vaših trajnih in velikih zaslug ter iskreno želimo, da naša Zveza za tujski promet srečno in uspešno, oprta na bogata izkustva svojega dosedanjega prizadevanja, nadaljuje svojo dragoceno in prekoristno delo v vedri in bodri bodočnosti.
Naši dolgoletni prisrčni stiki imajo svoj stvaren pa tudi svoj oseben temelj v dejstvu, da je prezaslužni Vaš predsednik in soustanovitelj, mnogospoštovani gospod načelnik dr. Rudolf Marn preizkušen naš sodelavec dolgo vrsto let in da je zaslužno urejeval celo dolgo dobo naše društveno glasilo, ki je vedno rado posebno pozornost posvečalo delu in truda za povzdigo tujskega gibanja, visoko ceneč njegovo rastočo gospodarsko važnost. Ko sedaj, po zaslugi ceneč nepozabne zasluge svojega dolgoletnega predsednika in vodnika združujete s proslavo tridesetletnega obstanka proslavitev in počastitev šestdesetletnega življenjskega jubileja gospoda dr. Rudolfa Marna, nam je srčna potreba, da mu izrekamo za njegovo šestdesetletnico svoje globoko občutene čestitke, svoje spoštljivo priznanje in svoje hvaležno spoštovanje.
Bog živi našo Zvezo za tujski promet in njenega odličnega predsednika in vodnika gospoda dr. Rudolfa Marna!
Sprejmite, spoštovani gospodje, zagotovilo našega spoštovanja in naše udanosti.
Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani.
Predsednik:	Tajnik:
Dr. F. Windischer I. r.	A. Agnola 1. r.
lil. redna odborov« sej« Trgovskega društva »Merkur« z« Slovenijo v Ljubljani se je vršil« v ponedeljek, dne 4. marca 1935 ob 8. uri zvečer v posvetovalnici Združenja trgovcev v Trgovskem domu. Predsednik dr. Fran Windischer je pozdravil navzoče, ugotovil sklepčnost in začel sejo. Predsednik je poročal, da je na pobudo podpredsednika Albina Smrkolja in blagajnika Josipa Kreka potrebno ukrenil radi nabiralne akcije v korist podporneda fonda. Predsednik je poročal o nabiralni akciji odbora za postavitev spomenika Viteškemu Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. Med članstvom, ki je po celi banovini raztreseno in pripada tudi drugim organizacijam, društvu ne kaže nabirati, pač pa je potreba, da društvo samo po svojih skromnih močeh prispeva. Na predlog društvenega blagajnika Josipa Kreka se je sklenilo prispevati 500 Din v gotovini. Blagajnik je pripomnil, da so naši prihranki trdo prizadeti po ukrepih v zaščito Ljubljanske kreditne banke in
Kmetske posojilnice. Odbor je soglasno sklenil, da je v tem smislu pisati Odboru za postavitev spomenika in poslati 500 Din društvenega prispevka. — Predsednik je poročal o dopisu Ivana Lapajne, lastnika tvornice za kemične izdelke, z dne 12. januarja 1935, ki odpoveduje pogodbo, sklenjeno 30. januarja 1934 radi prodaje kreme v korist društvenega fonda. Odbor je sklenil, da sprejme odpoved. — Predsednik je poročal o dopisu, ki se tiče plačila kurjave. Odbor je sklenil, da uredi to plačilo potem ko bo končano kurjenje, in sicer s preodkazom pri zavodu, kjer je denar naložen. — Predsednik je poročal o dopisu z dne 7. januarja 1935, ki se tiče porabe vode. O tem se je vršil daljši razgovor in se je sklenilo odločilno sklepati, ko bodo na razpolago potrebne podlage. — Predsednik je poročal, da je bilo sproženo vprašanje zbiranja položnic po članu gospodu Mlakarju. O tem se je vršil razgovor in se je sklenilo, da je pobuda sicer dobro mišljena, ali da ni izgleda za uspešno zbiranje, neglede na pomisleke radi odkupa. — Društveni podpredsednik Albin Smrkolj je poročal o prošnjah za podporo. — Predsednik je poročal, da se tečaji za laščino in nemščino v dveh oddelkih še vrše kakor tudi brezplačni tečaj za slovensko stenografijo. Predsednik je poudarjal, da je po njegovem mnenju sicer neznatna taksa za obiskovanje ipak glavna ovira za nezadosten obisk. Mnenja je, da bi kazalo odločiti se za brezplačne učne tečaje. Predsednik je dal na razgovor vprašanje, ali ne bi kazalo prirediti tečaj za računstvo pod naslovom: Računstvo zate in za vsakogar. Odbor je mislil, da bi bili tečaji v bodoče brezplačni in se je izrekel za prireditev tečaja za računstvo. — Predsednik je poročal o stroških koledarja za leto 1935. in o dosedanjih plačilih in dohodkih. Veliko število razposlanih koledarjev je še neplačano. — Odbor je vzel odobriIno na znanje, da so bile poslane čestitke ministru za trgovino in industrijo dr. Milanu Vrbaniču, ministru financ dr. Milanu Stojadino-viču, generalu Vladimirju Cukavcu ob imenovanju za pomočnika ministra za vojsko in mornarico, rektorju ljubljanske univerze profesorju Maksu Samcu, novemu banu Dravske banovine dr. Dinko Pucu, ministru za socijalno politiko dr. Drago Marušiču, novemu županu ljubljanskemu dr. Vladimirju Ravniharju, novemu finančnemu direktorju Avgustu Sedlarju. Ob petdesetletnem jubileju bana dr. Draga Marušiča je predsednik izrekel osebno čestitke v imenu društva. Predsednik je poročal, da so bile sporočene čestitke Milku Krapežu ob srebrnem jubileju načelovanja Združenja urarjev, zlatarjev itd. v Ljubljani, firmi Anton Krisper v Ljubljani ob stoletnici imena firme, Francu Osetu, trgovcu v Št. Petru v Sav. dolini, ob praznovanju trojnega jubileja njegove firme, Karlu Kuncu za njegovo sedemdesetletnico in za petdesetletni jubilej tovarniškega udejstvovanja, firmi M. Tičar za petindvajsetletnico, Josipu Eberle, trgovcu v Ljubljani, za šestdesetletni jubilej, predsedniku Avtomobilskega kluba Avgustu Praprotniku za desetletni jubilej načelovanja Avtomobilskemu klubu. — Predsednik se je spominjal v toplih besedah smrti društvenih članov: Franca Kavčiča, Franca Stupice in Ivana Krivica. Prizadetim rodbinam je bilo izrečeno pismeno sožalje. Odbor je poslušal spominske besede predsednika stoje in je zaklical zaslužnim umrlim članom trikratni: Slava! — Predsednik je poročal, da se je poklonitve novemu banu Dravske banovine dne 13. februarja 1935 v imenu društva udeležila deputacija: društvena podpredsednika Albin Smrkolj in Anton Škrajner ter društveni tajnik Anton Agnola. — Mestnemu glavarstvu v Ljubljani smo na poziv poslali prepis zapisnika žalne seje tragične smrti Njega Veličanstva Kralja Aleksandra I. — Društveni tajnik Anton Agnola je podal poročilo o poslovanju društvene posredovalnice za službena mesta in tajniško poročilo za čas od 16. novembra 1934 do 4. marca 1935. Odbor je vzel obe poročili odobrilno na znanje. — Društveni blagajnik je podal poročilo o računih in plačilili tiskarni Merkur ter o stanju računov ob koncu leta 1934. Odbor je vzel poročilo odobrilno na znanje. — Društveni Idagajnik je poročal obširno o stanju premoženja društva, podal bilanco za 31. december 1934 ter izkaz dohodkov in izdatkov v letu 1934, nadalje izkaz lastne imovine in imovine fondov, ki so društvena last. O poročilu društvenega blagajnika se je razvil obširen razgovor in se je razgovarjalo o tem, kako bi bilo spričo tesnih denarnih prilik urediti društveno poslovanje. Predsednik je ob živahnem pritrjevanju odbora izrekel zaslužnemu društvenemu blagajniku Josipu Kreku iskreno priznanje za požrtvovalno vzgledno delo in prisrčno zahvalo za njegov veliki trud. — Društveni prvi podpredsednik je poročal o svojem delovanju kot član komisije za upravo Kollmannove ustanove. V zvezi s tem je podal društveni predsednik pojasnila o svojih prizadevanjih glede te ustanove. Odbor je vzel obe poročili odobrilno na znanje. — Predsednik je končal sejo ob pol 11. uri zvečer.
• ( ' ■
Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani vzdržuje posredovalnico za službena mesta v trgovini in kup-čijskih obratih že dolgo vrsto let. Posredovalnica je strokovnega značaja in zategadelj posebno priporočila vredna za trgovce in trgovske sotrudnike. Posredovalnica našega društva posreduje brezplačno za vse delodajalce, če so člani društva ali niso. Naša posredovalnica posreduje brezplačno za trgovske nameščence, ki so naši člani. Za nameščence, ki niso člani, znaša posredovalnina 10 dinarjev. Posredovalnica more tem uspešneje delovati, v čim večjem številu se obračajo delodajalci do nje, kadar potrebujejo nastavljence. Opozarjamo na to našo edinstveno in najstarejšo strokovno posredovalnico in prosimo naše člane, da se oklenejo te društvene naprave in se pridno poslužujejo našega posredovanja. V jasno korist nase organU zaci j e bi bilo, če bi se naši drustveniki, kadar potrebujejo nameščenca, obračali prvenstveno in dosledno do naše posredovalnice ter bi pri nameščanju svojega osebja dajali prednost tistim nastavljencem in nameščencem, ki so člani našega društva. Načelo »Svoji k svojim« bi se na ta način praktično v živem življenju najlepše uveljavljalo.
Trgovci in trgovski nameščenci, poslužujte se v primeru potrebe naše posredovalnice! Naslov: Posredovalnica Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
Proti ognju, vlomilskim tatvinam, telesnim poškodbam, proti toči, zakonski odgovornosti, ter na življenje zavaruje
»SLAVI J A«
jugoslovanska zavarovalna banka
v Ljubljani. Gosposka ulica 12
Telefon štev. 21-78 In 22-76
Zastorolki v vsakem kraju!
VELETRGOVINA
A. ŠARABON, LJUBLJANA
Uvoz kolonijalne robe. Veletrgovina z deželnimi pridelki. Velepražarna za kavo. Mlini za dišave. Glavna zaloga rudninskih voda. // Ceniki na razpolago 1
Ustanovljeno 1886
KREDITU ZAVOD ZA TRGOVINO IN
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 50
(v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Telefon štev. 2040, 2457, 2548; samo interurban št. 2706, 2806
INDUSTRIjO
Obrestovanie vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila^ predujmi in krediti vsake vrste, eskompr in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd.
Veletrgovina kolonijalnega in špecerijskega blaga
VAN PERDAN NASL.
LJUB LIAN A
nudi po najnižji dnevni ceni kavo, riž, testenine, najfinejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago // Postrežba točna in solidna
SALDA-KONTE
štrace, journale, šolske zvezke, mape, odjemalne knjižice, risal-'no orodje itd. nudi po Izredno ugodnih cenah
Knjigoveznica KTD.
V LJUBLJANI
'KOPITARJEVA UL. 6
D. nadstropje
Za naročila vseh trgovskih, uradnih in drugih tiskovin se priporoča
Tisknvna ftlfiVlZMJLM?
Lastna knjigoveznica	^
LJUBLJANA
Gregorčičeva ul. 23 / Tel. 25-52
Za lastnika in izdajatelja Trgovsko društvo Merkur za Slovenijo v Ljubljani odgovarja urednik Jos. J. Kavčič, za tiskarno Merkur, d. d., Otmar Mihalek, oba v Ljubljani.