PRIMORSKI DNEVNIK poštnina plačana v gotovini "“H- postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 252 (7746) TRST, sobota, 7. novembra 1970 SKUPNO SPOROČILO OBEH ZUNANJIH MINISTRSTEV Vlada je soglasno odobrila sporazum priznanju Ljudske republike Kitajske Zapleteno vprašanje odnosov s Formozo, ki je takoj prekinila diplomatske odnose z Italijo - Prihodnja seja vlade o vprašanjih zunanje politike OBISK PREDSTAVNIKOV IS SRS V VIDMU Izražena skrb slovenske vlade za položaj beneških Slovencev Član sveta Jožko Štrukelj je tudi poudaril, da se Slovenija zavzema za skupne industrijske naložbe v nerazvitih podroijih videmske pokrajine izrekli za odobritev odnosov. saj gre sporedno tudi za v Kitajske v OZN, pri či- 6. — Danes je vlada na svoji seji odobrila uspostavitev J2"*j"atskih odnosov s Kitajsko. Najprej je zunanji minister Moro l^tsial o sporazumu, nato pa so govorili ministri Tanassi, Reale, De J*ln° in Gava, ki so se vsi •endar pa stvari niso tako eno-7vn«, —« *kWit,,. J* iflra pomembno vlogo vpraša-* stalnega člana v varnostnem in pri vsem tem bo lahko fcftfraV 9*as ltaliie odloči'110 vlo-■ Blede tega pa so mnenja delje-česar so se dogovorili, , »0 prihodnja seja vlade posve-zunanjepolitičnim vprašanjem tl» do sedaj prišlo še pred j, ,#»anjem na seji skupščine OZN. Vsej verjetnosti se bo najprej r1*"* prihodnji teden vlada, ko v obravnavala gospodarska vpra-naslednja seja pa bo posve-zunanji politiki. go nato v Italiji in na (JSjsbsn objaivili izjaivi zunanjih J^rsterv, v kateri se najprej skli-na naslednja načela: med-spoštovanje suverenosti in nedotakljivosti, nevmieša- vanje v notranje zadeve, enakost in recipročnost glede koristi. Na-osnovi teh načel sta vladi italijanske republike in Ljudske republike Kitajske sklenili, da se med seboj priznata in da z dnem 6. novembra 1970 vzpostavita diplomatske stike ter da bosta v roku treh mesecev izmenjali veleposlanike. Kitajska vlada potrjuje, da je Taiwan sestavni in neodtujljivi del ozemlja Ljudske republike Kitajske. Italijanska vlada sprejema na znanje to izjavo kitajske vlade. Italijanska vlada priznava, da je vlada Ljudske republike Kitajske e-dina zakonita vlada na Kitajskem. Končno je v izjavi še rečeno, da si bodo med seboj pomagali pri vzpostavljanju veleposlaništev. Italijanska vlada pa je s svoje strani izdala krajše sporočilo, v katerem je podčrtana pomembnost Etiopski cesar Halle Selasie Maocetungov režim. Veleposlanik je tudi dejal, da je to priznanje nepotrebno za Italijo, ki naj bi na tak način rušila težavno ravnotežje, ki se je ustvarilo na Daljnem vzhodu. Dejal je, da ni bilo potrebno zaradi gospodarskih odnosov in dodal, da se bodo po njegovem mnenju še nadalje normalno razvijali gospodarski odnosi med Italijo in For-mozo. Za letos predvidevajo izmenjavo v višini 30 milijard dolarjev. Podobno noto So danes predali tudi italijanskemu predstavništvu v Tajpehu, kjer odločno protestirajo in pravijo, da predstavlja priznanje «sovražno dejanje*. Italijansko p rimanje Kitajske je imelo takojšnji odjek tudi v OZN, kjer zaseda generalna skupščina, ki bo ponovno razpravljala o vključitvi Kitajske v OZN in ki bo o tem glasovala predvidoma 20. ah 21. novembra. Razmerje sil pri glasovih ni povsem jasno in nekateri sodijo, da še vedno obstajajo trije glasovi v korist nacionalistične Kitajske. Lani je šlo za razliko osem dogodka in je govor o pomembni gospodarski in kulturni izmenjavi. Poseben odstavek je posvečen Formozi in je rečeno, da je Kitajska vedno vztrajala na stališču, da je Formoza sestavni del njenega ozemlja, medtem pa je I-tabja vztrajala, da ni pristojna, da je sodnik o določanju ozemlja druge države. Zaradi tega je italijanska vlada sprejela na znanje kitajsko stališče o tem vprašanju in razume pomen, ki mu ga pripisuje kitajska vlada. Italijanska vlada pa ponavlja, da ni njena pristojnost, da se o tem izjasni. Pogajanja med Italijo in Kitajsko so bila dolgotrajna in se je postopek pričel 14. februarja 1964, ko je takratni zunanji minister Sa-ragat v parlamentu izjavil, da sedaj ni več v razpravi priznanje samo temveč, da je treba obravnavati rok in način. Na tej osnovi je prišlo do diplomatskih razgovorov v Kairu in so ustanovila v Rimu in v Pekingu trgovska zastopništva, ki so imela na pol diplomatski statut. Decembra 1968. leta so večinske stranke vnesle v svoj program priznanje Kitajske in je 24. januarja 1969 takratni zunanji minister Pietro Nenni izjavil v parlamentu, da je sedaj samo še vprašanje časa. Prišlo je do razgovorov med veleposlaništvi v Parizu in končno do ugodne rešitve vprašanja. Ljudsko republiko Kitajsko sedaj priznava 48 držav (48. država je Italija) in med njimi šest članic atlantskega zavezništva Francija, Velika Britanija, Danska, Norveška, Holandska in Kanada (13. oktobra letos) in zadnja Italija. Danes popoldne je veleposlanik nacionalistične Kitajske Hsiu Shao Čang sporočil, da so prekinili diplomatske odnose z Italijo in je popoldne z letalom zapustil Italijo. Že danes so zaprli poslopje veleposlaništva in konzulata v Milanu. Diplomatsko osebje bo v prihodnjih petnajstih dneh opravilo vse zadnje posle in nato v petnajstih dneh uredilo osebne zadeve, tako da bodo vsi zapustili Italijo v roku enega, meseca. Veleposlanik je pred odhodom izjavil na letališču, da je pred dvema dnevoma izročil zunanjemu ministru noto, v kateri njegova vlada protestira, ker priznava Italija kitajski komunistični režim in da na vlada obnovila mirovna pogaja-bodo prekinili diplomatske stike z I nja z Egiptom, če bo ta popravil istim dnem, ko bo Italija priznala I »kršitve prekinitve ognja*. glasov, vendar je sedaj že očitno, da bodo izgubili podporo nekaterih držav. Med njimi so Italija, Kanada in Malajzija, glasovi Avstrije, Čila in Bolivije še niso znana, Ljudska republika Kitajska pa je izgubila podporo Kambodže. Zanimivo je, da je tudi Nixon spremeni svoje stališče in da je dejal, da se ZDA upirajo vključitvi pekinškega režima v OZN za ceno češ, da se sedaj ameriška vlada trudi, da ne bi izključii nacionalističnega režima iz OZN, bo morda ne morejo več preprečiti vključitve Kitajske. Centralni komite KPI je poslal centralnemu komiteju KP Kitajske pismo, v katerem pravi, da gre pri priznanju za cilj, ki ga je vedno zasledovala italijanska komunistična partija in levičarske sile v teh 21. letih. V pismu se nato zagotavlja, da se bodo komunisti še nadalje borili, da se Kitajski priznajo nje- ne pravice v OZN. itiiiiiiiiiiiiiiiiii«viiiiH«*iii«iii«aiiiiiiiii>i>»iii*imiirnifiiiaiaa»iiiiiiiiiiiiiii*i«iiiii*iiaiiiit«iiiiiifiMiiHiiiiiaiiiiinaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiii>aaiiii«iiiimiiii>iiiiiiiiiii>*iM PO PODALJŠANJU PREKINITVI OGNJA NA BLIŽNJEM VZHODI! Moše Dajan «opozarja» Egipt na veliko moč izraelske vojske Arafat obtožuje novega predsednika jordanske vlade, da je glavni krivec za «septembrske pokole» Član IS SRS Jožko Štrukelj in predsednik videmske pokrajine odv. Turello (v sredi), s člani videmske pokrajinske uprave in slovenske delegacije TEL AVIV, 6. — Ob povratku iz Londona je predsednica izraelske vlade na telavivskem letališču iz javila časnikarjem, da ni treba biti preveč zaskrbljeni za izglasovanje proarabske resolucije v skupščini Združenih narodov. V vsakem primeru, je dodala, glavna skupščina nima zakonite moči. da bi lahko razveljavila resolucijo varnostnega sveta. Glede premirja na Bližnjem vzhodu in pogajanj s posredovanjem veleposlanika Jarringa je Meirova poudarila, da se stališče Izraela ni spremenilo in da bo nje- TOPEL POZDRAV VLADE IN RIMA Etiopski cesar Haile Selasie prispel Ha devetdnevni uradni obisk v Italijo Na letališču so ga sprejeli z najvišjimi častmi Prvi uradni razgovor med Selasiem in Saragatom 6. _ z dobri dve in pol ahkide je priletelo posebno Srn letališče Ciampdno, s ka-toii Je Prispel na devetdnevni u-ebisk Italije etiopski cesar V^lasie. Na letališču so vi-%lj j *»ta pozdravih z 21 sal Sira,,ihtenje topov. Nato ga je ■J)!« vj predsednik republike Sa-Sijg’ p' je predstavil predsednika /iftfjjPletoba, predsednika senata predsednika poslanske S, J* Pertinija, številne mini-^ elnika generalnega štaba ^ Re osebnosti. letališču .je bilo očito. da ‘lelijanska vlada dati temu F ve^.n zunanji poudarek, Siti skuša na tak način do- l? Rre za povsem drugač- £,kot .je bila fašistična in 7*. *r°bo napadla Etiopijo 1935. j* Shajalo tudi iz pozdravne-predsednika republike j? JeJV ^ .je med drugim dejal, nr k zelo pomemben in da ni? Potrjuje obnovljeno o-h *9Un ate|istva in medsebojne-W,W.anja o**! Italijo in Etiopijcih le nato govoril o pre v, dogodkih* in izrn- 2JhfljWčanje, da bo ta obisk rTV?*0 politično ozračje tor an“ italijanskega ljudstva osebe. Nato je podčrtal etiopskega cesarja pri o,‘mednarodnega sodelovanja O tw5aal začrtati mladim afri-•Vjj^avam pot k neodvisnosti, Al* **> miru. tNiil selasie se je v odgovoru L kj J^jega prvega obiska pred i* ■ N? ie nat<1 ugotovil, da je V kritičnem razdobju, ko i)v!%o *hiru in razumevanja še j^jno. Etiopija .je vedno akt\l 3* je sveto načelo, da živi v»etni. Današnji obisk do- kazuje, da se Italija in Etiopija zavzemata za ta cilj skupaj z drugimi državami, ki ljubijo mir. Dalj časa je cesar tudi govoril o Italijanih, ki žive v Etiopiji in to srečno in v miru. Za številne je Etiopija postala druga domovina in dopoldne, ko je zapustil prestolnico,-ga je na letališču pozdravilo veliko število Italijanov. Končno je cesar še govoril o tehnični pomoči, ki jo nudi Italija za razvoj Etiopije. Kljub resni zamudi, se Je obisk raz. vijal po točno določenem programu in je etiopskega cesarja pozdravil pred kolosejem rimski župan Darida, nato pa se je cesar odpeljal v Kvirinal, kjer so bili ob 18. uri prvi uradni razgovori med cesarjem in predsednikom republike. Istočasno pa sta se v Famezini raz-govarjala zunanja ministra Moro in Etema Yiru, ki sta najprej o-bravnavala položaj na Srednjem vzhodu tudi v zvezi z zadnjo raz pravo v generalni skupščini OZN. Še zlasti sta se zadržala na afri-ških vprašanjih. Tudi ministra sta govorila o prisotnosti Italijanov v Etiopiji in je etiopski zunanji minister podčrtal koristen prispevek Italijanov, ki pomagajo h gospodarskemu in socialnemu razvoju države. Zvečer je Saragat priredil etiopskemu cesarju večerjo, na kateri sta si z gostom izmenjala tradicionalni zdravljid. Prekinjena sindikalna akcija prodajalcev časopisov Zveze in predstavniki sindikalnih organizacij prodajalcev časopisov. Sklenili so, da se bosta delegaciji založnikov in prodajalcev časopisov ponovno sestali 17. in 18. t.m. in nadaljevali razgovore o vprašanju ’ razgovora ob kavi in pijači, nedeljskega počitka. Zaradi tega so' sindikalne organizacije prodajalcev časopisov prekinile sindikalno akcijo. teškega oboroževanja S ALT. Prvi razgovor se je vršil v sovjetskem, današnji pa v ameriškem veleposlaništvu in je trajal 40 minut, nato pa je bilo še 30 minut nevezanega Drugi razgovor SALT HELSINKI, 6. — Danes je prišlo do drugega razgovora med sovjetsko in ameriško delegacijo v okviru razgovorov o omejevanju stra- O razgovorih samih se ničesar ne ve, razen da sta oba predsednika prečitala izjavi in da je bila sovjetska izjava daljša od ameriške, vendar pa izjavi nista vsebovali konkretnih predlogov. Ameriški viri so ocenili današnji razgovor kot mesen in konstruktiven* in da gre za premik naprej, pa čeprav počasen. Naslednji sestanek bo v torek v sovjetskem veleposlaništvu. Zelo ostre vojnohujskaške izjave pa je dal danes v Tel Avivu izraelski obrambni minister Moše Dajan v krožku telavivskih inženirjev. Sklicujoč se na izjave egiptovskega predsednika El Sadata, da Egipt pristaja samo še na trimesečno podaljšanje premirja in ne več. ker bi v nasprotnem primeru pristal na izraelsko igro, s katero si želi iz političnih razlogov podaljšati, prekinitev ognja v nedogled, je Dajan postavil Egiptu dejanski »ultimatom*. Tako tolmačijo njegove izjave politični opazovalci v Tel Avivu. Izraelski obrambni minister je med drugim dejal: »Opozarjam predsednika El Sadata, da če bo uresničil svoje grožnje o kršitvi prekinitve ognja čez dva meseca, bo treba pomilovati egiptovsko vojsko, ki se nahaja onstran prekopa. Prekinitev ognja v prvih treh mesecih ie trajala, zahvaljujoč se naporom naših prijateljev v Washingtonu.» Nato je Dajan poudaril, da obstajata samo dve poti za Egipčane, da odprejo Sueški prekop za svobodno plovbo: dosega miru z Izraelom, ali pa odstranitev Izraelcev s silo. »Če pa bodo poskusili s silo, bodo našli pred seboj ogromno moč izraelskih oklepnih edinic, ki še niso bile uporabljene v bitkah in so bile močno okrepljena po šestdnevni vojni*. Glede sedanje prekinitve ognja pa je Dajan ugotovil, da je različ: na od prve, ko so Egipčani dobili jamstva washingtonske vlade, zlasti glede pošiljanja orožja Izraelu ter o uresničitvi Rogersovega načrta. »Druga prekinitev ognja pa je stopila v veljavo, ker so jo želeli Arabci, in ni nastala z ameriškim diplomatskim pritiskom. Zato nimamo nobene diplomatske obveznosti do Američanov.* Egiptovski dnevnik »Al Ahram* piše danes, da .je Egipt pristal na obnovitev premirja na Bližnjem vzhodu in poudarja, da pa ne bo pristal na drugo obnovitev. Tudi sudanski predsednik Nimeiri je v intervjuju listu »Al Akhbar* izjavil, da ne bo prišlo do tretjega premirja. Sudanski predsednik je priznal Egiptu vodilno vlogo v arabskem svetu in poudaril, da je gotov, da se premirje v tretjič ne iiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimmiinfiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMiitniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiik KOMENTARJI V ZDA PO TORKOVIH VOLITVAH Demokrati si utirajo pot do Bele hiše RIM, 6. — Zveza italijanskih založnikov Časopisov sporoča, da so se danes v Rimu sestali predsednik kot so nekateri pred volitvami na- WASHINGTON, 6. — Tri čkli po volitvah v ZDA politični komentatorji ugotavljajo, da so volitve preteklega torka nepričakovano okrepile moč demokratske stranke, ki se sedaj pripravlja, na osnovi tega uspeha, da ponovno izvoli svojega predstavnika za Belo hišo na volitvah leta 1972 Danes v Washlngtonu soglasno ugotavljajo, da Je prav volilna kampanja, ki )o Je predsednik Ni-xon vodil za svojo republikansko stranko z neobičajno napadalnostjo, strnila vrste demokratov vseh struj, ki so se po zadnjem porazu na predsedniških volitvah precej razkropile. Isti komentatorji ugotavljajo, da so volilni Izidi dokazali, da ZDA ne gredo na desno, povedovali. Val ameriški listi da. nes pišejo, da so Američani naklonjeni zmerni politiki demokratov in da večina od njih odklanja konservativno smer republikanske stranke. S svojo dosedanjo politiko In zlasti z volilno kampanjo so republikanci povzročili Izredno ne-razpotoženje zlasti med delavci In črnci, kar so drago plačali na volitvah. Edino v New Yarku so jih delavci precej podprli. Večina listov ugotavlja, da Je propadel tudi republikanski načrt za pridobitev Juga, ki je ostal trdno v demokratičnih rokah, razen države Tennessee. Vsa ta dejstva, ugotavljajo v Washingtonu, odpirajo pot demokratski stranki do Bete hiše. bo ponovilo, razen če ne bo Izrael sprejel konkretnih ukrepov za uresničitev resolucije varnostnega sveta. Isti list objavlja tudi intervju z voditeljem palestinskih gverilcev A-rafatom. Iti obtožuje novega jordanskega predsednika vlade Tela, da je glavni krivec za «septembrske pokole*. Arafat nadalje pravi, da so v prejšnjih dneh v Amanu stre ljali na njegov avtomobil in da je osebno odgovoril na ogenj. Glede zmanjšanja gverilske dejavnosti preti Izraelu je Arafat dejal, da se bodo napadi na Izraelce zaostrili »ko si bodo Palestinci zavarovali hrbet*. Delegacija izvršnega sveta SR Slovence, ki se je včeraj mudila v Vidmu, kot gost videmskega pokrajinskega odbora, se je s sogovorniki, po iskrenem in delovno zelo zgoščenem sestanku, ki je potekal v toplem in prijateljskem vzdušju, sporazumela za ustanovitev nekaj tehničnih dvostranskih komisij, katerih naloga bo preučevanje specifičnih področij (kultura, prosveta, šolstvo, turizem, gospodarstvo, skupne naložbe itd.) in formuliranje predlogov ustreznim organom, da bi do praktične uresničitve želja po najtesnejšem sodelovanju prišlo v najkrajšem času. V razgovoru s predstavniki videmske pokrajinske uprave so člani izvršnega sveta SR Slovenije posvetili kar največjo pažnjo vprašanjem beneških Slovencev in njihovega kulturnega, družbenega, gospodarskega razvoja ter vprašanja zadovoljitve njihovih zahtev po narodnostni enakopravnosti in zaščiti njihovega nemotenega narodnostnega razvoja. Tudi v pogovorih gospodarskega in finančnega značaja je skrb za nerazvita obmejna področja odsevala stališče slovenske vlade do svojih so rojakov za mejo, kot je v svoji Izjavi poudaril načelnik delegacije, član IS Jožko Štrukelj. V delegaci ji so, poleg Jožka Štruklja, bili še podsekretar v IS SRS iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiinniniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii PO SKLEPU KOMISIJE ZA SODSTVO ZBORNICE Nov korak na poti odobritve razporoke Vodstvo PSU kritično ocenjuje sedanji politični položaj Dve bombi eksplodirali v Tel Avivu TEL AVIV, 6. — Danes zjutraj sta na glavni avtobusni postaji v Tel Avivu eksplodirali dve bombi. Ena bomba je eksplodirala v bližini nekega avtobusa, druga pa na cesti pred postajo. To je prvi bombni atentat arabskih gverilcev v Tel Avivu po atentatu, ki so ga izvršili pred letom dni v osrednjem delu mesta. Po zadnjih vesteh je eksplozija ubila eno osebo, več oseb pa je bilo ranjenih. Takoj po eksploziji je množica na avtobusni postaji napadla nekatere Arabce in jih ga centra in zavezništva s KPI. hudo pretepla. Policija je aretirala Danes se je sestalo vodstvo PSI, , nekatere »sumljive ljudi*. Iti ni odobrilo nobene resolucije. RIM, 6. — Komisija za sodstvo poslanske zbornice je danes na posvetovalnem zasedanju izrekla pozitivno mnenje o zakonskem predlogu Fortuna - Baslini o raz poroki. Sprejeli so isto besedilo, ki ga je že prej odobril senat, ki je vnesel na demokristjansko zahtevo nekatere bistvene popravke. Z glasovanjem v komisiji se je končalo pripravljalno delo in bodo zakonski predlog pričeli obravnavati v poslanski zbornici in to izmenoma z drugim vladnim dekretom o konjunkturi. Po seji je poslanec Baslini izjavil, da je bil napravljen nov korak k odobritvi razporoke in da je bila razprava usmerjena, kar daje dobro upati za bližnjo razpravo v zbornici. Poslanska zbornica je odobrila člene zakona o civilni zaščiti in bo zakon odobrila na eni izmed naslednjih sej. Zbornica je nato prenehala z delom in se bo ponovno sestala v ponedeljek. Na seji vodstva PSU se je danes zaključila razprava o političnem položaju, ki se je pričela 21. oktobra s poročilom tajnika Ferrija. Soglasno so sprejeli resolucijo, v kateri pravijo, da je trimesečno delo vlade dokazalo, da obstajajo resne zapreke za uveljavitev politike levega centra. Nato je govor o lokalnih upravah in o težnjah povezave socialistov s komunisti, ali demokristjanov s socialisti na škodo PSU in to tudi takrat, kadar politična aritmetika tega ne zahteva. Gre za povezave dela levice KD in KD v celoti ter za kompromise z opozicijo, ker večina ni dovolj povezana med seboj in ni avtonomna. Nadalje je govor o nejasnem italijanskem stališču glede zunanje politike, ki ni več v skladu z obvezami o atlantskem zavezništvu. Govor je o zmedi pristojnosti, o šibitvi države in da o-sebnosti PSI in KD odkrito zagovarjajo perspektivo premostitve leve- Stane Kolman, republiški sekretar za prosveto in kulturo Slavko Bo-hanec, predsednik tolminske občinske skupščine inž. Ferdo Papič ter predsednik gospodarske zbornice SRS Leopold Kresfe. Videmsko po krajinsko upravo so predstavljali njen predsednik odv. Vdniclo Turello, podpredsednik In odbornik za javna dela Stella, odbornik za kmetijstvo Zardi, načelniki svetovalskih skupin Scagnettl (KD),Fran-covig (KPI), Gioffrč (PSI), Marpil-tert) (PSU), DlEste (PLI), Giordano (PSIUP), posl. de Micheh Vit-turi (MSI) ter ravnatelj odseka za zunanjo trgovino pri videmski trgovinski zbornici dr. Ferrucclo Job. Srečanje je potekalo v glavnem v sedežu videmske pokrajinske u-prave, po obisku mednarodnega centra za mehanične raziskave in Industrijskega zavoda, delno pa tudi v hotelu pod Kanonom, v Reziji, kjer je bilo delovno kosilo. Gosto je najprej pozdravil predsednik videmske pokrajine odv. Turello, ki je takoj prešel k stvarnim vprašanjem. V začetku pa je te poudaril, da «tu ne gre za prestopanje meja pristojnosti v zadevah, ki jih morata rešiti naši vladi«. Prvo vprašanje, ld mu je posvetil prečejpšnjo pažnjo zadeva turizem. V videmski pokrajini se, s pomočjo dežele, ustvarjata dve veliki turistični središči, pod Kaninom v Reziji in pod Matajurjem v Beneški Sloveniji. V teh dveh primerih bi Slovenija in Furlanija lahko najtesneje sodelovali, v pivi vrsti pri urejanju Infrastruktur, se pravi cest in mejnih prehodov, za katere bi bilo treba poseči pri pristojnih vladah, naj se ponovno kategorizirajo, kot mednarodni mejni prehodi. Poleg tega pa bi bilo treba urediti pri Stupici tudi carinski prehod za blago, kar bi spodbudilo gospodarski razvoj obmejnih področij. Videmska pokrajina je tudi zainteresirana za sodelovanje SR Slovenije v mednarodnem centru za mehanske vede v Vidmu, morda tudi s svojim finančnim ln tehničnim prispevkom. Za njim je spregovoril predstavnik videmske trgovinske zbornice dr. Job, ld se je zavzel, da bi ge vsem prebivalcem v deželi omogočil prehod meje z osebno Izkaznico, kar jugoslovanske oblasti že dovoljujejo, ne pa Italijanske. Omenil je težave v telefonskih zvezah med Furlanijo in Slovenijo, ld zavirajo razširitev poslovnih zvez. V zadnjem dehi svojega posega je dr. Job omenil «skupno keltsko preteklost« Furlanov in Slovencev, jezikovne sličnosti ln skupna narodna izročila. V imenu IS Slovenije Je gostitelje pozdravil načelnik delegacije Jožko Štrukelj, ki je bil mnenja, da Je »povabilo videmske pokrajine posrečena oblika dobrih odnosov*. Po sestanku je bilo samo izdano lakonično poročilo, da so obravnavali razna politična vprašanja iti organizacijska vprašanja stranke, kar bodo poglobili na seji centralnega komiteja, ki se bo pričela v sredo 11. novembra. V ponedeljek se bodo na sedežu CISL v Rimu sestala deželna tajništva vseh treh sindikalnih organizacij, ki bodo obravnavala vprašanja Juga. Poročal bo tajnik CISL Vito Scaglia o temi »nova politično - gospodarska linija za razvoj Juga*. Minister za proračun ln načrtovanje Giobtti je v intervjuju reviji Gente izjavil, da bo dosegel razvoj industrijske proizvodnje v letošnjem letu višji odstotek, kot ga je lani. Minister je tudi podčrtal, da je lira stabilna in da je sedaj njena izmenjava z drugimi trdnimi valutami ugodna. (Nadaljevanje na 3. strani) miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiuuniitmiiiiN Nadaljevanje pogajanj med Poljsko in Z. Nemčijo VARŠAVA, 6. — Pogajanja med Poljsko in zahodnonemško delegacijo pod vodstvom zunanjih ministrov Jedrychowskega in Scheela se uspešno nadaljujejo. Obe strani že lita čim prej doseči sporazum in podpisati pogodbo. Na dosedanjih sestankih so dejansko že sklenili, katera vprašanja bodo vključena v pogodbo, katera bodo vnesena v ločene dokumente in o katerih bodo razpravljali pozneje. Sedaj so začeli konkretno razpravljati o sestavi posa meznih členov pogodbe. Hkrati pa razpravljajo tudi o vprašanju navezave diplomatskih odnosov, kar pa ni povezano s podpisom pogodbe. Glasnik zahodnonemške delega- cije je danes odkrito povedal, da bo lahko prišlo do zamenjave veleposlanikov v katerem koli trenutku, v okviru razvoja medsebojnih odnosov na osnovi sklenjene pogodbe. Včeraj popoldne sta Imela zunanja ministra nov daljši razgovor, danes zjutraj pa je bila ponovno plenarna seja obeh delegacij. Kot smo že pisali, bo Scheel v nedeljo zjutraj obiskal nacistično taborišče Auschwitz, medtem ko bo odbor izvedencev nadaljeval z delom v Varšavi. Scheel se bo v ponedeljek vrnil v Varšavo in se udeležil plenarne se.je obeh delegacij, nakar bo odpotoval v Bruselj in se v sredo ponovno vrnil v poljsko glavno mesto. PRIMORSKI DNEVNIK TRŽAŠKI DNEVNIK 7. novembra SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA V . /; .. f -v Zupan Spaccini je odločno obsodil skrunitev spomenikov in vandalstvo Odobritev upravnih sklepov in občinskega obračuna za leto 1968 Sinoči je bila redna seja tržaškega občinskega sveta, na kateri so župan in odborniki najprej odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev, nato pa so odobrili nekaj upravnih sklepov'. Župan inž. Spaccini je odgovoril na vprašanje komunističnih svetovalcev Jelke Grbčeve. Lina Čreva-tina in Giorgia Rossettija, ki so opozorili župana, da ie prišlo v poslednjem času v našem mestu in okolici do skrunitev partizanskih spomenikov in mazanja dvojezičnih napisov. Poleg tega so nekatere na cionalisticne organizacije, ki jih podpirajo iz javnih skladov, razširile lepake in letake odkrito šovinistične vsebine z namenom, da bi ne tili med ljudmi narodnostno mrž njo in ustvarili napeto ozračje ob bližnjem obisku predsednika Tita v Italiji. Vprašanje omenja zatem zadnje zločinsko dejanje v noči med 16. in 17. oktobrom, ko so oskrunili spo menik padlim partizanom v Zgoniku. Na koncu so vprašali župana, kaj namerava storiti občinski odbor, da bi čimprej odknii krivce te ponovne fašistične akcije ter da bi jih strogo kaznovali. Vprašali so tucM, kakšne ukrepe namerava občinska uprava sprejeti, da se takšna dejanja ne bodo več ponavljala. Župan je odgovoril, da je takoj interveniral pri tržaškem kvestor-ju, ko je zvedel za dogodek, ki ga omenja vprašanje. Občinska uprava ne more v teh primerih sprejeti no benega ukrepa, saj ie to naloga javne varnosti. Vsekakor je kvestor zagotovil županu, da bodo storili vse, da odkrijejo krivce. Župan je rekel, da v imenu občinske u-prave odločno obsoja takšne dogodke, ki težijo k temu, da bi netili narodno sovraštvo in jih mo rajo zato obsoditi vsi tisti, ki verujejo v demokracijo in delujejo za mir, zlasti v teh krajih. Na koncu je župan dejal, da meni, da lahko takšna dejanja zakrivi le manjšina skrajnežev, katerih izzivanje na srečo ne naleti na noben odziv tržaškega javnega mnenja. Svetovalka Gerbčeva se je zahvalila županu, pri tem pa je dejala, da se ta podla dejanja v po slednjem času prepogosto pojavljajo. Pri tem je poudarila, da se je tudi predsinočnjim ponovilo nekaj podobnega, ko so fašistični skrunitelji skušali z vnetljivo snovjo zažgati vence ob spomeniku padlih partizanov v Saležu in osmoditi sam spomenik. Tako sb pred kratkim v Bazovici tudi dirjali po vasi z vespo in nosili s seboj zastavo s klju- kastim križem. Rekla je, da je zadovoljna, da je župan v občinskem svetu tako odločno obsodil ta dejanja, a naj ponovno posreduje in zahteva od policije boli odločno akcijo, da se kaj takega ne bo več ponavljalo, saj ni težko izslediti krivcev. Župan je odgovoril Rudi komunistu Rossettiju na vprašanje, kaj so storile občinske zdravstvene oblasti v zvezi z znanim dogodkom ladjedelnici Sv. Marka, kjer se je mnogo varilcev zastrupilo zaradi nezdravih snovi, ki .jih uporabljajo pri pleskanju kovin. Zastrupilo se je namreč 70 delavcev, od katerih so .jih morali 8 odpeljati v bolnišnico, enega pa celo v oddelek za oživljanje. V barvi je bilo namreč mno go škodljivih snovi, zlasti pa fosforja. Župan je odgovoril, da je izdal ukaz, s katerim so prepovedali u-porabo te barve, po drugi strani pa odredili, da morajo odstraniti plast že uporabljene barve s kovin, na katerih opravljajo varilci svoje delo. Rossetti je odgovoril, da je zadovoljen z županovim odgovorom. Župan je odgovoril tudi na vprašanje svetovalca Zimola glede posebnih regulacijskih načrtov. Odbor niki pa so odgovoril nekaterim svetovalcem še na nekatera druga vprašanja. Zatem so odobrili nekaj sklepov, ki so se tikali Acegata in katere je orisal odbornik Hreščak ter drugih sklepov. Najboli važen je bil sklep o odobritvi dodatnega izdatka 265 milijonov lir pri gradnji šolskega poslopja za industrijski za vod «Volta». Ta sklep so kritizirali komunist Crevatin, socialni proletarec Monfalcon in še posebno obširno in utemeljeno liberalec Ce-covini. Dejali so, da ie treba novi izdatek pripisati pomanjkljivim načrtom in da nova šola ne bo takšna, kot so vsi pričakovali. Vsem je orisal razloge za pomanjkljivosti župan Spaccini. Kljub kritiki pa je glasovalo 45 svetovalcev za sklep, 5 pa so oddali bele glasovnice. Na koncu so z glasovi leve sredine odobrili obračun za leto 1964. Med razpravo je spregovoril samo komunist Rossetti, ki .je kritiziral zlasti dve plati tega obračuna. od 9. do 12. ure. Med predmeti so: italijanska in tuja valuta, denarnice, torbice, zapestnica, ure, uhani, obleka, halja, jope, škornji, naboji, torba z obla- čili, plastične preproge, dežniki. hlače. Izgubljeno-najdeno Na občinskem oddelku za ekono-mat hranijo predmete, ki so bili izgubljeni in najdem na javnih ulicah v letošnjem oktobru, in katere lahki) zakoniti lašfhiki prevza-* mejo vsak delavnik v uradnih urah Seja repentabrskega občinskega sveta Sinoči je bila seja repentebrske-ga občinskega sveta, ki je razpravljal o raznih upravnih zadevah in soglasno odobril občinski proračun za leto 1971. Podrobneje bomo poročali v jutrišnji številki. miitiiuiimiiiiiuiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DANES PODPIS URADNEGA AKTA USTANOVLJENA DELNIŠKA DRUŽBA ZA POSTAJALIŠČE PRI FERNETIČIH Listine bodo podpisali predstavniki trgovinske zbornice. Tržaške hranilnice in zavarovalnice RAS, - Dokončen načrt za tovorno postajališče izročen deželnim organom - Se o povezavi Jadransko morje-Sava-Donava Vprašanje tovornega postajališča pri Fernetičih je vedno bolj v središču pozornosti tržaškega in deželnega poslovnega sveta. Te dni je izšla nova številka revije «Trie-ste Ecooomica* z zanimivim člankom o pomenu tovornega postajališča za bodoči razvoj cestnega prometa skozi naše pod/očje in še posebej skozi našo luko, ki ga je napisal načelnik ockLlka za zunanjo trgovino pri trgovinski zbornici dr. S. Maurel. Na zadnjem sestanku vodi nega odbora organizacije, ki je bil 5. novembra na znomici, pa zarije pri zavarovalnici Riunione | se zadnji dve nanašata na odobri-Adratica (K Sicurta Sofias. Pred j tev proračuna občinskega podjetja dnevi pa je dir.' Caidassi osebno izročil dokončno besedilo okvirnega načrta za gradnjo postajališča deželnim odbornikom za industrijo in trgovino Dulciju, za javna dela Masu.tu, za finance Tripaniju in za promet Variscu. Predsednik dr. Caidassi je nato poročal odbornikom o poteku sestanka, ki so ga pred dnevi sklicali pri tržaškem županu v zvezi z vprašanjem novih gradenj na področjih, kjer veljajo posebne o- ACNA za leto 1971 ter občinskega proračuna za finančno leto 1971. Občinski svet bo moral tudi porr diti več sklepov odbora, med katerimi sklep o najetju 17.390.000 lir posojila za Tržaški hranilnici za 50 odstotno kritje primanjkljaja podjetja ACNA. je predsednik dr. Caidassi pavov no j mejit ve hidrogrološke in gozda ske povzel problem postajališča ter po-1 narave. Večji del tržaške pokrajine vedal, da so na pristojnih mestih j je namreč podvržen tem omejitvam, preteklih tednih že pripravili vse 1° P3 ustvarja vrsto problemov s v preteklih tednih že pripravili vse družbe «ad hoc», ki se bo imenovala «Auiostazione di Femetti S.p.A* in bo najprej poskrbela za gradnjo predvidenih objektov, nato pa tudi za režijo celotnega postajališča. Formalni akt o ustanovitvi družbe bodo podpisali danes dopoldne zastopniki trgovinske zbornice, finančnč organizacije pri Tržaški hranilnici Sift in vzporedne organi- ■MlflllllllMIimillllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllilllllflilllllllllllllMlIlliillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii .POROČILO ODBORNIKA TRIPANUA V PRORAČUNSKI RAZPRAVI Se deželno gospodarstvo nahaja pred novim elanom? Obsežna preseljevanja delovne sile iz drugih panog v industrija Deželne naložbe v industrijskih conah doseglo 4 milijarde Ur Deželni odbornik za finance Tri-pani je med razpravo o obračunu 1969 in proračunu 1971 pred prvo posvetovalno komisijo pregledal u-stroj gospodarskega sistema v deželi in razvoj narodenga dohodka v razdobju 1965-1968. Narodni dohodek v deželi se je v tem času ugodno razvijal, razen v letu 1966-67, ko je pričel pridelek v kmetijstvu nega tivno vplivati an razvoj splošnega gospodarstva. Poprečni pokazatelj za napredovanje kosmatega dohod ka je dosegel v razdobju 1965-1968 4,99 odst. ter je bil v posameznih letih naslednji: 1965-66 4,9, 1966-67 4,2, 1967-68 5,9. V samem kmetijstvu se je narod ni dohodek razvijal enakomerno, saj je ta gospodarska panoga pri spevala k celokupnemu kosmatemu dohodku v deželi v letu 1965 v razmerju 8,7 odst., v letu 1966 9,3 odst., v letu 1967 8,6 odst. m v letu 1968 8,8 odst. Tudi delež industrijskega doprinosa ustvarjanju celokupnega dohodka v deželi je bil v omenjenem razdobju razmeroma stalen: v letu 1965 je znašal 38,5 odst., v letu 1966 38,1 odst., v letu 1967 38,2 odst. in v leto 1968 38,7 odst. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je industrija na splošno razvijala po ključu, ki je bil povsem vzporeden s splošnim napredovanjem gospodarskih dejavnosti. V znatno večji meri pa se je nasprotno razvijal doprinos tako imenovanih terciarnih dejavnosti, ka-mdf prištevamo poslovanje bank, zavarovalnic in številne storitve. Te dejavnosti so prispevale v letu 1965 v razmerju 37,3 odst., naslednje leto v razmerju 37,5, v letu 1967 38,5 ter v letu 1968 38,8 odst. Končno Je odbornik Tripani navedel še delež javne uprave pri kosmatem dohodku v deželi, ki je znašal v letu 1965 15,5 odst., v letu 1966 15,1, v letu 1967 14,7 in v letu 1968 13,9 odst. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se je v razdobju 1965-68 delež javne uprave skrčil za 1,6 odst. V razdobju 1965-68 se struktura deželnega gospodarstva ni bistveno spremenila. Kmetijstvo je nazadovalo za 0,1 odst., kar zadeva doprinos k ustvarjanju kosmatega dohodka, industrija je napredovala za 0,2 odst.; terciarne dejavnosti so todi napredovale, in sicer za 1,3 odst., medtem ko je delež javne u-prave nazadoval za 1,6 odst. Navedeni podatki pa vsekakor kažejo, da so se posledice zadnjega zastoja v državnem gospodarstvu, ki smo jtt) občutila tudi na našem področ- ju, pa čeprav z znatno zakasnitvijo, omilile in vse vliva upanje, da se naše deželno gospodarstvo naha ja pred novim elanom. Kar zadeva možnost za povečanje obsega zaposlenosti na našem področju, pa je treba pozdraviti zlasti razvoj, ki se opaža na industrijskem področju. V lanskem letu se je število lju dl, zaposlenih v kmetijstvu, zmanj šalo za 9.000, število ljudi, zapo- slenih v terciarnih dejavnostih pa za nadaljnjih 10.000. Število zaposlenih v industriji je hkrati naraslo za 19.000. Največji porast so zabeležili na področju gradbeništva (2C.2 odst.), najmanjši na v manufaktur.ii industriji (5,1 odst.). Na osnovi sta tističnih pregledov za leto 1969 je nadalje možno ugotoviti, da se je občutno povečal obseg svežih inve stidj in zaposlenosti v okviru posa meznih industrijskih con. Število za poslenih v 11 industrijskih conah izmed 12, predvidenih v petletnem de želnem načrtu, se je namreč v lanskem letu povečalo za okoli 4000 v primerih z letom 1968. Skupna vrednost naložb, ki so Jih opravila pod.jet.ia v enajstih industrijskih conah, je znašala 7,5 mi kjarde lir, medtem ko se Je skupna vrednost infrastruktur, za katere so razpisali ustrezne natečaje, dosegla 2,5 milijarde. Javne finančne naložbe, ki jih je v tem raz dobju odobrila dežela, so dosegle 4 milijarde, naložbe države in kra-javnih uprav pa nadaljnjo milijarr do lir. Po podatkih, ki jih je zbralo italijansko združenje trgovinskih zbornic in ki še niso uradno potrjeni, se je dohodek, ki ga Je zagotovil« zasebno področje v deželi, povečal v letu 1969 za 9,6 odst. ter je bil ustrezni napredek večji kakor v ostali državi, kjer je veljalo poprečje 9,2. Znotraj posameznih gospodarskih panog pa so se dogodki razvijali takole: industrijska proiz vodnja in proizvodnja terciarnih dejavnosti sta se povečali za 12.4 oziroma za 9,5 odst. medtem ko se je kmetijska proizvodnja skrčila za 3,8 odst. Odbornik Tripani je na koncu navedel še nekaj podatkov, ki se na naša.jo na kreditno poslovanje v de želi v prvem trimesečju letos. Naložbe so se v primeri • stanjem konec lanskega leta povečale za 2,2 odst., medtem ko se je skupna vred nost vlog povečala le za 0,9 odst V lanskem letu se je obseg naložb povečal za 0,9 odst., obseg vlog pa z« 1,6 odst. Letos se je torej nalož- be nekoliko povečale, medtem ko se je napredek pri vlogah razvijal počasneje. Ponoči silovito trčsnjo avtov V petek ponoči nekaj minut po 2. uri so pripeljali v bolnišnico 32-letnega Paola Zampinettija iz Ul. S. Pasquale in 21-letnega Emilia Scarlato iz Ul. Cicconi v Vidmu. Prvega so zaradi udarca po glavi, rane po obrazu, udarcev po rokah in nokah in verjetnega zloma desne roke sprejeli s prognozo okrevanja v 9 dneh na nevrokirurškem oddelku, medtem ko so drugega iz previdnosti sprejeli na opazovalnem oddelku, kjer bi moral okrevati v 5 dneh. Karabinjerji, ki so na kraju ne-zotavljali 1 sreče ugotavljali krivdo, so pojasnili, da je Zampinetti na državni cesti št. 14 s simco nedaleč od ovinka, kjer je na sredi ceste dvojna črta, zavijal v trenutku, ko je privozil Scarlata, ki je s fiatom 124 silovito trešči] v nepričakovano oviro. postopnim širjenjem mesta in obljudenih površin. Za nove gradnje na takih področjih izdaja potrebna dovoljenja vodilni odbor trgovinske zbornice, ki se pri tem o-slanja na mnenje svojega strokovno - posvetovalnega organa (odseka za kmetijstvo in gozdarstvo pokrajinske gospodarske konzulte). Na sestanku z županom ing. Spac-rinijem so vzeli v pretres zlasti problem gradnje novih poslopij na krušljivih površinah in na področjih, ki ne jamčijo za zadostno geološko stabilnost. Predsednik Caidassi je nadalje sporočil, da je pred kratkim izvedel, da je k dnribi »Terminal Con-tainers Trieste — TCT», ki jo mislijo ustanoviti v kratkem, pristopilo nekaj ameriških družb. Postopek, na osnovi katerega bo prišlo do ustanovitve nove družbe, naj ba bal po mnenju opazovalcev zaključen še v tem letu. Odbornik dr. Novelli je nato poročal o nedavnem sestanku strokovnjakov pri vodstvu Konzorcija za beneške notranje vodne poti, katerega se je udeležita tudi nekaj tehničnih in gospodarskih izvedencev iz Slovenije, in na katerem so med drugim obravnavali tudi problem morebitne povezave beneške notranje vodne poti z donavskim rečnim omrežjem Save. Dr. Novelli je nadalje poročal o poteku občnega zbora članov Konzorcija za julijsko letališče v Ronkah, ki je bil 30. oktobra letos v Pordenonu. Odbor je na koncu potrdil dr. Chiriaca za predstavnika zbornice v upravnem svetu tržaške univerze za dveletje 1970 71 ter je imenoval glavnega ravnatelja Neodvisne ustanove za tržaško luko ing. Lorenza Coiattija za člana odseka za pomorstvo pri pokrajinski gospodarski konzulti. V ponedeljek skupščina mladinske konzulte Predsednik mladinske konzulta sporoča, da bodo med skupščino, ki bo v ponedeljek. 9. t.m. ob 18.30 v dvorani občinskega sveta, izročili županu simbolična darila, ki so jih prejeli v Berlinu, vodja skupine pa bo poročal o bivanju tržaške mladinske delegacije v tem mestu. Konzulta bo razpravljala tudi o vprašanju svoje razširitve z vključitvijo predstavnikov študentov višjih zavodov in mladih delavcev glavnih mestnih podjetij 'L, 4 -1 * m -< ✓ s •'' - p. X Kakor smo že včeraj poročali, sta v četrtek zvečer dva fašistična pobalina oskrunila spomenik padlim v Saležu in sta hotela zažgati vence. Podli podvig jima ni popolnoma uspel, ker so jih domačini zapazili. Naglo sta zbežala v Trst z avtom mini morris rumene barve z evidenčno tablico TS 1047... Za preiskovalne organe so to odločilni elementi, da odkrijejo krivce, do sinoči pa nismo prejeli nobenega sporočila, da bi krivce izsledili. Na sliki skupina vaščanov z županom in naš urednik pred spomenikom v četrtek zvečer. Dopolnilni tečaji za dipl. učiteljiščnike GLASBENA MATICA - TRST DANES, 7. NOVEMBRA 1970 OB 21. URI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent: OSKAR KJUDER Solist: DEJAN BRAVNIČAR - violina Slovensko gledališče v Trstu JAKA STOKA MOC UNIFORME Danes, 7. t. m. ob url v AJDOVŠČINI 18.30 KULTURNI DOM V nedeljo, 8. nov. ob 16. uri L. N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Prodaja vstopnic ob delavni- kih od 12. do 14. ure pri blagajni Kulturnega doma; v nedeljo eno uro pred pričetkom predstave. Rezervacija na telef. 734265. Tudi v tem šolskem letu bodo dopolnilni tečaji za že diplomirane učiteljiščnike na sedežu posameznih učiteljišč v smislu zakona št 910 z dne 11.12.1969. Tečaji bodo trajali od 11. januarja do 25. junija 1971. Zaključni kolokvij bo od 1. do 19. septembra 1971. Državni svet je z novejšim sklepom določil, da se udeleženci tečaja lahko istočasno vpišejo na univerzitetne fakultete. Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj se za podrobnejša pojasnila zglasi v ravnateljstvu učiteljišča A. M. Slovensko prosvetno društvo •TABOR* na Opčinah vabi na koncert moškega pevskega zbora •Srečko Kosovel* iz Ajdovščine pod vodstvom prof. Klavdija Koloinija v nedeljo, 8. novembra 1970 ob 17 uri v prosvetnem domu na Opčinah. Dvorana bo ogrevana. Slomšek v Trstu, Ulica Caravaggio 4. **4*44**44444444* t til***! >*■*,■ m, i ,i*t ... POŽAR V PRISTANIŠČU " " PLAMENI ZAJELI BALE SENA NA KROVU ALBANSKE LADJE Na srečo živina, ki je bila v ladij, skem skladišču, ni utrpela škode V sredo občinska seja v Miljah Miljski občinski svet se bo sestal na redni seji v sredo 11. t.m. ob 20. uri. Dnevni red za to sejo predvideva 13 točk, med katerimi ............................................................iiiiiišJllillllšllllšIšlllllllllišIlllilšltfIšllššlllšlilššllšššltl PO ČETRTKOVI NESREČI PRI ŠTIVANU Uslužbenec Acegata podlegel poškodbam Delavec je poslal žrtev eksplozije cevi t,'™?3!1 ■I?u-ino. v I krajinski center za produktivnost pristanišče, kjer je izbruhnil požar na krovu albanske ladje «Teuta», ki je bila zasidrana ob pomolu št. 2. Plamene so zečeli gasiti najprej pristaniški gasilci, katerim so njihovi kolegi s Trga Niccolini prišli na pomoč z dvema motornima brizgalkama. Požar je namreč zajel velike bale sena, ki so bile na krovu, zaradi česar je obstajala precejšnja nevarnost za živino, ki je bila v ladijskem skladišču. Del tlečega sen* so odvrgli v morje, del pa na pomol ln tako po eni uri pogasili še zadnja žarišča. Domnevajo, da se je seno samo vnelo. Škoda zaradi zgorelega sena znaša približno pol milijona lir. Gasilci so morali todi v okolico Katinare, kjer je požar zajel dračje in grmovje. Požar, katerega so kmalu pogasili, je povzročil neznatno škodo. Zaključeno zasedanje o vzdrževanju tehničnih naprav Ptorino Scarpallino, 39-letni uslužbenec Acegata iz Ul. Carpineto 20/1, ki je predvčerajšnjim postal žrtev nesreče na delu, je v petek ob 2. un ponoči podlegel hudim poškodbam. Soaopelllno je pij zaposlen v kraju »Kamnolom* pri ribiškem naselju, kjer ima svoje skladišče podjetje »Montubi*, ki odgovarja za gradnjo podmorskega vodovoda. Nepričakovano je neka cev zaradi previsokega pritiska vode eksplodirala, pri čemer je silovit curek vode zadel Scarpellina in mu povzročil tako hude poškodbe, da so ga zdravniki nevrokirurškega oddelka, kamor so ga predvčerajšnjim okoli 15.30 sprejeli s pridržano prognozo. 0 Vladni komisar prefekt dr. Cap pellinl j« včeraj sprejel na poslovilni obisk polk. Bruna Dando, poveljnika 151. pehotnega regimenta Sassari, ki odhaja na novo otožnost. Plerino ScarpeUlne Na pomorski postaji se je sinoči zaključil V. kongres o vzdrževanju tehničnih naprav, ki se ga je udeležita okoli 200 izvedencev iz vse Italije. Na kongresu so podali skupno okofi 40 strokovnih poročil, ki so se nanašala na vzdrževanje tehničnih naprav na raznih področjih človeškega udejstvovanja, od industrije do obrtništva, od raziskovalnih ustanov do radiotelevizije. Tako so sc izvedenci spoprijeli s problemi vzdrževanja raznih strojev v ladjedelnicah, pri naftovodih, v elektroniki, v velildh industrijskih organizacijah in podobno. Naglasili so. da je vzdrževanje naprav danes, ko se zlasti industrijska proizvodnja izvaja v velikih serijah ln je zalo celoten ciklus marsikje odvisen od delovanja enega samega stroja tako, da če se ta ustavi, se ustavi celoten proizvodni proces, posebnega pomena tako med samim pro izvodnim procesom, kakor tudi pred njegovim začetkom. Vzdrževanje zato prerašča iz golega tehničnega tudi v gospodarsko opravita, ki ima lahko veliko težo pri sestavljanju proračuna posameznih gospodarskih organizacij in podjetij. Končno so strokovnjaki naglasih da ima vzdr ževanje tehničnih naprav, motorjev, gorilnikov in podobnih naprav svoj pomen tudi za obvarovanje človeškega zdravja, saj lahko uspešno pomaga pri obvarovanju zraka in vode pred onesnaženjem In zastrupljanjem. Dvodnevno zasedanje Je, kakor znano organiziral tržaški po v sodelovanju z italijaskim združenjem izvedencev s področja vzdr ževanja in z inženirsko fakulteto tržaške univerze. Novemu doktorju ekonomije KARLU MEZGECU čestitajo nona Pepka, stric, teta, bratranca Stani in Aleksander. Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ organizira Od 26 12 1970 do 2. 1 1971 zimovanje v Zg. Gorjah pri Bledu. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. Geppa 9/II. VERDI Operna sezona gledališča Verdi 1970-71 se bo — kot smo že poročali — začela v torek, 10. t. m. ob 20.30 z gala predstavo Verdijeve opere »Don Carlos*, ki je bila poslednjič na sporedu v Trstu v sezoni 1962-63. Opero v štirih dejanjih bo dirigiral Oliviero de Fabritiis v režiji Ala Mirabelle Vassalla. V glavnih vlogah bodo nastopili že preizkušeni Izvajalci Verdijevih del-basist Bonaldo Gialoitl (Filip n.), tenorist Karlo Cossutta (Don Carlos), baritonist Renato Bruson (Rodrigo) basist Antonio Zerblnl (Veliki fnkvh zltor), sopranistka Rita Orlandlnl Ma laspina (Elisabeta) In mezzosopranistka Luisa Bordln Nave (princesa E-boll). Nastopili bodo se Vito Susca. Lau. ra Cavalierl, Mario Sartl, Raimondo Bliteghelli, Marlsa Zottl. Enzo Via-ro. Silvio Maionica, Eno- Mocchlutt! Darlo Zerial. Ivan Sancin In Renato Leban. Sceno Je zasnoval Lorenzo Ghlglla Fernanda Succo pa je poskrbela za koreografijo. Torkova predstava velja za red A v parterju In lojzh ter za red B na galeriiah in balkonih Pri blagajni gledališča (tel. 33988) se nadaljuje prodaja vstopnic POLITEAMA HOSSETT1 Danes sta na sporedu predstavi komedije «Le Maldobrie«, popoldanska (16.30) In večerna (20.30). medtem ko bo 8. t. m zadnja predstava te ko. medije ob 16.30 J. S. Bach: Koncert v a-mol* Vivaldi: štirje letni časi PD «IVAN GRBEC* — ŠKEDENJ Danes, 7. novembra otvoritev slikarske razstave (KOZMAN, VECCHIET, 1 2ULJAN, ŽERJAL) Razstava bo odprta od 7- ® 15. novembra 1970. V umetnostni dvorani »Ceta1*^ flanopulo* na Trgu Papa 6-1 Je odprta osebna razstava ke Giuliane Griselli di Lena, 811 reja Sindikat lepih umetnosti J FurlaniJe.Jul. krajine, ki je včun v CCdL. Razstava bo odprta o* do 20. ure ob delavnikih 10.30 do 12. ure ob nedeljah 1° nikih, do vključno 14. nov. V umetnostni galeriji «11 Tfl v Ul. Piccardi 68 bo razstavil* 7. do 21. t. m. olja in barvne Gianna Marini iz Gorice Otvori" v soboto 7. nov. ob 18.30. V umetnostni galeriji Mie""" f Korzu Italia 9.F bo od 11 do 30. K. razstavljal Emidio Eredita. °dth' razstave bo v sredo 11. ob 18.3®- Nazlonale 14.30 «Waterloo», R°d ^ ger, Crlstopher Plummer, j* VVelles Technicolor PanaVlsieJLj Eden 16.00 «Le piacevoli espe^jj, di una glovane cameriera*. - cobson, Daniel Gelin recnflL Polesello. Abbazta 16.00 »I due nemlcl*' ,cj|l to Sordi. David Nlven, Tech" Mit,JE Verdi 17 00 «L'ucccelIo dal!e cristallo« Susy Kendall, 1 ,£# sante, E.' M. Salerno Tech |(|(( KINO NA OPClNj Danes ob 18. url zanimiv ni film sneman v RusiJ1-I GIKAKOLI Igrajo: Sofia Loren, M1 Mast rai amni. biJ*’ JR0$ KINO <|K1S» A Danes ob 19.30 barvni ni film: ^ CONTESTAZIONE GENE*1^. Igrajo: Vittorio Gassm«^-no Manfredi, Alberto Mali oglasi „ “ iianjekubo v vzeh izved- bah in velikostih Izdeluje najkvalltet. ner f' ,prek0 40 let KAPELJ V. — bakrokotiarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — SISka. Vida Jagodic In Štefka Veljak od danes v parfumeriji •Maja« v Ul. Udlne I, se priporočata prijateljem in znancem. ion BANCA Dl CREDITO Dl T%|<> TRŽAŠKA KREDITNA 8 ^ TRST - Ulice h. Filzi *Lv(I Tel. 38101/^| opravlja vse bančne i__.in v*' / kupuie tulo Včerajšnji odkupni devl*"1 ^ Ameriški dolar Kanadski dolar Brit šterlmg Švic. frank Franc, frank Balg frank Hol. florint Nemška marka Avsf. šiling Dinar 5< 't-, t# $ Darovi in prispevki ---------------noT* Vladimir Eller daruje t šolo . spomenik NOB v Ceh*01 SOŽALJE MoAld pevski zbor Igo Nabrežine Izreka svoje*1*11 ^ Ivanu Ušaju svoje globok0 ob izgubi draga tete. v&s’ *£&*■£■*-* ae-ase„-£z*tr&jf e-s e & ^■morski dnevnik 3 OBISK PREDSTAVNIKOV IS SRS SLOVENIJEI GORIŠKI DNEVNIK GORIŠKA GLEDALIŠKA SEZONA EMAC -v 7. novembra 1970 M. 0 HI* ! L, -M i#\ P ■M Uk žlCJ Videmska delegacija pod vodstvom predsednika pokrajine odv. Turella SNG iz Ljubljane bo gostovalo s Shakespearovo dramo «Macbeth» Sedem gledaliških predstav za abonente z gledališči iz Trsta, Milana, Bočna, Turina in Catanie - Znižane cene za dijake in mlade delavce Delegacija IS SR Slovenije pod vodstvom člana IS odv. Jožka Štruklja Nadaljevanje s 1. strani) P°dpira obisk predsed-Hjy i" v decembru v Rim», je ^UI'ln P°zR'vno ocenil delovno 151 ^ je ustvarilo že po besedah. tidvfL ®RS Štrukelj je nato Kelte" mi Je * namigom na 8loVen 0 pristop k vprašanju ev v videmski pokrajini, in •pre^j. da z zadovoljstvom <0 Vn ^arri0 naklonjenost pokrajine Uj^Pfašanj tega prebivalstva. Mi-'‘'Pori lahko rečem, da so tudi hja in Predsednika dežele Berzan-jitte Ki.V^atle Furlani je-Julijske kra-Ven, 11 dobro sprejeti v Sloveniji. t*°Vehs^ v Sloveniji in obisk Ufe - manjšine pri dr. Berzan-^*h h1 ^ bH govor o njenih pra- Vali. ClU.kmir»vnn 5iui 7. voHn. stanovitev treh komisij in omenil še nekatera vprašanja. Inž. Francovig, ki je zastopal KPI, je, izjavil, da se popolnoma strinja z delovnimi predlogi in jih podpira, čeprav predstavlja opozicijo sedanji pokrajinska upravi. Dr. Job (predstavnik trgovinske zbornice) je formuliral nekaj novih predlogov (gradnjo kanala do Donave, za kar je zainteresirana «Friu-Ma») in nujnost proučevanja etničnih podobnosti, v okviru kulturnega sodelovanja. Nekaterih gospodarskih in tehničnih vprašanj se je dotaknil še jugoslovanski konzul v Trstu Zlatko Vidas, ki je spremljal delegacijo IS SRS, poudaril je še posebej pomembnost industrijskega sodelovanja med obmejnimi kraji. Predlagal je enakopravno živi. Z zado- razširitev obmejnega pasu do Ljub-“ °*n spremljamo skrb glede H—Jezika na šolah in za Kilt^ alovenščine na videmski fa- 1,0 je n,oderne jezike. Istočas-..z drugim, ki naj objame vso r slnf' in Julijsko krajino na eni K) ■ en^ke dežele do Ljubljane, Stolih* , ko. Obstaja vprašanje Kvani v**8anj in tehničnega so-!°4 , Ja, obravnava kontingentov H)i J^3 3 milijarde) v konverti-* obrpl?1' kr zmanjšanje ustrez mere od 6 na 3 odst. , kan; 013010 tudi predloge gle-žičnice in sodelovan.je ^jurskem središču,* je nada-‘kajti tako ustrezamo tudi *kih iv5*u Prebivalstvu manj raz- JUl^hničnem poročilu Leopolda [Ksnr le orisal predloge o kul-iKr ^elovanjti republiški se-b S« if3 kulturo Slavko Bohanec. p ppjp 28 vzel ta trijezično skup--J° s Koroško in Furlanijo, A , Urlanske umetnosti v Ljub-Podoben večer v Vidmu. Jš> je tudi za prehod od elit- ljane, Istre in Reke in do Tilmenta. v „V3nj v prestolnicah za raz- Nr^ii^elovanja na prosvetnem Budi z obiski krajevnih Mi p kih skupin v manjših me-IKilL.^aseh videmske pokrajine. Jpitor.l.je ustanovitev dvostran-,KJPI0®je za sodelovanie na kul-dolskem področju. PHo ^dnik tolminske občine inž. SKuTje tudi izrazil zainte-JJJ« in*'J3 'uristični razvoj Mata-l "anina In načrt skupnih 'Upltala za industrijsko dc-bN dvt BeneSki Sloveniji, kjer je ? Hei., khUi ekonomsko moč te-Ritega področja. Navedel Kmerov podobnih oblik so-2 H J* 2 avstrijsko Koroško in W DMn!‘a,frn podjetja v prvi o-V v t»avj<‘na dati svoj prispe-JHi ® uejnen ,, gradnjo tovarn N ^ Odh^jl'kom i2 Slovenije je. odh KC toK3od.°m na kosilo, odv. Turel-u, da »sprejema nekate- Predlogov načelnika slo-O1 le , ®ac'je»- Imenoval je iz-sort , jJnlfne komisije, finanč-Q^PaS0°v^nja, razširitve obmej- So gostje obiskali med-iv^lrn,, Center za mehanske vede IT S* ... hi indnptriiplfi zovod nato ^.r,u,ss. Bt. oj P° kosilu nadaljeval raz- ^V' Turello je predlagal u- Zvečer so si člani delegacije izvršnega sveta Slovenije, v spremstvu predsednika videmske pokrajine odv. Turella ogledali še tovarno pohištva »Snaidero*. Inž. Beraldo od Lloyda k «Italii» v Genovo Sedanji glavni poddiretator »Tržaškega Ltoydja» v Trstu inž. Enri-oo Beraldo je bil Imenovan za glavnega kodlralctorja pomorske družbe «Italia» tz Genove. Sklep o tem imenovanju je sprejel upravni svet družbe «Italda» na svoji včerajšnji seji v Genovi Inž. Beraldo bo ostal na svojem mestu pri Lloydu do 30. tJti., novo službo pa bo nastopil 1. dec. Inž. Beraldo je prišel k »Tržaškemu Uoydiu» Iz Taranta kot načelnik tehnične službe, 1. 1966 je bdi imenovan za direktorja ravnateljstva za plovno službo, v avgustu 1. 1969 pa za podettrektorja. • Federacija PSU sporoča, da najavljenega srečanja tržaških socialdemokratov s podtajnikom ministrstva za industrijo In trgovino posl. Amadeijem, ki bi moralo bati danes zvečer na sekciji pri Sv. Soboti, in otvoritve nove sekcije PSU v Naselju S. Serglo, ne bo, ker se mora posl. Amaded zaradi pomanjkanja časa in zaradi vladinih obveznosti še v teku dneva vrniti v Rim. Seja občinskega sveta v Tržiču V petek zvečer se je nadaljevala debata o programu ■ občinske uprave v Tržiču. Po dobrih treh urah so sejo prekinili in se bo nadaljevala v ponedeljek zvečer ob 20.30. Med debato je spregovorilo več svetovalcev, ki so dali svoje kritične pripombe odnosno priporočila ne program, ki ga je predložila občinska uprava. Drevi v Solkanu gledališka premiera Drevi ob 20.15 bo v gledališki dvorani v Solkanu premiera drame slovenskega akademika dr. Bratka Krefta *Balada o poročniku in Marjutkh. Izvajal jo bo ansambel Primorskega dramskega gledališča tz Nove Gorice. Včeraj smo pisali o koncertu jazz glasbe, ki ga bo priredil ansambel Modem jazz quartet v četrtek, 12 t.m. ob 21. uri v gledališču Verdi v Gorici. S tem koncertom se bo uradno začela letošnja gledališka sezona ki jo pripravlja Goriška ustanova za kulturne manifestacije (EMAC) ki je že lam razvila lepo dejavnost na tem področju ter organizirala v Gorici šest kvalitetnih gledaliških predstav. Letos bo program še bolj razsežen, ker bodo pripravili sedem gledaliških predstav, ki bodo še bolj pestre in zahtevnejše od lanskih. Tudi letos bodo dali poudarek gledališki prozi, pri kateri bodo gostovali: poleg deželnega Teatro Sta-bile iz Trsta še Piccolo teatro iz Milana, gledališča iz Bočna, iz Turinu, iz Catanie ter neka gledališka skupina iz Firenc. Največja letošnja novost pa bo v tem, da so se prireditelji odločili tudi za povabilo Slovenskega dramskega gledališča iz Ljubljane, ki bo ttastopilo v Gorici s Shakespearovim *Macbethom». Tako bodo imeli tudi italijanski ljubitelji gledališke umetnosti v Gorici priliko in možnost, da se pobliže seznanijo z umetniki tega vrhunskega slovenskega gledališča. Datum in kraj nastopa še ni bil javljen, vendar bojno o tem naše čiiatelje pravočasno obvestili, kakor tudi o vseh drugih podrobnostih tega gostovanja. Kot rečeno bodo imeli abonenti gledališke sezone sedem predstav Najprej se bo predstavilo Stalno gledališče iz Bočna s Strindbergovo dramo «Oče», v glavnih vlogah An-na Miserocchi in Mario Scaccia, ki bo dne 17. t.m. v gledališču Verdi. Naslednji torek, 24. t.m., bo italijansko Stalno gledališče iz Trsta nastopilo z tMargherito Gautier» v režiji Alda Trionfa in z igralci: Valerja Moriconi, Ennio Balbo, Lia Zoppelli in Gianm Agus. Isto gledališče bo v sredo, 9. decembra predstavilo cStrička Vanjo* Čehova v režiji in glavni vlogi Giu-lia Bosettija. Gledališče iz Turina bo gostovalo v ponedeljek, 4. januarja z Brechtovo tPuntila in njegovi nori služabnikih, v kateri nastopata Tino Buazzelli in Corrado Pani. Tržaško gledališče bo zopet v Gorici v sredo, 10. marca s komedijo «Ar-lechin e la so’ grande farne*; gledališče iz Catanie pa bo 6. aprila predvajalo *La tnolenza» Gio-vannija Fave; končno bo še enkrat nastopilo gledališče iz Trsta dne 21. aprila s komedijo v tržaškem narečju »Le maldobrie» Carpinteri-ja in Fargguna v režiji Francesca Macedonia. Predplačilo za vseh sedem gledaliških predstav je letos takole določeno: normalna vstopnina po 5000 lir; za skupine in člane ENAL po 4000; za mlade delavce in dijake po 3000. Prednaročila sprejemajo v agenciji Appiani na Korzu Italia. Omeniti bi bilo treba tudi lirični del programa EMAC, ki se bo kot rečeno, začel 12. t.m. z Moderni jazz kvartetom in pri katerem sodeluje tudi glasbena ustanova »Cit-td di Gorizia*, toda o tem enkrat pozneje. Jutri zborovanje PSU zborovanje članov mestne sekcije stranke, ki bo na sedežu v Gorici, Korzo Italija 22. Ob tej priliki bodo proučili sedanji politično - organizacijski položaj v stranki in izvolili nov mestni odbor. Sobotni večeri v Standrežu Pri prosvetnem društvu «0. Župančič* v Standrežu so v okviru svojega kulturnega delovanja uvedli sobotne kulturne večere, ki so že od samega začetka lepo uspeli. Tako imajo danes na programu film «Kaplan Martin Čedermac* po znanem romanu pokojnega Franceta Bevka, ki tako lepo prikaže življenje in trpljenje zavednega slovenskega župnika v Beneški Sloveniji. Tudi film je človeško toplo občuten in v njem ne manjka prist nega ljudskega humorja, ki nekoliko olajša trpko dejanje. Film bo do predvajali danes zvečer z za četkom ob 20.30 V društveni dvorani. Vabimo vse vaščane, da si ga ogledajo ter se tako spoznajo z nedavno preteklostjo Beneške Slo venije »ki je žal še vedno in v do bri meri aktualna. ODGOVOR NA DVE INTERPELACIJI Deželni odbornik Dulci o tekstilni tovarni v Podgori Izjemno stanje naj bi trajalo tri mesece • Pozneje naj bi tovarna poslovala po potrebah tržišča, če bo prejela posojila iz javnih sredstev, za katera je zaprosila Deželni odbornik za trgovino in že imeli sestanek na goriški prefek- industrijo prof. Dulci je v daljšem pismu odgovoril na interpelaciji, ki so jih predložili deželni svetovalci Cocianni, Bergomas in Zorzenon v zadevi tekstilne krize, s posebnim ozirom na skrčenje delovnega urnika v tekstilni tovarni v Podgori. Uvodoma pravi prof. Dulci, da je nameraval na stavljena vprašanja turi, na katerem so bili prisotni tako vodstvo tovarne iz Podeore kot tudi sindikati. Na tem sestanku so predvsem poudarili, da bodo te redukcije delovne sile zadnje, ki jih ima vodstvo tovarne v svojem programu. Vzroke za redukcijo delavcev je iskati predvsem v krizi tekstilne odgovoriti na seji deželnega sveta. : industrije, ki se je začela v Ame-ker pa se je sklicanje te seje \ Francijo in Italijo in v določeni zavleklo in je zadeva nujna, se je riki ter se sedaj širi v Nemčiji, odločil za pismen odgovor. V zadevi tekstilne krize in ukrepov v tekstilni tovarni v Podgori. ki je predmet obeh interpelacij, so SMO MED PRVIMI V ITALIJI Na Goriškem je večina občinskih uprav sprejela regulacijske ali gradbene načrte Deželni odbornik za urbanizem De Carli podčrtal vnemo naših krajevnih upraviteljev Čez nekaj mesecev bodo pričeli javno razpravljati o deželnem urbanističnem načrtu Goriška sekcija socialdemokratske stranke je sklicala za jutri ob 9.30 .................................................................. VČERAJ PRED TRŽAŠKIM OKROŽNIM SODIŠČEM Ko se ga je pošteno napil mu je grozil... le za šalo Pretor ga je zaradi pijanosti obsodil na 3 mesece zapora, zaradi groženj pa oprostil - Jesensko zasedanje porotnega sodišča od 9. do 20. decembra v Trstu «Stavim z vsemi, da kljub temu, da sem pijan, bom še dobil vtoa...» se je 29-letnl Livio Gel z Lomjerske ceste št. 175/11 petelinili ponoči 1. novembra letos v znani krčmi »Mu-rago» na Goldonijevem trgu. Moški, ki Je bil v preteklosti že večkrat obsojen zaradi tatvine, podpiranja in izkoriščanja prostitucije, goljufije, pijanosti ln vožnje brez vozniškega dovoljenja, je že ves vinjen vstopil v omenjeni lokal in zahteval od poslovodje, 42-letnega Attilda Scarcia tz Ul. Cattaruzza 4, naj mu natoči Se en kozarec vina. Scarcia Je upravičeno menil, da ga ima Gel že precej pod kapo ln bi mu torej drugi kozarček samo škodil, ter tako zavrnil zahtevano pija. čo. Ob teh besedah pa je Gedju, kd mu nd bilo preveč simpatično, da mu kdo na trmasto zahtevo odvrne z lakoničnim «ne», stopila kri v glavo, Izvlekel Je iz žepa konfekcijo žilet In mu zagroril, da mu bo v nasprotnem primeru prerezal zapestje. Scarcia pa se ni preveč zbal teh groženj, saj Je vedel, da je Ged vinjen. Izrabil Je ugodno priložnost, ko se je moški pogovarjal aU bolje rogovilil z drugimi klienti ln telefonsko obvestil o dogodku agente letečega oddelka kvesture. Ko so se tl pripeljali do lokala, so Gel ja najprej onesposobili, nato pa odpeljali v glavno bolnišnico, kjer mu Je dežurni zdravnik ugotovil močno vinjenost. Na policijskem zaslišanju Je Scarcia povedal, da mu Je Gel grozil, vendar pa Je takoj povedal, da ne namerava vložiti tožbe proti njemu. ZaaišaM m> tudi Geja, la > atoer priznal, da je bil vinjen, odločno pa je zavrnil vsako obtožbo grožnje. Včeraj so moškega pred okrajnim sodnikom dr. Losaplom soddll po hitrem postopku. Najprej so zaslišali Geja, ki je bil v priprtem stanju. Povedal je, da je poslovodja lokala napačno tolmačil oziroma razumel njegove besede, ko Je dejal, da mu bo prerezal zapestje. V resnici je dejal, da sl bo on sam prerezal zapestje, vendar še to v šali. Obtoženec se je tudi zagovarjal, da mu Je Scarcia, kljub temu, da je prejel 100 lir, ponudil le en kozarec vina, drugega pa mu Je odklonil Scarcia, ki so ga zaslišali kot pričo, pa je dejal, da je bil Gel ves lz sebe in da so se mu usta penila od vinjenosti. V določenem trenutku pa mu je oelo zagrozil, da mu razbije vse, če mu ne da vina. Javni tožilec, odv. Lola! je, kar zadeva obtožbo grožnje, predlagal prekinitev sodnega postopka zaradi pomanjkanja tožbe, za drugo obtožbo pa 2 meseca pripora. Uradni branilec odv. Ghezzd Je v prvi vrsti dejal, da žilete ne moremo imeti za pravo orožje, kot Je tudi razvidno iz seznama kazenskega zakonika In v tem smislu predlagal za tovrstno obtožbo oprostitev, ker dejanje ni kaznivo, za obtožbo pijanosti pa najnlžlo kazen. Pretor dr. Losapio Je obeodU Geja kar zadeva obtožbo pijanosti, na 3 mesece in 15 dni pripora, za obtožbo groženj pa ga je zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. Tržaško kazensko sodišč« Je medtem objavilo seznam razprav Je- senskega zasedanja porotnega sodišča, ki bodo pod predsedstvom dr Oorsdja, od 9. do 20. decembra. Dne 9. decembra se bodo morali zagovarjati Remigo Oarmons, Remi-go Mermoglia ter Boris Mermoglia, obtoženi ropa z obteždtaimi okoliščinami ter nezakonite posesti o-rožja Dne 10. deoembra pa bodo morah porotniki soditi mlado Giordano Giacomiml por. Bivechian lz Zindisa št. 29 pri Miljah, obtoženo premišljenega umora ln slabega ravnanja s svojim 86-letoiim možem SteJlom Busechlanom. Zadnji pro-oes Jesenskega zasedanja porotnega sodišča pa bo 14. deoembra, ko bo na zatožni klopi sedel Stanislav Atanaokovdč, obtožen ropa z obte-žilnlml okoliščinami In namernih telesnih poškodb. Nedvomno je ,da bo najzantmd-vejšd proces proti Giordani Giaco-mim, ki bo predvidoma trajal več dni. Kot znano gre za tragično nesrečo, Id se Je pripetila 4. avgusta lani v Zlndisu pri Miljah, z zagonetnimi posledicami smrti Giaco-mimljevega moža Stelia. Preiskovalci so namreč ugotovili, da je Ste-llo Buseohlan preminil zaradi številnih zlomov reber ln notranje krvavitve. Smrt naj bi povzročila njegova žena med hudim prepirom. Mož naj bi ji pri tem zagrozil z nožem v samoobrambi pa naj bi ga žena pahnila na tla, pri čemer naj bi se udaril v prsi. Javno tožilstvo tega zasedanja bodo Izmenično sestopali dr. Ta-vella, dr. Borraoetti ln dr. Brenči, zapisnikar pa bo dr. Strippok. O problemih urbanistike in o deželnem urbanističnem načrtu je bil govor na posebnem sestanku, ki ie bil v četrtek popoldne v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici. Na povabilo pokrajinske uprave je prišel v Gorico deželni odbornik za urbanistiko De Carli, spremljali so ga nekateri deželni funkcionarji, prisoten pa je bil tudi deželni odbornik za finance Tripani. Sestanek .je vodil pokrajinski pred sednik dr. Chientaroli, prisotni so bili še podpredsednik Waltritsch, go riški župan Martina, tržiski župan Versace, župan iz Krmina Stecchi-na, iz Gradiške Manzza. iz Grade-ža Reverdito, vsi v spremstvu svojih odbornikov za javna dela. Dr. Chientaroli je orisal potrebe Goriške na urbanističnem področju, ki so nekaj posebnega v primerjavi z drugimi pokrajinami, ker imamo pri nas problem sodelovanja s Slovenijo in problem obmorskega pasu med Tržičem in Gradečem, problem modernizacije nekaterih že obstoječih cest, ter problem turistično-kmetijske sistematizacije Brd in Krasa. Deželni odbornik De Carli je dejal, da je podlaga vsakemu reševanju urbanističnih problemov dober regulacijski načrt. Šele leta 1968 so v deželnem okviru ustanovili poseben resor za urbanistiko, istega leta .je stopil v veljavo znani legge-ponte, ki je obvezoval ob čine, da sprejmejo ustrezne regulacijske načrte oziroma gradbene načrte. Občine v naši deželi so se pridno lotile tega dela, čeprav je strokovnjakov na tem področju malo, in so se morali zaradi nuje lotiti istočasno več del na istem pod ročju, vendar v različnih občinah. Danes lahko mimo rečemo, je dejal odbornik De Carli, da je naša dežela na prvem mestu v Italiji na tem področju. Približno dvajset odstotkov občin ima že odobren in veljaven regulacijski ali gradbeni načrt, drugih 40 do 60 odstotkov pa je svoj načrt že izdelalo in odobrilo; ti načrti se sedaj preučujejo v deželnem odbomištvu za urbanistiko. Pričakovati smemo torej, da bodo v prihodnjem letu skoro vsi ti načrti v naši deželi postali veljavni. Deželni uradi si prizadevajo, da bi čimprej napravili vse potrebno na tem področju. Na ta način bomo prvi v državi imeli svoje stva-di na tem področju v redu. V ostalih deželah šele razpravljajo o kompetencah dežele ali države, iz prakse pa vemo, da so regulacijski načrti, ki so romali v Rim, čakali v predalih tamkajšnjih uradov leta in leta. Nato je odbornik De Carli prikazal stanje občin na Goriškem na tem področju, ki je zelo zadovoljivo, morda boljše kot drugod v deželi. Na deželi sedaj proučujejo regulacijski načrt Krmina in ga bodo v kratkem odobrili. V Gradežu so načrt odobrili letos spomladi in ga bodo šele poslali na deželo, v Gradiški so ga prav tako odobrili spomladi. Goriški regulacijski na- črt je veljaven, v Tržiču pa proučujejo načrt, ki bo skupen z oko liškimd občinami. V glavnem so posamezne občine odobrile gradbene načrte letos spomladi, tik pred volitvami. Tako je bilo tudi v Doberdobu, kjer je načrt pripravil arhitekt Jagodic in v Števerjanu, kjer sta ga pripravila arhitekta Codelia in Amati. V Sovodnjah pa niso doslej izdelali in odobrili načrta, ker so še proučevali problem avtoceste skozi vas. Zaradi tega so imeli tudi privoljenje dežele, za začasen odlog. Vemo pa, da je občina dala nalog arhi- izdelata najkasneje do 15. januarja 1971. V zvezi s temi problemi se je vnela živa diskusija, v katero so posegli številni prisotni. Odbornik je dejal, da bodo morale občine sprejeti tudi načrte za izvajanje zakona 167. Sedaj sta le dve občini na Goriškem sprejeli ta zakon: Gorica in Šempeter ob Soči. Po tem prvem delu je bil še govor o deželnem urbanističnem načrtu, o katerem bodo pričeli javno razpravljati čez nekaj mesecev. S tem načrtom bodo dani pogoji za nemoten urbanistični razvoj v naši deželi. tektoma Codelii in Amatiju, naj ga PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE Lepo vreme ugodno vpliva na potek obmejnega prometa S potnimi listi in prepustnicami v oktobru nekaj nad milijon prehodov - Malenkostni padec v pri- merjavi s septembrom - Promet v Beneški Sloveniji Po podatkih obmejne policije je bil v oktobru obmejni promet lastnikov potnih listov ih prepustnic prav tako živahen kot v septembru, dasiravno je mesec oktober precej oddaljen od podjetja, ko ljudje običajno več potujejo. Da je število prehodov ostalo na tako visoki ravni, je treba iskati vzroke tudi v izredno lepem, razmeroma toplem in suhem vremenu. Saj takšne jeseni kot jo preživljamo letos po vsej priliki že nekaj let nismo imeli. S potnimi listi je šlo čez mednarodni prehod prve kategorije pri Rdeči hiši 582.714 06eb, od tega 380.173 italijanskih in 205.541 jugoslovanskih državljanov. Za primerjavo naj navedemo, da je bilo v mednarodnem prometu v mesecu septembru zabeleženih 649.000 prehodov. S prepustnicami je bil promet nekoliko manjši; zabeležili so 554.329 prehodov, in sicer 352.710 prehodov italijanskih in 201.619 prehodov jugoslovanskih lastnikov prepustnic. V septembru so v dvolastniškem prometu zabeližili celo nekaj manj prehodov kot v oktobru, in sicer 531.000. Pri Rdeči hiši so v oktobru našteli tudi prehod 205.000 osebnih avtomobilov. Skupno je bilo v oktobru opravljenih s potnimi listi in prepustnicami 1.137.049 prehodov, v septembru pa 1.181.354. Zelo zanimiv je nadalje promet prek mednarodnega prehoda Stupica v Beneški Sloveniji. Tamkaj so s potnimi listi zabeležili v oktobru 104.934 prehodov, kar je zelo blizu številu prehodov v mesecu septembru. Italijanski državljani so z nekaj nad 70.000 prehodi na prvem mestu, medtem ko so med 34.000 prehodi tujih državljanov daleč pred vsemi jugoslovanskimi državljani. UIUIIIItllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIliiiiiiiiiiiiiiiitiiMifniliMMItllllltllllliiiiiiliiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiingiiiiiiiiiiiii ODLOČITEV GORIŠKIH KAVARNARJEV Od jutri tudi v Gorici skodelica kave po 70 lir Doslej je bila cena skodelici kave v Gorici med najnižjimi v državi Danes bomo zadnjič plačevali skodelico kave v Gorici 60 lir. Z jutrišnjim dnem se bo podražila za 10 Mr, tako da bo skodelica kave v Gorici stala 70 Ur. Ta sklep so sprejeli goriški kavamarji na svoji seji prejšnji teden Sklenili so tudi podražiti mali kapucin na 9U Ur, bela kava pa bo odslej stala 120 Ur. Gornje cene veljajo za pijače užite stoje. Svoj sklep utemeljujejo kavarnar-jd iz dvojnih razlogov. Na eni strani se je cena kavi podražila. Sklep o podražitvi so sprejeli na zasedanju svetovnega centra za kavo, ki je bilo septembra v Londonu. Na drugi strani pa so se povečale nekatere davčne dajatve, istočasno so se povečali tudi splošni stroški za osebje v kavarnah in podobnih o-bratih. Cena skodelici kave v Gorici je bila doslej 60 Ur, v vseh okoliških občinah in v bližnjih mestih pa stane že več časa po 70 Ur V večjih mestih, v Rimu in v Milanu, pa je cena skodelici kave običajno 80 lir. V Gorici imajo kavamarji nekaj dobička, ker dobivajo kavo po znižani ceni proste cone. To znižanje vpUva na vsako skodelico za 3 lire, zaradi tega, tako pravijo trgovci, je razlika deset Ur med Gorico in drugimi kraji v pokrajini in deželi neupravičena. Brez dvoma bo odločitev prizadela vse ljubitelje te pijače, ki je tako pri nas kot v vsej Italiji postala mod najbolj priljubljenimi. PSI o gospodarskih problemih Pokrajinski izvršni odbor PSI je imel te dni nujno sejo, na kateri je proučil gospodarski položaj na Goriškem v zvezi z obstoječo krito. Poročilo o tem je podal pokrajinski tajnik Dellago, ki je predvsem orisal položaj v tekstilni industriji in pa položaj v prevozništvu s posebnim ozirom na dolgotrajno stavkovno gibanje avtobusnih uslužbencev in na položaj pri podjetju Ribi. Na seji so potrdili stališče mestne sekcije PSI do teh problemov, o katere resoluciji smo že poročali. Da bi poglobiU debato teh in dru gih podobnih problemov je izvršni odbor PSI sklenil sklicati zborovanje strankinih aktivistov, ki bo na sedežu v Gorici, jutri, v nedeljo 8. t.m. Dve prometni nesreči Včeraj zjutraj nekaj pred 9. uro se je pripetila na Križišču pri Ma-donind prometna nesreča s trčenjem dveh avtov, pri čemer je bil eden ranjen. Ob isti uri je vozil fiat 27-letni Giorgio Voltolina iz Krmina od Lobnika proti Gorici. Iz Podgore pa žu ter so jo pridržali na zdravljenju s prognozo 8 dni. Zapisnik so napravili karabinjerji iz Gorice. Trčil je v ustavljen avto Včeraj ponoči se je peljal po Ul Montesanto v Gorici od središča pro ti solkanskemu mejnemu prehodu * avtom volkswagen 37-letni Che rubino Petta doma iz M ester, Ul. Semaglia 31. Bilo je ena ura ponoči, ko je s svojim vozilom treščil v avto »mca, ki je last 54-letnega Mariane Navarra iz Gorice Ul. Montesanto 96, ki je bil ustavljen izven cestišča pred hišo št. 94 S Pettijem v avtomobilu je bila tudi 17-letna D. S. iz Jugoslavije, ki jo Je verjetno hotel peljati domov, ali pa vsaj do mejnega prehoda. Pri ttrčenju je bil ranjen samo Petti, Id so mu nudili v sploš ni bolnišnici prvo pomoč s prognozo okrevanja 7 eku zaradi poškodb nad desnim očesom, levi strani prs nega koša in na desni roki. Karabinjerji prvega posega iz Gorice so ugotovil iprecejšnjo škodo na obeh vozilih. meri spominja na ameriško krizo iz leta 1929. Občutijo pa jo predvsem v Lombardiji, kjer tekstilne tovarne delajo z nič urami. Odgovorni pri vodstvu podgorske tovarne, pravi Dulci, so mi zagotovili, da bodo skušali zadržati lokalno krizo s finančnimi posegi s pomočjo IMI, Krožnega sklada in Friulie. Kar se FRIE tiče se upa odobritev posojila, ki ga je zahtevala tovarna. Pravtako upajo na dosego finančne pomoči od strani IMI. Glede eventualne udeležbe Friulie pa bo moral sklepati šele novi odbor, ki ga bodo morali izvoliti, ker je sedanji odbor zaključil svoj mandat in lahko še vodi le normalne upravne posle. Tovarna je v zadnjem obdobju napravila okrog 14 milijard lir novih naložb in od tega je FRIE prispevala samo 200 milijonov lir. Vsekakor je namen vodstva obdržati v obratu to tovarno in normalizirati položaj v njej v roku treh mesecev. Sedanje težave izvirajo predvsem iz naslednjih vzrokov: 1. zakasnela plačila za dobavljeno blago od strani raznih klientov; 2. zadržana naročila od strani kupcev, ki so kupili večje količine tekstilnega blaga v drugih državah MEC v pričakovanju sklenitve delovne pogodbe za tekstilno industrijo. Kar se tiče odstranitve strojev in statev, pravi vodstvo tovarne, da so že naročili in deloma tudi plačali nove stroje za nad eno milijardo lir. Od tega so izplačali nekaj nad 576 milijonov ostanek za poravnavo pa znaša okrog 447 milijonov. V že omenjenem roku treh mesecev naj bi dosegla tovarna tak zaposlitveni obseg, da bo lahko delovala na takih gospodarskih osnovah, ki bodo odgovarjali pogojem na tržišču, ki daje dobre izglede kar se tiče končanih tekstilnih izdelkov. Dulcijev odgovor se zaključuje z zagotovilom, da deželna uprava sledi razvoju krize v tem podjetju in da se bo zavzemala za tako rešitev, ki bo v najvišji možni meri upoštevala pravice in potrebe delavcev. Tako torej deželni odbornik tolmači stališče in obljube delodajalcev. Delavci podgorske tekstilne tovarne pa pričakujejo, da bodo zagotovilom in obetom sledila tudi konkretna dejanja, ki naj zajamčijo stalnost njihove zaposlitve v primernih in pravičnih delovnih pogojih. VERDI 17.00—22.00: «C’e Sartana... vendi la pištola e comprati la bara«, H. Hilton in E. Blank; Italijanski kinemaskopsld film v barvah. CORSO Ob 17.15: «Mash», D. Su-perlanth in F. Goult; kinema-skopsld film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan MODERNISSIMO 17.15-22.00: »A doppia faccia«, K. Kinski in M. Lee; italijanski kinemaskopski film v barvah; mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.15—21.30: «Satyrioon», U. Tognazzi ln T. Aumont; Italijanski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan CENTRALE. 17.00—21 JO: «Glj sela-calli del comandante Strasser«, S. Whitman; ameriški film v barvah. Tržič AZZURRO 17.30: L’inafferrabile, invisibile, lnvinriblle«, 1. Sche-ner In G. Moschin; film Je v barvah. EXCELSI()R 16.00: «Omicidio al neon per 1’isipettore Tibbsu, S. Podtler; film je v barvah PRINCIPE 17.30: »Una estate oon sentimente«, S. SandreUd to R. Philip; film je v barvah. Nova Gorim SOČA »Gospodar podzemlja«, fran-oosko-italijanski barvni film — ob 18. lin 20. SVOBODA «Cas herojev«, ameriški barvni film - ob 18 in 20. DESKLE »Žene vladajo«, italijanski barvni film — ob 19.30. SEMPAS »Normanove hyppi avanture«, ameriški barvni film — ob 19.30. KANAL »Tepepa«, ttaltjansko-špan. skd barvni film — ob 19.30. PRVACINA Prosto. RENČE »Krvava bajka«, ameriški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna D’UDINE, Trg sv. Frančiška 5, tel. 21-24. V TR2ICU V Tržiču je ves dan in ponoči dežurna lekarna ALLA SALUTE dr. Pabbris, Ul. Cosulicta 117; tel. 72480. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna BANDELJ JOŽEF, Travnik, tet. 54-42. PRIMORSKI DNEVNIK 4 7. novembra IJ^ OB SCHEELOVEM OBISKU V VARŠAVI Stara generacija ne more mlada nima kaj pozabiti Kot zadnji v Evropi so Poljaki zaceli pristajati na to, da so se Nemci spremenili, torej popravili ■ To pa za nekatere še ne velja VARŠAVA, 6. — Rred obiskom zahodno nemškega zunanjega ministra Sdieela na Poljskem so objavili v Zahodni Nemčiji podatke, ki jih je dala anketa o tem, kaj mislijo Poljaki o Nemcih. Poljski časnikarji so tekst in podake posredovali tujim časnikarjem kot nekakšen »praktičen material*, da laže razumejo dogajanja na Poljskem ob obisku, da se podrobneje spoznajo o odnosih med poljskim ljudstvom in Nemci, konkretneje zahodnimi Nemci. V uvodu je rečeno, da je anketo pripravil in izvedel poljski Radio in da so posamezni deli bili na programu tudi zahodnonemške- tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiitiiiu Ob sedanji poplavi besed Petnajst ton razstreliva na človeka V teh dneh se ponovno govori o orožju in o razorožitvi. O razorožitvi se govori v Združenih narodih, o miru se govori v zvezi z Bližnjim vzhodom, o prenehanju tekme v oboroževanju oziroma o skrčenju oboroževanja se govori v Helsinkih, kjer so se v tretje sestali zastopniki ZDA in Sovjetske zveze, da bi razpravljali o tem, kako bi se omejilo atomsko oboroževanje, kako bi se skrčila tako imenovana strateška oborožitev. Če se že toliko govori o tem, pomeni, da ljudje prav zares težijo k razorožitvi. V to bi zares ne mogli priseči, posebno ne za nekatere državnike, hkrati pa je tudi res, da če se ne bo človek spametoval, bi znalo človeštvo plačati vse to zelo drago: In to tudi v primeru, če bi jedrsko o-rožje ne prišlo v rabo. V zvezi s tem se namreč izplača navesti nekaj konkretnih podatkov: po podatkih, ki so jih v debati o ekonomskih, in socialnih posledicah razorožitve prikazali v ekonomskem komiteju generalne skupščine Združenih narodov, razpolagajo velike sile z jedrskim potencialom, ki prekaša 50.000 megaton. Težko je prikazati vso moč, ki se krije v številki 50.000 megaton. Da bi vsakomur bilo to kolikor toliko jasno, bomo povedali naslednje: če bj se dala vsa ta ogromna moč porazdeliti med ljudi, vsakomur po enaki meri, bi prišlo na vsakega od 3 milijarde in pol ljudi, kolikor nas živi na Zemlji, atomske rušilne moči, kolikor je da 15 ton trinilbroioluola, to se pravi 15 ton najmočnejšega klasičnega razstreliva. Samo ob sebi se razume, da je to tolikšna moč, da je je dovolj in veliko preveč za tako imenovano obrambo miru, s čimer se izgovarjajo velike sile, ko je govor o oboroževalni tekmi. Z druge strani pa je tudi res, da ta oboroževalna tekma ogromno stane. Po računih, ki so bili prikazani v Združenih narodih, se na vsem svetu vsak dan, to se pravi v vsakih 24 urah, potroši za oboroževanje 550 milijonov (tolarjev oziroma okoli 350 milijard lir, kar je petkrat več kot se investira v gospodarski razvoj v vsem tako imenovanem nerazvitem svetu oziroma v vseh deželah v razvoju. To pa hkrati vodi k še večjemu prepadu med razvitim in nerazvitim svetom. To pa iz dveh razlogov: Predvsem je treba poudariti, da se nerazvite države, ki se v zvezi s tem vzdušjem na svetu tudi morajo oboroževati, ne morejo razvijati tako, kot bd se, ker trošijo za svojo obrambo več kot bi sicer in kot premorejo njihove ekonomske možnosti. Z druge strani pa velike sile, ki razpolagajo z velikanskimi arzenali orožja, prodajajo svoje zastarelo orožje deželam v razvoju in nerazvitemu delu sveta nasploh, s čimer, posredno vsaj, manjšajo svoj strošek za oboroževanje, hkrati pa prihajajo do veiinkan-skdh sredstev, ki jih lahko vlagajo v nadaljnji razvoj svojega gospodarstva, z drugimi besedami je breme, ki ga dajejo velike sile in bolj razviti svet v oboroževanje pri vsem svojem obsegu manj občuteno breme za gospodarstva teh dežel kot pa je breme, ki ga morajo vzdržati gospodarstva mani razvitih dežel. Da pa predstavlja razlika v razvoju med razvitim svetom in svetom v razvoju iz leta v leto vedno večjo nevarnost za tako imenovani spopad dveh svetov, presitega in lačnega, ni nikakršna novost, saj je o tem spregovorila celo sama Cerkev. In to dbvolj jasno. ga Radia, deloma tudi preko za-hodnoberlinske radijske postaje. Poljska je verjetno ena redkih držav v Evropi, ki je težko pri-, znala možnost, da bi se Nemci mogli spremeniti, recimo raje — poboljšati. Lanskoletna zgodnja pomlad je s prihodom kanclerja Bradta v vodstvo bonske diplomacije, začela spreminjati nezaupanje Poljakov do Nemcev. K temu je morda pripomogel tudi neki znani poljski publicist, ki je napisal daljši članek z naslovom »Mi in Nemci*. Način, kako se je tega vprašanja lotil, je mnoge presenetil. To pa ne samo zaradi tega, ker se je lotil te analize »s stališča konfrontacije*, pač pa zato, ker »je stopil na tila* in ni več pisal s stališča «ali mi ali oni*. Prvič po vojni je bilo v tem članku zapisano, da bd se mogli Nemci tudi spremeniti, da je v Nemčiji zrasla nova mlada generacija, ki ne more odgovarjati za tisto, kar so počeli »starejši Nemci*. Danes se na Poljskem že razume, da kancler Brandt ne bi mogel izpeljati svoje «vzhodne politike*, da ne bi mogel zapisati, da »pomirjenje s Poljaki pomeni za Nemce moralno in politično obveznost*, da Willy Brandt ne bi mogel poslati svojega zunanjega ministra v Varšavo in prav tako ne razpravljati o meji na Odri in Nisi, če bi med Nemci dejansko ne bilo prišlo do sprememb, če bi se Nemci dejansko ne spremenili. Poljski tisk sicer prinaša sedaj podrobnejše rezultate že omenjene ankete, podatke, ki so bili deloma objavljeni v zahodnomem-skih sredstvih za javno obveščanje in ki kažejo, da je med mladimi nemškimi generacijami vedno več tistih, ki so za «pomirjenje s Poljaki* in »za priznanje obstoječe meje na Odri in Nisi*. Pretekli teden se je v nekem varšavskem dnevniku pojavila tudi anketa z naslovom »Nemci v očeh Po jakov*. »Kaj danes, leta 1970, Poljaki trrisJijo o Nemcih?* »Kako jih gledajo?* »Kaj je 25 let po vojni in nemški okupaciji ohranjeno v njihovem spominu?* To je nekaj ključnih vprašanj iz te ankete. Avtor ankete pravi, da je govoril s starejšimi in mlajšimi ljudmi, s pričami vojnih strahot ter z ljudmi, ki so se rodili pred 18, 20 leti, s kmeti, umetniki, učenci in študenti, skratka z ljudmi iz najrazličneiših starostnih dob ». najrazličnejših krogov. In kaj ta anketa pove? Starejše generacije se spominjajo predvsem pobijanja, ki so jih vršili Nemci, in koncentracijskih taborišč, spominjajo se Nemcev kot morilcev svojih najbližjih in zares ne verujejo veliko v to, da so se Nemci spremenili, pa čeprav nihče ne meni, da bi se moglo ponoviti to, kar se je dogajalo pred 30 in 25 leti. Mlajši ljudje pa so povsem drugačnega mnenja in često se dogaja, če-sto se ima vtis, kot da niso sinovi in hčere teh staršev, oziroma kot da jim starši niso o strahotah vojne nič povedali. »Zelo ljubim nemški jezik in nemško kulturo*, pravi študentka, ki, na srečo, študira germanistiko. »Ne vem, kaj bd mislila o Nemcih. Moja zgodovina se začenja leta 1948, ko sem se rodila. Zdi se mi, da generacija, ki živi danes, nima nič skupnega s tem, kar je bilo nekoč... Nemci so dobri in slabi ljudje, kot so lahko dobri in slabi Poljaki. Ljudi cenim po tem, kakšni so, ne pa po tem, kateremu narodu pripadajo. Vem, da so Nemci marljivi ljudje in ne morem trditi, da so hudobni*. Neki znani poljski umetnik, ki si je zapomnil vojno, ker jo je sam doživljal, pravi, da ga je »presenetilo*, ko je ugotovil, da so tudi dobri Nemci. In to je u-gdtavil osebno, ko se je z njuni srečaval v planinah. Mlajše generacije so mnogo manj rezervirane, kot so starejše generacije. Tudi Nemci, kot drugi narodi, so po mnenju mladih vredni spoštovanja in jih je treba, kot vsakega človeka, ceniti po tem, aiK je nekdo dober ali slab. Anketa, o kateri je govor, je prav gotovo pokazala, da je tudi na Poljskem zrasla generacija, ki se otresa »dediščine*, tako imenovane »zgodovinske dediščine* tudi nasproti Nemcem in vse to vpliva na razpoloženje poljske javnosti v trenutku, ko se vfff-šavska vlada pogaja s predstavnikom Bonna. Pred leti, še pred kakim letom, bi to na Poljskem ne bilo možno. Kakor smo preteklo nedeljo že poročali, pripravlja Slovenski etnografski muzej iz Ljubljane nekakšen safari v afriško državo Kenijo. Izlet bo seveda z letalom in bo trajal od 25. t.m. do 2. decembra. Izletniki se bodo pošteno nahodili po tej deželi. Obiskali bodo dva prirodna parka in se srečali tudi z nekaterimi plemeni, ki živijo v teh predelih Afrike. Na sliki družinica plemena Giriam ob Indijskem oceanu. »»'O'................................................................................................................................................................... KAM VSE VODIJO ZNANSTVENA RAZISKOVANJA Človekova duševnosti bo postala dostopna Rezultati treh letošnjfo Nobelovih nagrajencev Letos so Nobelovo nagrado za medicino podelili trem znanstvenikom. Ob to podelitev se ni nihče spotilak, kot so se spotikali ob podelitev nagrade Solženicinu, ker ni bila pod vplivom' političnih nagibov. Pariški list »Le Monde» je takole prikazal, kaj so nagrajenci dosegli, da so bili deležni tega priznanja. I-etošnja Nobelova nagrada za zdravstvo in fiziologijo je bila podeljena profesorjem Axetlrodu iz ZDA, Katzu iz Velike Britanije tar Švedu von Euleru za vrsto del, ki so jih vršiii neodvisno drug od drugega, ki pa vsa skupaj osvetljujejo in pojasnjujejo delovanje tako imenovanih perifernega dn centralnega živčnega sistema, njun kemijski mehanizem in identificirajo tvarine, ki opravljajo službo »glasnikov* med številnimi nevroni centralnega živčnega sistema na eni ter »nastavkov* oziroma vezi perifernih nevronov ter organov celic, ki so napolnjeni z nevroni na drugi strani. Možgani so sestavljeni iz desetih milijard enot oziroma nevronov, ki so povezani med seboj z zelo razvejanim sestavom zvez. Stične točke teh nevronov, kot tudi tistih, ki so povezani z recepti) mi mi celicami perifernih organov, so mesta, na katerih se vrši tako imenovani prenos informacij, ki jih je posredoval živčni sistem. Mehanizem, ki vodi ta prenos, je znan že od časov, ko je Eccles objavil svoje prve ugotovitve, svoje prve razlage. Ko je proučeval prenos dražljajev na ravni živčnih vlaken, je pokazal, da transmisija, da prenos nastane v trenutku, ko pride do nekakšne »sprostitve* nške substance ali »posrednika*, ki reagira na ravni celične membrane oziroma opne, ki ju nahajamo za sinapsisom, to se pravi za stično točko med nevroni. Proučevanje farmakologije in teh »posrednikov* je vzbudilo posebno zanimanje oziroma težnjo, da se proučijo ti tako zapleteni mehanizmi, ki dejansko vodijo ves živčni sistem. Najprej se je začelo s proučevanjem na ravni pe- Vtem ko se v velikih mestih dušimo v smogu, je v gorskih krajih zrak čudovito čist, da se ga zares naužiješ. ......,..............................................................................................iiiiiiimiiii................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte se čimprej prilagoditi spretnim poslovnim osebam. V ljubezenskih zadevah bodite bolj popustljivi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Naleteli boste na težave z vašimi najožjimi sodelavci. Neki sorodnik vas bo ostro napadel. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Najbolje bo, da se brez omahovanja odtočite za najpravilnejšo pot. Srečne ure v domačem krogu. RAK (od 23.6. do 22.7.) V kratkem bo prišlo do sprememb, ki bodo povečale vašo odgovornost. Končno boste dosegli neko čustveno ■tremijenje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste HOROSKOP dosledni, boste gotovo dosegli postavljeni si cilj. Vaša čustvena zadeva bo v kratkem dozorela. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite budni, če nočete, da vam spodleti napredovanje. Preveč ste ponosni v odnosu do drage osebe. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Braniti boste morali svoj poslovni položaj pred nevarnim tekmecem. Skušajte bolj skrbno sestaviti svoj proračun. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dosegli boste nekaj manjših finanč- nih uspehov. Ne nasedite nesramnim provokacijam. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zelo ugodne perspektive za vse, ki zavzemajo odgovorna mesta. Uresničili boste neko svojo zamisel. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne bodite v svojem delu preveč nestrpni, ker vam je uspeh zagotovljen, Pometajte predvsem pred svojim pragom. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dober del svojih nalog boste opravili na nekem potovanju. Upoštevajte nasvet nekega prijatelja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Posvetite se predvsem reševanju obsežnejših nalog. Zelo vas bo razveselila dobrosrčnost drag« osebe. rifernih organov, med drugim mišic, kjer se učinki živčnih dražljajev lahko kontrolirajo z zelo enostavnimi sredstvi, mnogo bolj enostavnimi od tistih, ki so potrebni za proučevanja na ravni samih možganov, katerih zapletenost je tolikšna, da je sleherni znanstvenik popustil, preden se je sploh lotil dela. Noradrcnalin, ki je eden izmed takšnih «posrednikov», so odkrili na Švedskem. Odkril ga je dr. Euler na nadledvičnih žlezah. Za tem je dr. Euler proučeval značilnosti tako imenovanega hranjenja ali »skladiščenja* noradrena-lina v tako imenovanem živcu »sampaticusu*. Na Angleškem se je znanstvenik Katz lotil proučevanja drugega kemičnega »posrednika* — acetycholina. Že leta 1952 je odkril, da se ta sestavina »osvobaja* v obliki snopov molekul, izrazito »uniformiranih* tako po svojem obsegu kot tudi po količini. Kata js odkril in dokazal, da pri aktivnosti živčnih dražljajev nastane sinhronizirano »osvobajanje* teh posrednikov, da pride do tako imenovanega «kvanta», kot to tudi imenujejo in je na koncu izmeril odnos med »osvobajanjem* ter med »udarci ob re-ceptomo točko* na eni strani ter elektrofiziološko konstanto na drugi strani. Axelrod pa že od 1958. leta proučuje metabolizem noradrena-lina in je tudi sicer eden najbolj znanih strokovnjakov na področju sodobne biokemijske farmakologije. Ko je prvič uporabil radioaktivni noradrenalin, mu je takoj uspelo dokazati, da ga posebno »objemajo* noradrenergetični nevroni »simpaticusovega* živčnega sistema in da se obnaša dobesedno taiko, kot se obnaša »posrednik*, ki ga vsebujejo nevroni v pri rodnem stanju in okolju. Na tak način je možno proučevanje karakteristik sinteze, zbiranja, osvobajanja in tudi »omrtvičenja* ali vsaj insfktiviziranja te sestavine. To je odprlo pot tudi farmakologiji sinaptičnih transmisij, to se pravi pot proučevanju delovanja raznih zdravil, ki se že uporabljajo za zdravljenje oziroma za boljšanje funkcioniranja teh prenosov. Zatem je skupno z zdravnikoma Angležem Iversenom in Francozom Albe-Fessardom uspel dokazati, da so kemični procesi, ki se odigravajo na ravni perifernih nevronov, istovetni procesom, ki se dogajajo v možganski masi. Z drugimi besedami, so prišli do zaključka, da so Axelrod in njegovi sodelavci uspešno proučevali metabolizem noradrenahna tudi v centralnih nevronih. Od tedaj do danes je bil izvršen cel niz poskusov v proučevanju karakteristik metabolizma v centralnem ter v perifernem živčnem sistemu in ti poskusi se nadaljujejo še danes. Vpliv teh poskusov na farmakologijo je bil, je in bo zelo zelo pomemben. Drugi del dejavnosti prof. Axel-roda in njegove ekipe sestoji v proučevanju karakteristik metabolizma hormona »melatomina*, ki so ga lokalizirali v možganski »življenjski* žlezi in ki prav gotovo ima zelo pomembno vlogo v rvevroendokrinološ kih mehanizmih. Napredek ki razvoj nevroketnije in nevrobiologije, čemur so veliko pripomogli letošnji Nobelovi nagrajenci, jasno kaže, da je tudi sama človekova duševnost dostopna za zelo precizna proučevanja in da je pred nami, kot se je bilo že predvidevalo, odkritje velikih zakonov tako imenovane regulacije in determinadje. Posledice teh raziskovanj so lahko izredno pomembne tudi za nadaljnji razvoj na področju, na katerem je terapevtika za sedaj še vedno tragično brez moči, to se pravi na področju zdravljenja duševnih bolezni. Sodeč po najnovejših rezultatih in dosežkih, se zdi, da se je sedaj začelo desetletje naglih dosežkov IZ POZABLJIVOSTI PODPISAL TUJ ČLANEK Francoska revija v dvomu za honorar Protagonista Henry de Montherland in Felicien Marceau Spomin jo včasih dobro zagode. O tem bi znal kaj več povedati Henrj' Montherlant, član francoske akademije in eden izmed najmodernejših avtorjev sodobne literature: ta je zaradi pomanjkanja spomina imel neprijeten doživljaj: objavil je neki č.a-nek, za katerega je menil, da ga je sam napisal, kar pa ni bilo res. s svojim podpisom. članek je imel nasiov »Potomstvo je brez madeža*. Predstavili so ga kol prvič objavljenega na prvi strani ted iika »Les Nou-velles Litteraires*. Montherlaint je članku pripisal kratek post seriptum, v katerem je pojasnil, da je članek napisal leta 1944 in razložil nekatere točke, o katerih je menil, da je po 26 letih nekoliko spremenil mnenje. Toda članek tri bil Moother-lantov, pač pa delo Felicdena Marceaua, ki je lani prejel nagrado »Goncourt* za roman Gre-ezy». Merceau je članek objavil že leta 1949 v eseju »Casanova in anti Don Juan* za založbo Gallimard. Seveda nj bilo večjega škandala, ker sta Montherlant in Marceau prijatelja. Marceau je takoj telefoniral Monther-lantu, da bi ga obvestil o napaki, ki jo je storil v zadnji številki »Nouvedes Litteraires*. Francoski akademik je tedaj čutil potrebo, da bi razložil, kako je prišlo do neljube pomote, čeprav jo je sam definiral kot »burlesko*. Iz opravičila pa je videti, da je bil Montherlant v zadregi. »Pred nekaj meseci sem našel med številnimi listki in beležkami, ki so se na mojem domu nabrali v petdesetih letih literarnega ustvarjanja, nekaj zbiede-lih listov, na katerih sem sam napisal datum 1944, Ker je bila v tem tekstu orisana ideja, ka sem jo od takrat sprejel za svojo, sem mislil, da gre za članek, ki sem ga tedaj napisal in ga nisem objavil. Prav zaradi tega sem ga poslal tedniku »Nouivel-les Litteraires* s pripisom. Kako, da so bili ti listi med mojimi listinami? Mogoče nri je Felicien Marceau dal rokopis svoje knjige, preden jo je objavil? O tem se ničesar ne spominjava ne jaz ne on.. Nisem tak, da bd si prilastil tekste svojih prijateljev, ali pa sem tak le zato, ker mi spomin pojema in mi je že večkrat ktero zagodel.* Sedaj je na upravi »Nouvelles Litteraires* na’oga, da zaključi čudni pripetljaj, o katerem vsi francoski literarni krogi obširno razpravljajo. Komu naj da honorar za članek? Montherlantu ali Marceauu. Mogoče bo prišlo do salomonske odločitve: honorar si bosta razdelila, kajti če je res, da je Marceau napisal članek, po svoje tudi drži, da ga je Montherlant odkril in objavil ter ga namenil širšemu občinstvu. Rak ni enotna bolezen NEW YORK, 6. - Na vsakoletnem srečanju ameriškega združenja zdravnikov »American Can-cer Sodety» v New Yorku, je dr. Jonathan E. Rhoads docent za kirurgijo na univerzi v Pennsyl-vaniji in predsednik združenja, dejal, da rak nd enotna bolezen, pač pa skupina različnih patoloških manifestacij pri razvoju katerih imajo bistveno vlogo «am-bientalnd faktorji*. Ko je nadaljeval svojo razlago, je dr. Rhoads dejal, da je sedaj sklad za onkološke raziskave premajhen, tudi zato, ker so doslej pri raziskavah izhajali iz napačnih predpostavk. Doslej so namreč mislili, da je mogoče individualizirati enega samega povzročitelja za vsa ražMčna rakasta obolenja in vsi so upali, da bodo poskusi posameznikov alt manjših skupin raziskovalcev rodili sadove in enkrat za vselej odkrili vzrok rakastih obolenj. Toda novejši podatki, pravi dr. Rhoads, kažejo, da je umestno spremeniti način raziskovanja. Obširnejše raziskave v ZDA in po svetu so zadnja leta privedle do pozitivnih rezultatov, iz analize katerih so že povzeli obširne načrte za nadaljnje delo. Toda sedaj bd ne bilo več dovolj iskanje enotne terapije. Treba bi bilo proučevati in analizirati ločeno, čeprav v skupnem kontekstu, različne bolezrri, ki so jih doslej imenovali z enim terminom rak. Med pozitivne rezultate ,ki jih je Rhoads omenil, spada tudi polovica manj smrti zaradi raka na maternici in hitra diagnoza bolezni ter boljša zdravila za zdravljenje levkemije, karcinoma in linfoma. Stranska posledica mamil BOSTON, 6. — Osem zdravnikov iz Los Angelesa je v članku, ki so ga objavili v zdravniški reviji «New England Journal of Medicine* napisalo, da so odkrili novo bolezen, ki navadno zahteva smrt pacienta in katero povzroča čezmerno uživanje mamil. Novo bolezen je skupina zdravnikov imenovala »Angina neero-tica* in ugotovila, da uničuje arterije, ki dovajajo kri življenjskim organom. To naj bi pojasnilo skrivnostno smrt mnogih, ki so nenadoma umrli zaradi zastrupitve z mamili. Do tega zaiklučka so zdravniki iz Los Angeesa prišli, potem ko so proučili 14 bolnikov v zdravniške n središču univerze v Los An?e'esu. Tj bolniki so uživali različna mamila po tri mesece do pet let. Štiri od teh bolnikov je umrlo za »angino ne-arotoco*. NOVOST NA KNJIŽNI POLICI FRANCOISE SAGAN Čuvar srca Petinštiridesetletna, zrela in privlačna ženska, pisateljica filmskih scenarijev iz Hollywooda se s svojim prijateljem Paulom, s katerim se namerava poročiti, pelje ponoči po obalni cesti. Med vožnjo pride skoraj do nesreče, ko naletita na omotičnega mladega človeka, ki skoraj pade pred avto. Odpeljeta ga na pisateljičin dom in tu ga ona neguje, dokler ne ozdravi. Mladi, tihi, vase zaprti fant ostane tako na domu pisateljice in usodno vpliva na njeno življenje. Pisateljica mu preskrbi zaposlitev pri filmu in kmalu se izkaže, da je mladi fant neverjetno nadarjen. Ob pomoči prijateljev in z malo reklame postane mladi fant zvezdnik in dobitnik oscarja. Pri tem pa še vedno živi tiho in vdano pri pisateljici. Potem pet ljudi iz pisateljičinega kroga, znancev in prijateljev, nenadoma umre nasilne smrti. Izkaže se, da jih je iz ljubezni in ljubosumnosti rpospravil» mladi igralec in pro-težiranec pisateljice. Kljub njeni poroki s Paulom ostane mladi mož v njuni hiši... To je vsebina tega nenavadnega romana, ki je v originalu izšel lani in ki ga je pisateljica nazvala snežna kriminalka». Vzbudil je pozornost po vsem svetu in so ga prevedli že v več tujih jezikov. Zato je prav, da ga je v slovenščini izdala tudi koprska založba Lipa, ki je sicer posredovala slovenskim branem že vsa dela Sa-ganove. Tudi prevajalec Miro Poč je že posredoval slovenskim bralcem roman Saganove Utrip srca, tako da se slovenski bralec srečuje s samimi starimi znanci. Tematika tega romana je podobna kot pri prejšnjih romanih Saganove: ljubezen. To je lju- bezen kot vse osrečujoča pa tudi vse uničujoča, ljubezen, ki se včasih čudno plete in ustvarja nemogoče situacije v življenju. Saga-nova seveda Jjubi nenavadne situacije, neobičajne življenjske trikotnike. In tudi v romanu ČUVAR SRCA mm je posredovala tak ljubezenski trikotnik, v katerem se vrte scenaristka, njen priletni zaročenec in mladi čuvar njenega srca Leivis. Roman je pisan v prvi osebi, kot je to pri pisate jici običajno. Pripoveduje nam ga sceneristka. Tak način seveda vzbuja neposrednost pripovedi in daje celotnemu tekstu prepričljivost. Sicer pa nam kaže pisateljica umetniško družbo filmskih krogov, bolj ali manj običajne zgodbe iz sveta filmskih u-metmkov, pa neobičajno zgodbo med mladim izgubljenim fantom ter zrelo žensko, nekaj kriminala, veliko ljubezni ter negotov konec. Seveda*je zgodba pripovedovana z vsemi odlikami. Predvsem je tu bleščeča in izbrušena privoved, rahla napetost, ki vas priteguje, dokler knjige ne preberemo do kraja, pa tudi nekaj predrznosti in igrivosti. Toda ko roman odložimo, nas ne zadovolji, pusti nas prazne in nepotešene. In če sodimo po tem, lahko rečemo, da predstavlja najnovejši roman Saganove v slovenščini prijetno branje, toda precej prazno, od katerega nam ostane nrav malo. To pa naibrž ni posebno nriporočilo za kvaliteto tega kratkega romana, ki nas torej ne prepriča, še manj pa navduši. Sl. Ru. Sodelovanje založb iz Firenc in Ljubljane LJUBLJANA, 6. — Še pred koncem tega leta bodo v Firencah in v Ljubljani izdali istočasno v slo- venščini in italijanščini knjigo dran, morje miru*. Moto■ te knM' je *Dva naroda, eno morje in ** kot največja in nenadomesuf^ dobrina». Knjigo bosta izdali # ložbi iGiunti» iz Firenc in ctinska knjiga» iz Ljubljane. “' sestavljanju dela so sodelovali Vrlt sednik Slovenske akademije znot* sti in umetnosti dr. Josip Vidu1" in Vladimir Kolar, z italijo^' strani pa bivši župan Firenc gio La Pira in znani mladinski r salelj Giuseppe Buffalari. Založba *Giunti» že več let s? deluje z jugoslovanskimi založba0 kot so «Mladinska knjiga», Karadžič», tVeselin Masleša» tet pisatelji in založniki iz Beogrov-Sarajeva, Zagreba, Ljubljane, vega Sada, z Reke, iz Maribor Skopja in Titograda. Italijansko ložba je poleg tega tiskala *“! janske prevode del Toneta Škarja, Laza Lazareviča, Vladini Nazorja, Ivane Mažuraniča in M* gih. Poleg teg.i je založba vila tudi mnoge jugoslovanske *■ benike, ki so jih miredili za lijanske šole. Rostandov «Cyrano» v moderni izvedbi LONDON. 6. - Angleško 9vi> lišče «National Theatre» je jelo na svoj spored delo de Bergerac». Že nekaj dni r igralci tega gledališča uprizatP pred navdušenim občinstvom- Priredbo in režijo je vzel v roke Patrick Garland, ki se m gel upreti želji, da bi tekst mod niziral. To je storil z občutkom pravo mero, ne da bi v orisih _ tekst vključil tuje elemente, rol* treh mušketirjev in Richeli*^ j kljub vsemu pa je tekstu preveč svojih idej, tekstu. ki t romantične narave in ga moro"’ zato sprejeti takega kot je ^ ga zavreči. Kritiki so se o uprizoritvi različno izrazili- “-d teri pravijo, da Garland m Jto modernizirati *Cyranoja>, P°c $ je hotel izločiti iz originala sto, kar bi v dvajsetem stol ^ preprečevalo delu, da je P°^LM no. Dramo je od petih ur na tri ure uprizarjanja, poM, # pa je uporabil raje prozo, k°‘ ^ bi prevajal verze v angleščino^ besede ritmično poudarjal P°, ksandrincih Edmonda Rostono0^ Vsekakor se mnogi kritiki ^ njajo z ugotovitvijo, da )e JU# drugem delu, ko je bil bolj' ^ originalu. Zdi se, da so s t& trdili ugotovitev, da je ji kljub svoji romantiki, tak najbolj blizu ljudem iz dva. stoletja po 73 letih, odkar Je stal. j. Tudi o interaretacih £^1«f Woodwarda, ki je nastopil ^ r ■ ms nF o interpretaciji slovni vlogi, so si bila mnenp tikov različna. Nekateri so 9° f merno pohvalili, drugim P° ? ji zdelo, da je bil prepočasen *'j ni razvil vseh svojih sposofTji Toda nihče ni naravnost reKe' mu prireditev ni bila všeč. Znano je, da je v XVII. st°j’ obstajal v Franciji neki CU*,#) Bergerac, sabljač in pisatelj, jj bil predhodnik znanstvene j stike in je umri, ko j® ^ šele 36 let. TRST A 7.15, 8.15, 13,15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11-35 Slovenske pesmi: 11.50 Veseli motivi; 12.10 O človeški prehrani, 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne melodije; 17.00 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Stare pesmi; 19.10 Po društvih in krožkih; 19.45 Otroški pevski zbor; 20.00 Šport; 20.50 Nenavadne zgodbe; 21.10 Orkester Lefevre; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Knjižna oddaja; 16.00 koncert; 16.25 Deželni avtorji. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevke; 9.00 Pesmi iz Furlanije: 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.45 Nove plošče; 11.45 Glasba in pesmi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Lahka glasba; 15.30 V ritmu z mlodimi; 16.15 Zapojmo in zaigrajmo; 16.45 Primorska in njeni ljudje; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Parada orkestrov; 18.00 Izbrali ste; 19.00 Orkester Paul Mauriat; 19.30 Prenos RL; 22.10 Plesna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Franca Valeri; 15.35 Srečanje z znanostjo; 16.00 Oddaja za bolnike; 16.30 Glasba iz filmov; 17.10 SOBOTA, 7. NOVEMBRA 1970 Veliki variete; 19.00 Baletne kronike; 19.30 Luna park; 20.20 Jazz; 21.06 R. Leoncavallo: »Cigani*; 22.15 Sodobni ital. skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 19.30 Poročila; Kodrič; 18.15 Popoldne ob 8.40 Violinist L Stem; 9.00 Od- bertu...; 18.45 S knjižnega “it daja za odrasle; 9.35 Strnjena ko- 19.00 Lahko noč, otroci!; u medija; 10.35 Spored z Ginom Bra- sambel Borisa kovačiča; mierijem; 11.35 Zbori z vsega sve- ■ *>i no h®1 v ta: 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 14.06 Juke box; 15.15 Sobota je tu; 18.00 Glasbeni aperitiv; 19.00 Spored s Silvano Pampanini; 20.10 Dostojevski; »Besi*; 21.00 Canzonissama 70. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Baletna glasbe; 12.20 Italijanska instrumentalna glasba; 11.00 Medigra; 13.35 Klavirski koncert, 14.15 C. Gounod :Romeo >n Julija; 17.40 Glasba izven sporeda; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Gledališki tednik; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Simfonični koncert; 22.50 Radijska priredba. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Stravinski; 9.10 Mendelssohn; 9.30 Od gotike do baroka: 9.50 Sodobna ital, glasba; 10.20 Vzporedna gtesba; 11.00 Medigra; 12.30 Simfonične skladbe; 14.10 Komorna glasba; 15.30 Lahka glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Vesela godala; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Marjan Vodopivec: »Jesenski ognji*; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Na obisku v studiu 14; 13.30 Pri- poročajo vam...; 14.10 pravljica; 14.30 Igramo za P*7jr no razpoloženje; 15.30 Glasbe*®^ termezzo; 15.40 Sopranistka #*• j; beillč; 16.40 Dobimo se ob 17.10 Gremo v kino; 17.50 ^ Kodrič; 18.15 Popoldne ob “Ljl bertu...; 18.45 S knjižnega ui 19.00 Lahko noč, otroci!; 19-» sambel Borisa Kovačiča; 21 bavna radijska igra; 21.00 glasbe; 21.15 Panorama za?7 it glasbe; 22.20 Oddaja za seljence; 23.05 S pesmijo 10 som v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 1^epi' mike; 13.30 Dnevnik; 17®®^ red za najmlajše; 17.30 D? cjn in izžrebanje loterije; 1?.^ red za otroke; 18.45 Kultur^ daja; 19.10 Sedem dni eJjjjfr mentu; 19.35 Nabožna 19.50 športni dnevnik in 20.30 Dnevnik; 21.00 Ca ma 70; 22.15 Posebna rop0®1^ 23.00 Dnevnik. II. KANAL ^ 21.00 Dnevnik; 21.15 Tisoč f večer; 22.30 S. Pellico: če»; 23.30 Sedem dni v ” mentu. JUG. televizija 20.00, 23.15 Poročila; šoli; 11.00 Osn. splošne ^ap 11.30 Oddaja za prosvetne ^o' oe; 13.00 in 13.30 Drž. P namiznem tenisu; 16.50 16.55 Ptujski festival; 17-2® jj® hoe* — ser. film; 17.50 F Drž. košarkarsko prvenstv°'vJetti, Trapattoni; (W°’ Schnelhnger, Biasiolo; ti, Villa (Rognoni), Benet-F«i. L Burgnich, Facchetti; Fab- bian, Giubertonl, Ceha; Reif (Jair), Mazzola, Boninsegna, Ber-tind, Corso. ■ ROMA Ginulfi; Scaratti, Petrelh; Sal-vori, Bet, Santarini; Cappelhni, Del Sol, Žigoni, Cordova, Ama-rildo. SAMPDORIA Battara; Sabadini, Sabatini; Cor-ni, Spanio, Lippi; Salvi, Lodetti, Cristin, Suarez, Fotia. ■ VERONA Pizzaballa; Nami, Sirena; Ferrari, Batistom, Mascalaito; Maz zanti, Moschino, Clerici, Muiesan, Mascetti. L. R. VICENZA Pianta; Scala, Volpato; Fontana, Carantini, Calosi; Damiani, Cine-sinho, Maraschi, Turchetti, Fac-chki. ■ NAPOLI Zoff; Monticolo, Pogliana; Zur-lini, Panzanato, Bianchi; Impar- drijan Sosič, ki doživlja trenutno precejšnjo igralsko krizo. Med nasprotniki je bil najboljši visoki Rozman, ki je bil skoraj neustavljiv pod koši. Polet je začel odlično in je s preudarno igro povedel z 19:8. Tu se je nekaj zataknilo, predvsem v o-brambi, ki je tako rekoč ni bilo več. Nasprotniki so se nevarno približali, na srečo pa je kriza kmalu prešla, v glavnem zato, ker so po-letovci uvedli obrambo na moža, ki je znatno poživila igro. V drugem polčasu so «oranžni» zaigrali skrbneje in bolj napadalno v coni ter so s točnimi meti Da-neva in Gantarja obranih vodstvo. Proti koncu je postala tekma precej groba in ostra, kljub temu pa so Openci uspeh (predvsem po zaslugi nepogrešljivega Daneva) še nekoliko povedati svoj naskok, tako da je bila končna razlika v korist Poleta preečjj izdatna. S. T. MLADINSKA NOGOMETNA PRVENSTVA Breg in Primorje vodita v tekmovanju za pokal Pacco Mladinci Gaje so za sedaj na dobrem tretjem mestu KOŠARKA MLAJŠI MLADINCI Jutri Bor-Don Bosco Jutri bodo Borovi košarkarji odigrali prvo kolo prvenstva mlajših mladincev. Borovci bodo igrali proti ekipi Don Bosco, tekma se bo začela ob 9.45 na odprtem igrišču, IR. Istria. Vsako predvidevanje glede tega srečanja in o prvenstvu sploh je nemogoče, kajti ekipe so v bistvu neznane. Borovci so se za to prvenstvo skrbno pripravili, morda ne najbolje, kajti dlje časa niso imeli telovadnice na razpolago (in še zdaj je nimajo). Kljub temu pa vodstvo upa, da se bodo naši košarkarji le izkazali. Za jutrišnje srečanje bo Bor po vsej verjetnosti nastopil brez kapetana Danijela Zavadlala, ki je v zadnjem trenutku zbolel. Zato pa bo Borova postava naslednja: Martin Kralj, Valter Hrvatič, Mladen Šare, Stojan Hrvatič, Aleksander Podobnik, Mauro Francia, Marjan Nadli-šek, Pavel Barazzutti in Burot Deško. Jutriin]* prvo kolo. Don Bosco — Bor Grado — Rivignano Italsider — Servolana Počitek: POM Tržič. Po petdnevnih novembrskih počitnicah, ko so v mladinskih nogometnih prvenstvih odigrali več odgode-nih tekem, bodo mlajši nogometaši danes in jutri zopet redno na delu. MLADINCI Y sredo so v Nabrežini odigrali važno tekmo za vrh lestvice. Spoprijeli sta se namreč mladinski enajsterici Aurisine in Gaje, ki merita na osvojitev končnega prvega mesta. V prvem neposrednem spopadu so zmagali nogometaši Aurisine, pa čeprav z boro razliko enega gola. S tem srečanjem se je praktično zaključil prvi del tega prvenstva, ki je potrdil premoč Aurisine: nabrežinski nogometaši so namreč v 8 kolih dosegli kar 26 golov in so še vedno brez poraza. Dobro so se obnesli tudi mladinci Gaje, ki Sp trenutno na tretjem mestu, doživeli so namreč dva poraza, proti Aurisini in San Giovanniju, obakrat z 0:1. Razveseljivo dejstvo pa je to, da je Gaja v obeh skupinah mladinskega prvenstva utrpela najmanj golov, in sicer 4, kar kaže, da je moštvo dobro v obrambi. Jutri bodo gajevci igrali v Nabrežini proti močni enajsterici Gipo Viani, ki je v zadnjem kolu prisilila drugo z lestvice San Giovanni na neodločen izid 2:2. Tekma se bo ria ob 12.30. Verjetna postava Gaje: Kante, Marc, Metlika, Stran-ščak, Vrše, Janko Grgič, Čuk, Darko Grgič, Radešič, Ražem, Gojča. Slovensko planinsko društvo Trst organizira v nedeljo 8. novembra MLADINSKI IZLET NA VOLNIK v sklopu priprav za smučarski tečaj. Zbirališče ob 9. uri na križišču na Proseku pri telefonskib kabinah. Kosilo s seboj. SPDT sporoča, da bo PREDSMUCARSKA TELOVADBA za odrasle v ponedeljek, 9.11. ob 20.30 v telovadnici šole F. Prešeren na Lonjcrski cesti. Tečaj vodi prof. Franko Drasič. Izidi 8. kola Audax - Aurisina 0:4, G. Viani -S. Giovanni 2:2, Union - Triestina 0:4, Rosandra - Edera 2:4. Počitek: Gaja. V sredo so odigrali odgodeno tekmo Aurisina — Gaja 1:0. LESTVICA Aurisina 8 7 1 0 26:6 15 S. Giovanni 8 5 2 1 19:12 12 Gaja 8 4 2 2 9:4 10 Triestina 8 3 3 2 14:5 9 G. Viani 8 3 3 2 13:7 9 Union 8 3 0 S 5:23 6 Audax 8 2 1 5 10:17 S Edera 8 2 0 6 7:18 4 Rosandra 8 0 2 6 6:17 ? Jutrišnje kolo Gaja, S. Giovappi. 4 G. Viani Aurisina. POKAL PACCO V četrtem kolu naraščajniškega prvenstva za pokal Pacco je bil v sredo na Proseku derbi med Primorjem in Bregom. Po izenačeni in zanimivi igri sta se ekipi ločili pri neodločenem izidu. Obe enajsterici sta zadovoljili zlasti zaradi dobre kondicije vseh igralcev. Izid 1:1 je torej povsem upravičen. Ker je nogometna zveza potrdila izid tekme San Sergio A — Esperia Pio XII 3:1, je trenutna lestvica naslednja: San Sergio A 4 4 11 7:15 5 Breg 4 0 4 0 4:4 4 Primorje 4 12 1 5:5 4 Esperia Pio XII 4 112 12:5 3 Danes bodo zaposleni le nogometaši Brega, ki se bodo ob 15. uri na igrišču v Bazovici pomerili z e-najsterico San Sergio A, ZAČETNIKI V prvenstvu začetnikov je Breg slavil ponovno zmago. Tokrat so naši mladi nogometaši s 3:1 odpravili zadnjega z lestvice enajsterico Edera. Žal pa je tokrat — in prav proti zadnjemu z lestvice — Breg utrpel prvi gol tega prvenstva. Vratar Ota je moral tako v 6. kolu prvič kloniti. Brežani bodo ponovno igrali danes, in sicer ob 13.30 proti moštvu Ter-geste, na igrišču Vrdelske ceste 7. V prvem delu so nogometaši Brega že premagali jutrišnje nasprotnike, in sicer z 1:0. ostajal za nasprotniki. V prvem kolu so Goričani počivali, spored naslednjih tekem pa je sledeč: 15. nov. v Tržiču, Ul. Alfieri 10 S. MICHELE — DOM 22. nov. v Gorici, Ul. Verdi 13 DOM — ARAC 29. nov. v Gorici, Ul. Nizza 36 ARDITA — DOM 13. dec. v Trstu, Ul. Coroneo 13 JULIA — DOM Povratno kolo: 3. jan. 71 v Gorici, Ul. Verdi 13 DOM — S. MICHELE 6. jan. v Trstu, Ul. Giulia (občinski vrt) ARAC — DOM 17.jan. v Gorici, Ul. Verdi 13 DOM — ARDITA 24. jan. v Gorici, Ul. Verdi 13 DOM — JULIA V skupini H nastopajo goriški Vir-tus, nabrežinski Sokol ter kar tri videmska društva: C.S.I., Rangers in La Cantina. Nabrežinci so torej edini predstavniki tržaške pokrajine v tej skupini in kot taki se bodo skušah čimboljše izkazati. Vsekakor Sokol meri na najvišje mesto na lestvici in zato se celotna ekipa precej vestno pripravlja, pa čeprav je društveni sedež zaradi popravil že več časa zaprt. Nabrežinska ekipa bo verjetno nastopila v isti postavi kot lani, to je Cattonar, Ukmar in Fabjan, v zadnjem času pa je izredno napredoval naraščajnik Radovič in je možna tudi njegova vključitev v prvo ekipo. Tudi Sokol je v prvem kolu počival, prihodnje tekme pa bo odigral tako: 15. nov. v Vidmu, Ul. S. Rocco 113 RANGERS — SOKOL 22. nov. v Nazrežini SOKOL — VIRTUS 29. nov. v Vidmu, Ul. Moretti 2 LA CANTINA — SOKOL 13. dec. v Nabrežini SOKOL — C.S.I. Povratno kolo: 3. jan. 71 v Nabrežini SOKOL — RANGERS 6. jan. v Gorici, Trg Tommaseo 10/4 VIRTUS — SOKOL 17. jan. v Nabrežini VIRTUS — LA CANTINA 24. jan. v Vidmu, UL Calabrino 7 C.S.I. — SOKOL Začetek vseh tekem bo ob 10. uri. Finale bo 14. februarja. Lahko pa pričakujemo da bo tudi ta objavljeni spored vsaj lahno spremenjen, kar je običaj pri italijanski namiznoteniški zvezi. S. J. DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 7. NOVEMBRA 1970 ODBOJKA Moška B liga 21.15 v Trstu, Ul. della Valie Bor — libertas TS NOGOMET Začetniška liga 14.30 v Trstu, stadion «1. maj» Tergeste — Breg * * • Pokal Pacco 15.00 v Bazovici Breg — S. Sergio A JUTRI NEDELJA, 8. NOVEMBRA 1970 NOGOMET 1. amaterska liga 14.30 v Križu Vesna — Pro Romans • * • 2. amaterska liga 14.30 v Trstu S. Anna — Primorje A • • • 3. amaterska liga 14.30 na Proseku Libertas Prosek — Breg • • • 11.45 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Primorec • • • 10.30 v Križu Vesna B — Devin • » • 10.00 na Opčinah Roianese — Primorje B * * • 14.30 v Bazovici Zarja — Esperia • • • 10.30 na Proseku Olimpija — Virtus • * * Mladinsko prvenstvo 12.30 v Nabrežini G. Viani — Gaja NAMIZNI TENIS Deželni turnir 09.00 v Trstu, zavod ENAOLI Sodeluje tudi Sokol BOKS . ..________________________J Danes se bosta v Rimu pomerila v srečanju za naslov svetovnega prvaka srednje teže Italijan Nino Ben-venuti in 28-letni Argentinec Carlos Monzon. Za dvoboj vlada v Rimu precejšnje zanimanje, kljub temu, da se suče cena vstopnic do 40 tisoč lir. To bo pirvo pomembnejše srečanje za argentinskega boksarja, ki je imel doslej večinoma le nasprotnike manj zvenečega imena, kot je Benvenuttijevo. OBVESTILO ŠZ Olympia iz Gorice, sporoča, da sprejema prijave za nastop v igri med dvema ognjema v okviru memoriala M. Fileja na svojem sedežu le do torka, 10. novembra. Nastopajo lahko tekmovalci rojeni leta 1958 ali mlajši, vsako moštvo pa mora imeti 8 članov. Tekme bodo prihodnji teden v četrtek in soboto popoldne na igrišču 01ympie. Slovensko planinsko društvo obvešča, da se je pričelo vpisovanje za SMUČARSKI TEČAJ V TRBIŽU ki bo v dneh: 29. nov., ter 6., 13. in 20. dec. v vsakem primeru. Tečaj bo pod vodstvom učiteljev Kravine in Mešnika, ki bosta poučevala v slovenščini Tečajniki bodo razdeljeni na tri skupine, u-poštevajoč sposobnost kandidatov. Ob zaključku bodo udeleženci opravili smučarski test in prejeli ocenjevalno značko. Cene: 7.200 lir (prevoz in tečaj), 5.500 lir (samo tečaj), 1-kratni prevoz z avtobusom 1.500 Ur. Iz organizacijskih vzrokov in zaradi veUkega zanimanja se VPISOVANJE ZAKLJUČI DANES, 7. novembra. Tečaj se bo nadaljeval tudi januarja. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. Ob vpisu je treba položiti vsaj polovico navedenega zneska. Mladen OLJAČA: 120. K01ARA Prevedel: SeveriD Šali kam gremo, trapci zmešani?« Ne trgal zveze...» veri, ti so ob pamet.# pa ** J® 51111 v Partlzane? P® ubogaj In drži kam nas peljejo td norci?# H Ust ,8 Polnoči, morda še kasneje, so dobili povelje, da (bogsigavedi, koliko je ura?). Nekateri so povelje »toje, drugi so popadali po tleh In listju, takoj za-0 P°tom pa Je spanec tudi njih V(&n<;e Jih je prebudilo, ln gotovo so spali tudi tisti v ^ ha ’ kar spotoma: korakali so, se ustavili, naslo- kf4>ia{.dr&V0 in za hip zadremali, potem pa se zdrznili in sil naprej ali nazaj, misleč na svojo nalogo. jVj11 tako tri dni: gor, dol, sem, tja. Zdaj naprej, zdaj nazaj. ^ 2r°ka. se sreča, da so imeU meso, čeprav brez kruha ' imeli so tudi kuhano koruzo in fižol. To jim je vrnilo moči in upanje. Začeli so tudi prepevati, res potiho in osamljeno, kot da jim Je nerodno, in kot da je pesem sedaj nekaj najbolj sramotnega. In še nekaj dni tako: sem in tja, brez smisla. Potem so jim rekli, da bo na Paležu pregled. Kakšen pregled? Pripravite sel Očistite obleko ln uniformo! Oberite si uši, da ne boste v pozoru drencali in se praskali, si pobirali uši in jih odmetavali, ko bo govoril komisar ali komandant. Kateri komisar? Kateri komandant? Prihajali so na Palež od ranega jutra. Velika planota z debelimi debli in širokimi krošnjami jih je sprejemala osončena, kakor da se raduje. Prihajali so od vseh strani: iz dolin, Iz praproti, iz grmovja. Nekateri s pesmijo, čeprav je bilo petje prepovedano, da ne bi glasovi odmevali čez bregove in prišli na ušesa Nemcem, kateri bi Jih potem lahko odkrili (če so kje na pogorju). Toda pesem se Je izmikala prepovedi ln okrog poldne, ko je nad K ozaro zažarelo sonce, se je na Palešu zbralo sedemsto ali osemsto, morda celo devetsto partizanov. Kdo naj jih prešteje? Kdo ugane, koliko Jih Je? Prihajale so čete za četo, se razporejale na planoti pod drevjem. Eni so Iskali sonce, drugi se skrivali v senco, toda zveza ni bila pretrgana In število čet se je množilo. Borci so prepoznali drug drugega, sl planili v objem, se poljubljali, rokovali, ihteli... Spet so lahko videli Sošo, Boška, Cočeta, Petra Mečavo... Gete so se razporedile v vrste. Razen zdravih so bili tudi ranjenci, z obvezanimi čeli ali z rokami v povojih. Nekateri so se opirali ob bergle ali so jim pomagali tovariši. Dva sta bila objeta: eden z obvezo čez oči, drugi brez nog, naslonjen na tovariša. Breznogi Je brezokemu posodil oči, brezold pa njemu noge (Tako sta se dneve ln dneve potikala po gozdovih, dokler nista srečala svojih tovarišev.) Bili so tudi borci na nosilih: hoteli so priti med tovariše, vsaj za trenutek, dokler bo trajal pregled. Ljeposava je stala z otrokom v naročju. Oigav je ta otrok? Ta frkolinček, skuštran kot koštrun? Kje ga Je našla ln ga je prinesla semkaj? «Sonček moj, življenje moje!# Je govorila ln Ihtela. «Mama, maama,# se Je otrok stiskal k nji. Bil je to pregled živih in ranjenih Kozarjanov po bitki. Nihče ni vprašal, iz katere enote je kdo. Bili so iz prvega, drugega, tretjega in četrtega bataljona in tudi iz udarnega. Zvočno je odmeval glas Petra Mečave. Poznali so ta glas in ga imeli radi, saj se jim Je zdel lepši od dekliškega glasu. Neizmerno so ga spoštovali, Peter pa je govoril, da jih do zadnjega diha ne bo zapustil, pa če bi živ v ranah razpadal. BO je to pregled preživelih, pa tudi pregled vseh mrtvih, vseh padlih ln v bojih izginulih. Zdelo s« Je, da v strumnih vrstah ne stojijo le tisti, ki nosijo orožje, ampak tudi tisti, ki so Jim pomagala in ki so skupaj z njimi trpeli v zatočiščih, v dežju, vetrn, pod kroglami ln bombami. Kazalo je, da se Je sedaj na Palež, na širno višavo, preselila vsa Kozara, vsaka njena vas, vsaka hiša, vsako drevo ln kamen. ((Oodred, mimo!# je poveljeval Miloš SUjegovlč, šošev namestnik. «Odred, na desno zravnal - Odred, mimo... Odred, prosto...# ((Tovariši moji, bratje moji,# je spregovoril Boško, član okrožnega komiteja. «A!d vidite te zibelke? AU vidite perje, ki ga raznaša veter? V teh zibelkah so ležali naši otroci. Kje so sedaj tl otroci?# Jokali so, brez sramu ln zadrege, si brisali solze in poslušali tovariša, nekdanjega učitelja, enega najboljših govornikov v Bosni. Poslušali so ga in jokali, brez sramu... «Te otroke Je sovražnik pobil ali odgnal v taborišča. Temu sovražniku napovedujemo vojno do Iztrebitve... Odred je ostal, Kozara ni uničena... Maščevali se bomo sovražniku, za vse rane, za vse trpljenje, za naše otroke, za opustošenje, ki ga gledamo... Kozara je partizanska...# Poslušali so Boška In jokali. Potem je pred razpore borce stopil visok, vitek in dostojanstven partizan v krat površniku, prepasan in z revolverjem ob boku. Niso ve kaj Jim bo povedal. Molče je vzel iz torbice zvitek pat m začel brati, ali pa je morda govoril: STO J ANKA MATI KNEŽOPOLKA kliče na maščevanje, iščoč sinove Srdjana Mrdjana in Mladjem, ki eo padli v fašistični ofengivi... Niso vedeli, ah bere, ali govori, ali nekoga kliče: Joooj, tri leta srbska v teh mojih letih, trije Obiliči v mojem mleku... Joj, trije volkovi moji, trije vetrovi divji, ledene vas bi rada poljubila mati... Ko so poslušali visokega in dostojanstvenega partizana ta 8» spoznali (Skender, iz štaba odreda), niso vedeli, ali bere pesem, ali preti ali preklinja: Ali je to dovčerafšnje Kneipolje? Ali to je, deca, pred jesen, vse je gluho, vse brezuho Ni ne ptice ne čebele. Le v prazno sobo zablodilo je samotno tele in e glavo ob zaprta vrata buta in muka ko v grobu... (Nadaljevanje sledi) Uredniitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9 600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir SFRJ posa- mezna številka v tednu in v nedeljo 70 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani SO1-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U<» Oglati Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski l5jjj finančno-upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. «Mali ogiasi* beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo pri UP Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš hali* Izdaja In tiska ZrT-T*1 7. novembra 1970 odgovorni urednik Stanislav Renko NA PREDVEČER 53-LETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE Zunanja in notranja vprašanja v Suslovem govoru v Kremlju Odnosi z LR Kitajsko - Povečana moč socialističnih dežel - Čestitke državnih organov LR Kitajske MOSKVA, 6. - Na predvečer 53. obletnice oktobrske revolucije je član politbiroja KP SZ Mihail Suslov govoril v Kremlju. V svojem govoru je orisal stališče sovjetske komunistične partije in sovjetske države do najpomembnejših vprašanj zunanje in notranje politike Sovjetske zveze. V ospredje se postavlja vprašanje odnosov med Sovjetsko zvezo m LR Kitajsko. V tej zvezi je Suslov omenil govor, ki ga je imel v preteklem avgustu v Alma Ati Leonid Brež-njev, generalni sekretar KP SZ. Tedaj je Brežnjev dejal, da skuša Sovjetska zveza ustvariti normalne meddržavne odnose z LR Kitajsko ter razviti prijateljstvo z velikim kitajskim narodom. Suslov pa je pristavil, da se ne more reči, da pogajanja v Pekingu potekajo gladko. Dejal pa je še, da bo mogoče priti na kraju do rešitve,'ki bo u-strezala interesom, vsaj v dolgem razdobju, obema strankama. V drugem delu svojega govora se je Suslov dotaknil vprašanja odnosov med vzhodom in zahodom. V tej zvezi je izjavil zadovoljstvo svoje stranke in Sovjetske zveze zaradi korenitega izboljšanja odnosov mc-d Sovjetsko zvezo in Zvezno republiko Nemčijo. Sklenitev sporazuma med obema državama je osnova za izboljšanje odnosov med obema državama ter istočasno tudi za spremembo političnega položaja v vsej Evropi. Kot pozitiven dogodek v okviru pomiritve v Evropi je Suslov navedel tudi obisk francoskega predsednika Pompidouja v Sovjetski zvezi. Posebej pa je še poudaril važnost in nujnost vseevropske konference za varnost. V nadaljevanju svojega govora je Suslov obravnaval vprašanje oživljanja imperializma in takoj nato tista ki zadevajo odnose med državami in komunističnimi partijami, ki pripadajo socialistični skupnosti. V tej zvezi je Suslov dejal, da je osnovna skrb Sovjetske zveze, da se bori za utrditev bratskega sodelovanja med socialističnimi državami na vseh področjih. Pristavil je še, da se je letos vojaška in gospodarska sila držav te skupnosti izredno povečala. V svojem govoru je . Suslov napadel potem desničarske in levičarske oportuniste delavskega gibanja. Pri tem se je skliceval predvsem na osnove marksistično - leninističnega nauka, ki naj bo »osnovno jamstvo za bodoče zmage pri izgradnji komunizma*. Prav na poseben način pa je Suslov pobijal teorijo, da je mogoče rešiti proletariat kapitalističnega izkariščevanja s tehnološko revolucijo. »Razredni boj je še vedno podlaga vsakega napredka*. V nadaljevanju svojega govora je Suslov obravnaval vprašanje imperializma ZDA, vojne v Vietnamu, politične in vojaške krize na Bližnjem vzhodu. Suslov pa je posvetil tudi precejšnjo pozornost notranjim vprašanjem Sovjetske zveze. Pri tem gre za gospodarska in družbena vprašanja. Poudariti je treba, da je odločno nastopil proti tezi, da bi bila gospo- darska stimulacija edino možna rešitev, zapustiti moralno stimulacijo pa bi bilo prav tako nevarno. Zdi se, da je Suslov namignil s to svojo izjavo, da bo prihodnji kongres KP SZ, ki bo v marcu prihodnjega leta, poudaril sicer potrebo po določeni gospodarski stimulaciji, toda istočasno bo pripravil vrsto ukrepov, ki bi utegnili biti čisto administrativnega značaja. Na kraju naj še omenimo, da .je danes časopisna agencija »Nova Kitajska* posredovala iz Pekinga poslanico stalnega odbora kitajske ljudske skupščine in državnega sveta prezidiju vrhovnega sovjeta SZ in svetu ministrov SZ. V kitajski poslanici se poudarja potreba po dobrih meddržavnih odnosih med o-Dema državama, kljub »načelnemu nesporazumu*. Zdi se. da bi predstavniki LR Kita iške skušali doseči v tem trenutku čimboljše odnose s Sovjetsko zvezo Titove čestitke voditeljem SZ (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 6. — Predsednik re- publike maršal Tito je ob obletnica velike oktobrske revolucije poslal predsedniku prezidija ZSSR Nikolaju Podgomemu brzojavno čestitko v kateri v imenu narodov Jugoslavije in v svojem izraža najiskrenejše želje za blagor in nadaljnje uspehe prijateljskih narodov Sovjetske zveze. »Izkoristim priložnost da izrazim globoko prepričanje, da se bo prijateljstvo in vsestransko sodelovanje med našima dvema državama še nadalje razvijalo v obojestranskem interesu in v korist svetovnega miru, socializma ih napredka na. svetu*. Podobno brzojavno čestitko je poslal predsednik Tito v imenu predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije tudi generalnemu tajniku CK KP SZ Leonidu Brežnjevu. Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je brzojavno čestital predsedniku minist-skega sveta SZ Alekseju Kosiginu. V Svoji brzojavko Ribičič med drugim izraža prepričanje, da bo6ta nadaljnja razširitev in napredek vsestranskega • sodelovanja krepila prijateljske odnose med dvema državama in prispevala k miru in mednarodnemu sodelovanju. B. B. MADRID, 6. — Proces proti 16 baskovskim rodoljubom, ki pripadajo organizaciji ETA, bo verjetno V Burgosu sredi polovice tega meseca. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da bo obravnava javna .kljub temu, da sta med obtoženci dva duhovnika. Na tej obravnavi se bo moralo zagovarjati šest obtožencev, za katere je vojaški tožilec že zahteval smrtno kazen. Proces bo pred višjim vojaškim sodiščem, ki je sploh znano kot sodišče, ki sodi vsem »prevratnikom« v severnem delu Španije in seveda obtožencem, ki prihajajo iz baskovske pokrajine. Spočetka se je zdelo, da bo obravnava potekla za zaprtimi vrati. Francove oblasti so lahko opravičile ta postopek sklicujoč se na čl. 16 konkordata med Vatikanom in špansko državo v primerih, ko gre za sojenje duhovnikom. Prav v tem primeru pa sta vmešana dva duhovnika, ki bosta sedela na zatožni klopi skupaj z ostalimi 14 civilnimi soobtoženci. 2e pred časom pa je Vatikan izjavil, da v tem primeru ne zahteva obravnave za zaprtimi vrati. NA ta sklep ga je iiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiiiiiniiiiuiiiiiinniinmnuniiinmmummmumniiiimiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu PROCES CALABRESI - LOTTA CONTINUA Sodniki, tožilstvo in branila so si včeraj ogledali sobo dr. Calabresija Na zahtevo odv. Lenerja so tudi slikali nekaj delov sobe, skozi okno katere je Pinelli na skrivnosten način «padel» ZARADI UMORA POLICIJSKEM KOMISARJA V IRUNU Javna obravnava proti baskovskim rodoljubom Med 16 obtoženci sta dva duhovnika - Vojaški tožilec je zahteval 6 smrtnih kazni - Pogumni nastopi baskovskih duhovnikov MILAN, 6. — Po enotedenski prekinitvi se je danes nadaljeval proces proti uredniku skrajnolevi Carskega tednika «Lotta Continua« Piu Baldelliju, katerega je komisar milanske kvesture dr. Calabresi tožil zaradi obrekovanja in širjenja «ten-demciocanih in neresničnih vesti po tisku«. Predsednik sodišča Biottd s sodniki Faviotn tn Cardanijem. s tožilstvom in branilci, katerim so se pridružili še fotografi in časnikarja, sl je danes zjutraj najprej ogledal sobo dr. Calabresija v političnem oddelku v četrtem nadstropju milanske kvesture. Skozi okno pregledane sobe je v noči med 15. in 16. decembrom lanskega leta — torej tri dni po milanskih atentatih — Skrivnostno »padel« in pri tem izgubil življenje milanski anarhist Giuseppe Pinelli. Sodnik je imenoval za uradnega izvedenca brigadirja javne varnosti Giuseppe Mascio znanstvenega oddelka kvesture, ki Je izvedel tehnično merjenje prostora. Z njim sta sodelovala izvedenca, ki sta ju imenovala tožilstvo in branilstvo, arhitekt Pierangelo Sfarddnd oziroma artihekt Stefano Stevan. Soba dr. Calabresija je dolga 4,50 metra, široka pa. 3,56 m. Posebej so izve etehel zmerili 'Še vrata in »zloglasno« okno, ki Je široko poldrugi me ter, ograjica pred oknom je visoka 92 cm, oknici sta široki 79 in 78 cm. Odv. Lener je nato zahteval, naj bt preverili, če je skozi odprta vrata možno videti okno. Karabinjerski brigadir Sarti je namreč med zaslišanjem izjavil, da je »videl Pinelli jeva stopala skozi okno, ko je stale pred vrati«. Ugotovili so, da Je okoliščina verodostojna. Do manjšega nesoglasja je prišlo med branilci in tožilstvom glede odpiranja in zapiranja okna, za katerega so branilci trdili, da ima okvaro, tožilstvo pa je trdilo, da kljub obrabljenosti, popolnoma v redu deluje. Tudi ta okoliščina bi morala potrditi izjave nekaterih prič. i ,. Vedno na zahtevo branilcev odv. Ustaši na beograjskem sodišču: Miljenko Hrkač udari • pestjo soobtoženca Ivana BrekaU, ki se je skušal znebiti odgovornosti m teroristične atentate v jugoslovanski prestolnici miiiiiiimiimiiiiiiMiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiimmt iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiitMMiiitiiiiiiimiiimiiiiiiiiinuimiiiiiiiniiifiiiiiiii Z lesenim splavom od Ekvadorja do Avstralije MOOLOOLABA (Avstralija), 6. — Po petih mesecih plovbe je srečno dospel v avstralsko pristanišče Moo-loolaba splav »Balso* s svojimi štirimi potniki, ki so odpluli 29. maja iz Ekvadorja, da bi dokazali, kako so lahko južnoameriški prebivalci dospeli do Oceanije ali Avstralije. Njihov poskus se je uspešno zaključil in potniki — 26-letni Norman Tetreault francosko * kanadskega porekla, 37 letni Španec Vidal Alta-zar, 44 letni Francoz Modena in 27-letrti Čilec Gabriel Salas — počivajo sedaj v Mooloolabi skupaj s čr-nobelo mačko tMinette*, ki jih je spremljala med potovanjem. Ob odhodu so sicer vzeli s sabo še tri papagaje in dve mački, vendar so živali med potjo poginile ali utonile v morju med nevihtami. Samo tMinette» je prenesla približno 13 tisoč kilometrov dolgo plovbo. Ko je splav priplul do Avstralije, je na pomolu čakala raziskovalce številna množica. Ko se je bližal avstralski obali je splav namreč zadel ob korališče in se laže poškodoval. Raziskovalcem so prihiteli na pomoč vlačilci, ki so jih tudi pospremili do pristanišča. Reflektorji so osvetljevali splav z jadrom, na katerega je Salvador Dali narisal azteški simbol sonca, in štiri zagorele pomorščake z dolgimi bradami. Eden od njih je tedaj visoko dvignil mačko, da so navzoči vsem skupaj ploskali. Kasneje je kapitan Vidal Altazar izjavil časnikarjem, da je s tem uresničil svojo največjo življenjsko željo. Pripovedoval je dalje, da je bilo vzdušje med plovbo izredno ter da nihče od raziskovalcev ne. bo mogel pozabiti na izredno plovbo. Sicer so se že pred dvema letoma pripravljali, da bi prepluli isto progo, vendar so marali po 88 dneh zapustiti splav, ker so debla vsrkala preveč vode. Tokrat pa ni prišlo do te nevšečnosti in plovbo so srečno zaključili. Izračunali so, da so prepluli približno 8.562 milj, kar pomeni še daljšo progo, kakor jo je pr epi ul raziskovalec Heger-dahi s svojim splavom tKon tiki*. Heperdahl je namreč ves čas plul z morskimi tokovi, Altazar pa je večkrat križal tokove. Raziskovalci vsekakor ne pozabljajo na praktična vprašanja. V Avstraliji skušajo sedaj najboljšemu ponudniku prodati nekaj tisoč fotografij, ki so jih slikali med plovbo, in dnevnik. Splav tBalsa* bodo verjetno odpeljali v španski muzej, raziskovalci pa se bodo z «moderno ladjo* vrnili domov, kakor je izjavil Altazar. Gentilija in Giudetti Serre ter odvetnika zasebne stranke odv. Lenerja so potem izvedenci slikali nekatere dele sobe dr. Calabresija, hodnik in sobo, v kateri je sedel anarhist Valitptti. Posebno pozornost j€ posvetil odv'. Lener palači, ki je nasproti urada dr. Calabresija. »Zdi se, ko bi bil amfiteater«, je še izjavil. Sodniki so še Izvedli dva poizkusa. Predsednik Bdotti je stopil v sobo dr. Allegre, ki je oddaljena 19 metrov in 45 cm, medtem ko je nekdo v sobi dr. Calabresija vpil. Dr. Biotti ni slišal vpitja. Nato se je sodnik dr. Fa-via podal v sobo, ki je tik ob sobi dr. Calabresija, In v tem primeru slišal razgovor, ld se Je odvijal v sosednjem prostoru. Ob zaključku pregleda, so navzoči ugotovili, da Je izginila knjiga «Bombe a Milano«, ki je bila v sobi dr. Calabresija. Sodne razprave se bodo spet odvijale 13. in 16. novembra. Predsednik sodišča je še izjavil, da je proces že precej napredoval ter da se bo verjetno zaključil do božiča. Mednarodni sestanek v Parizu Znanstveniki razpravljajo o možnostih zdravljenja raka in levkemije PARIZ, 6. — Petdeset znanstver.i-kov svetovnega slovesa — med njimi je tudi nekaj Nobelovih nagrajencev za medicino kot so Lumoff, Kjacobs in Monod ter za kemijo Calvin — se je sestalo v «Inštitutu Pasteur* v Parizu, da bi razpravljali, če je kaka možnost za zdravljenje raka. Cele tri dni bodo znanstveniki primerjali podatke, ki so jih zbrali po dolgih poskusih in študijah na zdravniškem ali znanstvenem nivoju, da bi skušali najti odgovor in rešitev za problem, ki tare človeštvo, ne da bi kdo znal, ir. mogel najti kako pomoč. Poskuse, ki so bili do sedaj izve deni v Italiji, je orisal prof. Silvestri. V laboratorijih tLepetit* so namreč prav pred kratkim okrili snov trifamicino*, ki je dala odlične rezultate pri zdravljenju tuberkuloze. Derivat te snovi ali trifam-pičin* lahko zaustavi ali prekine spremenitev celic, v katerih so rakavi virusi. V istem laboratoriju pa so izdelali še druge podobne derivate, katerih lastnosti so še potencirane. O zdravljenju z novimi snovmi so italijanski znanstveniki razpravljali že s prof. Ranscherjem, ki je znanstveni ravnatelj največjega inštituta, ki se ukvarja z zdravljenjem raka, v Bethesdi. Prof. Subak -Sharpe, ki dela pri inštitutu v Glas-gowu, je kasneje ugotovil, da trifa-micini* lahko uničijo, ttudi delčke virusov, ki so v celicah, kar bi podpiralo nova upanja za zdravljenje strašne bolezni. To možnost je potrdil tudi prof. Weisman z zueriške univerze. Po začetnem govoru prof. Silve-strija sta govorila danes še d-. Ltvoff, ki je tkarakteriziral* različne vrste virusov, in prof. Spiegel-man (z inštituta za zdravljenje raka na kolumbijski univerzi), ki je poudaril, kako je včasih nemogoče odkriti in spoznati levkemijo, preden je prepbzno- za zdravljenje. po izjavi cerkvenih uradnih krogov napotila zaskrbljenost, da se ne o-škodnje obramba 14 civilnih obtožencev zaradi prisotnosti samo dveh duhovnikov na procesu. Prihodnji proces v Burgosu proti baskovskim rodoljubom je pravni zaključek krvavega dogodka do katerega je prišlo v juliju predlanskega leta v Irunu, ko je bil tam ubit policijski komisar Meliton Manzanas. Kdo ga je ubil, se ne ve. Dejstvo pa je, da je bil Manzanas član brigade za preiskovanje političnih in socialnih prevratniških dejavnosti (BPS). Ta brigada spada pod direktno nadzorstvo španskega notranjega ministrstva v Madridu ter je v ostri konkurenci s tajno službo policijskega zbora «Guardia odvil«. BPS je s časom postala varnostna služba, ki se je specializirala v boju proti baskovskim rodoljubom, posebno proti tistim iz vrst ETA. V boju proti Francovemu režimu, v okviru svobodoljubnega gibanja baskovskega prebivalstva je baskovska duhovščina zavzela dokaj pozitivno stališče. To se je zgodilo že za časa španske državljanske vojne ter se je potem še stopnjevalo po zmagi Francovega režima. V juliju 1. 1967, ko je španska vlada proglasila izredno stanje v baskovskih deželah, je 107 baskovskih duhovnikov poslalo Francu pismo v katerem so obsojali vladni nastop kot »narodno in gospodarsko zatiranje Baskovcev«. L. 1968 so se baskovski duhovniki uprli svojim predstojnikom ter so se množično udeležili pogreba nekega mladega pristaša organizacije ETA, ki ga je ubila Francova policija. Konec istega leta je močna skupina baskovskih duhovnikov zasedla sedež škofije v Bilbau. S svojim nastopom so duhovniki protestirali proti «koiaboraciomizmu» svojega škofa. Pozneje so španske oblasti obtožile vedno več duhovnikov iz baskovskih krajev, da so sodelovali s prevratniškim gibanjem, posebno z EFTA. V Juniju letos je bilo zaprtih v zaporih v Zamori (ta zapor je namenjen izključno duhovnikom in sploh pripadnikom cerkvenih organizacij) kar 22 baskovskih duhovnikov. Po odločni intervenciji santanderskega škofa in &-postolskega administratorja škofije Bilbao so oblasti izpustile na svobodo osem duhovnikov. Vsi so bili obtoženi prekrška, ki je danes smešen za kulturni svet: obtožili so policijo, da je pri preiskavah mučila politične zapornike. V tem vzdušju se danes pripravlja proces proti 16 obtožencem, ki jih Francova policija povezuje posredno ali neposredno z umorom policijskega komisarja v Irunu. Dva med njimi sta baskovska duhovnika. Vojaški tožilec je že zahteval smrtno kazen za šest obtožencev. Ti so: Xavler Ivoo (ta je skušal osvoboditi neko dekle iz Francovih zaporov), študenta Joaquin Goro-stidi in Francisco Xavier Larena, semeniščnik Jase Maria Dorronso-ro ter delavca Eduardo Uriarte in Mario Onadndia. Vojaški tožilec pa je še zahteval kazni od 20 do 30 let za drage obtožence. * * • MADRID, 6. — V današnjih večernih urah je policija izgnala iz muzeja «Prado» večjo skupino umetnikov in intelektualcev, ki so se zatekli tja, da bi1 protestirali proti aretaciji umetniškega kritika Joseja Morena Galvana. Skupina u-metnikov in intelektualcev je baje zasedla dvorano, kjer so shranjene slike slovitega španskega slikarja Goye. Policija se je v začetku bala, da bi nepremišljen vdor v muzej utegnil povzročiti okvare na razstavljenih umetninah. Strah policistov ni bil utemeljen. Pomembno pa je dejstvo, da so ljudje, ki so sodelovali pri tej protestni akciji, poslali brzojavko slovitemu slikarju Pablu Picassu. Brzojavka se glasi dobesedno: »Iz muzeja ,Prado', katerega ste še vedno za nas voditelj in v katerega smo se prostovoljno zaprli v znak protesta proti aretacij: Morena Galvana, vas pozivamo, da nam nudite svojo pomoč.* Picasso je postal častni direktor muzeja »P ra do* v času republikanskega režima v razdobju državljanske vojne od leta 1936-1938. Policijske oblasti so aretirale kritika Morena Galvana (prav njegoVa aretacija je sprožila današnje prb-testne akcije) pred nekaj dnevi, ker je v svojem govoru na vseučilišču zahteval amnestijo za vse politične zapornike. ........................................................... Obelisk iz Axmna, simbol jalovega Mussolinijevega «beraške** f perializma«, se bo verjetno vrnil v Abesinijo. Na sliki: obeli* ozadjem kupole Sv. Petra NA SODISCU V RIMU Proces proti ugrabitelju letala Raffaelu Minichiellu D | f ^ F " T % ^ 1 f \ * « j Sodniki skušajo ugotoviti točne okoliščine ugrabitve letala in aretacije bivšega desetnika «marincev» RIM, 6. — V Rimu se je te dni v tisku in javnosti. Minichiello se začel proces proti bivšemu desetniku «mar»nesov» Raffaelu Mini-chiellu, ki je 1. novembra 1969 preusmeril letalo vrste «boeing 707» ameriške družbe TWA iz Los Angelesa v Rim. Na sodnikovo vpra- šanje, zakaj je to storil, je mladenič odgovoril, da »je želel še enkrat objeti svojega priletnega oče- ta, ki je živel v Melitu Irpinu*. Mogoče se kdo še spominja »zadeve Minichiello*, ki je pred časom v Italiji povzročila precej ogorčenja in imela tudi precej odmeva VPRAŠANJA IN ODGOVOR1 Nezgode na delu in med potjo na delo Ena izmed oblik zavarovanja, kateri so podvrženi vsi uslužbenci, je tudi zavarovanje zaredi nezgod na delu. Na videz bi se zdelo to zavarovanje nepomembno, če pa pogledamo podatke, koliko nezgod na delu se zgodi vsako leto v Italiji, ugotovimo, kako postaja to zavarovanje iz dneva v dan važnejše in pomembnejše. Najelabše pa je to, da se število teh nezgod od leta do leto veča. Tako je bilo leta 1954 nekaj nad milijon nezgod na delu, od katerih je bilo 3.700 smrtnih. Lansko leto pa je to število doseglo 1.585.000 enot, od katerih 5.050 smrtnih. Znano je, da so vsi, ki so v delovnem razmerju, proti nezgodam na delu tudi zavarovani in da dobijo v primeru, da postanejo zaradi nezgode invalidi, tudi ustrezno pokojnino, ki jo izplačuje socialni zavod INAIL. Ostaja pa še vedno odprto vprašanje, kaj pu meni izraz »nezgoda na delu*, ali bolje če lahko imamo za »nezgodo na dolu* tudi tisto, ki se pripeti na poti proti ali z delovnega mesto. To vprašanje so nam zastavili nekateri naši čitatelji, ki so glede tega problema v sporu s socialnim zavodom INAIL, ki jim noče primati nezgode na poti na delo kot nezgodo na delu ki si tako seveda no prevzame nobene finančne ob vegnosti. Nezgode, ki se pripetijo na poti na delo, se obravnavajo kot nezgode «ad itinere* in se upoštevajo v prid priznanja pravice do odškodnine le v izrednih primerih. Socialni zavod INAIL že načelno zavrne vsako prošnjo, ki zadeva nezgode na poti na delo z utemeljitvijo, da te ne predvideva sedanja zakonodaja. Razlaga, ki jo daje socialni zavod INAIL seveda ni upravičena, vzaj ne za tiste primere nezgod na poti na delo, za katere ima zavarovanec pravico do ustrezne odškodnine in ki so: — Ko se nezgoda na poti pripeti v povezavi z delovnim razmerjem, to je, da se je zavarovanec vozil zaradi službene dolžnosti od enega do drugega oddelka ali od ene do druge tovarne. — Ko je zavarovanec zaradi prihoda ali odhoda na delo prisiljen prevoziti določeno pot, ki je nevarnejša, kot so ostale poti. To pomeni, da mora zavarovanec prevoziti kako gorsko pot, voziti po poti M je v zelo slabem stanji, ali pa na kateri so posebno nevarne točke. Seveda ni lahko točno določiti, ali se je zavarovanec res nahajal v enem od zgornjih dveh primerov. Ker jih socialni zavod INAIL vedno izpodbija, je potrebna sodnij-skn odločitev. Kot je razvidno iz zgoraj omenjenih dejstev, je problem nezgod na poti na delo v sedanji zakonodaji zelo slabo urejen, ali bolje, sploh m urejen. Seveda so pri tem oškodovani zavarovanci, saj je bilo lansko leto takih nesreč 224.000, od katerih 1.500 smrtnih. Ali lahko pričakujemo kako spremembo? Že leta 1963 je izšel zakon, ki je določal, da mora vlada izdati ustrezne norme, ki naj bi dokončno rešile pereči problem nezgod na poti na delo, toda termin, ki ga je določal zakon je že zdavnaj zapadel. Danes je to vprašanje ponovno zaživelo in so se o njem začele živahne razprave in to toliko bolj, ker so ta problem v prid zavarovancev ugodno rešile že vse države Skupnega evropskega tržišča. Iz tega razloga lahko pričakujemo, da bo ta problem tudi pri nas v najkrajšem času rešen. D. C. je trinajst mesecev bojeval v Vietnamu. Ko se je vrnil v ZDA, je moral stopiti pred vojaško sodišče zaradi kraje 200 dolarjev. Med današnjo razpravo je mladenič tudi povedal, kako je potekala zadeva 200 dolarjev. Iz Vietnama je namreč redno pošiljal denar v neko banko v ZDA, ko se je pa vrnil, je ugotovil, da manjka 200 dolarjev. Ker ni imel potrdil, s katerimi bi lahko utemeljil svojo zahtevo, so ga obtožili kraje. Sledila je ugrabitev. Mladenič je v Los Angelesu stopil na letalo, ki je moralo pristati v Denverju zaradi goriva, ki ga je potrebovalo za prekooceanski polet. V New Yorku mladenič ni sprejel, da bi letalska družba zamenjala oba pilota. Obrazložil je danes, da se je bal, da bi nova pilota bila agenta FBI. Celotna današnja razprava se je dalje vrtela okrog dejstva, če je mladenič uporabil orožje ali ne med preusmeritvijo letala. Sam je izjavil, da je sicer držal puško v rokah, da pa mu je samo enkrat ušel strel, ne da bi v koga ali v kak predmet posebej meril. Hostes Tracy Coleman je potrdila mladeničeve izjave, češ de se je obnašal zelo mimo in vljudno. Pri ugotavljanju okoliščin je Minichiello na točna vprašanja povedal, da ni nikomur zabranil, da bi se premikal in da so nekateri lahko med letom nekaj minut spali. Ko je letalo pristalo v Rimu je celo sam odpri vrata, da bi slučajno ne prišlo do streljanja in bi kdo od osebja ne bil zadet. Sodnikova vprašanja so skušala nato ugotovili, zakaj je mladenič zahteval, naj bi ga policijski funkcionar po dospetku v Rim spremljal proti Neaplju. Minichiello je izjavil, da se je na to način skušal izogniti nevšečnostim. Sicer ko so ga nekaj ur kasneje ustavili in aretirali — zapustil je že namestnika kvestorja dr. Gulija in sam hodil preko polj — se sploh ni branil in je mimo dovolil, da so ga odpeljali v zapor. Sodišče bo skušalo sedaj ugotoviti točne okoliščine Minichiellove aretacije. Poziv sovjetskega RK za grške politične jetnike na Lerosu MOSKVA, 8. — Sovjetski Rdeči križ je danes poslal telegram predsedniku mdenarodnega odbora RK, da bi prosil, naj »bi nemudoma sprejeli stroge ukrepe, ki naj bi rešili grške politične jetnike, katerih življenje in zdravje sta v veliki nevarnosti*. Sovjetski RK poudarja dal.je, da jo epidemija kolere začela razsajati na otoku Lerosu in tako ogroža vse politične jetnike na tem otoku, saj .jim primanjkujejo. osnovnejši zdravstveni in big* pripomočki. Brez odziva protest jugoslovanske vlade po atentatu v Melbournf BEOGRAD, 6. - Zastopn* £ lavnega tajništva za zunanje ^ ve je na zanimanje Tanjug*' je avstralska vlada odgovoru*^ zahtevo jugoslovanske vlade ^ ženo v protestni noti ob ned* atentatu na jugoslovanski ni konzulat v Melbournu, p ril, da razen obžalovanja, *• jf je avskra'ska vlada izrazil* Jr pt oidentu, in pripravljenosti, ravna škodo, jugoslovanska pd-do sedaj ni prejela nikakršne?* } govora avstralske vlade krapov, ki jih jugoslovanska 'j ti upravičoio pričakuje in ki n“yi učinkovito zaščitili jugoskri*^ diplomatske zastopnike v Avs* . | Tudi ni nobene vesti v zve>f kaznovanjem krivcev. Spopadi na univerzi v Nanterru / NANTERRE, 6. - Neredi n*. ;< verzi v Nanterru so se d*11 nadaljevali. Spet so se detnos*^ p lotili profesorja Jeana Foera- f »macisti* napadli profesorja, jr jtii pa priskočili na do moč tiru«, jf dentje in ga rešili. Prišlo P 'f hudega spopada, med kateri ti bilo nekaj ranjenih, še je spopadov kasneje v uni vetv veži. Poroka Leile Kiialcd BEJRUT, 6. - Libanon*^