Štev. 67. V Trstu, v ietrtek, 8. marca 1917 Letnik XIII. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulica Sv. FrančiJk« Asiškega 3L 20. L nadstr. — Vsi dopis: naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefronkirana pisma «• ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcfj lista .Edinost*. — Tisk tiskarne .EdinostiV vpisane zadruge a omejenim poroštvom v Trstu, ulica st. Frančiške Asiskega S. 20. Telefon uredništva in uprave 5tcv. 11-57. Nuofnina znaša: Za ct\o leto.......K 24.— Za pol leta .. *................» 12.— za tri mesece ....................* 6-— z a nedeljsko izdajo ca cetc leto ...... m 5.20 ca pol leta ....................* 2.60 Po »a mesne Številke .Edinosti" se prodajajo po A vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Slrokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............rn/n po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst . . . . „ . . . K 20.— vsaka*nadaijna vrsta.............2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inse ratni oddelek .Edinosti*. Naročnina reklamacije se pošiljajo upravi lista. PLičuje se izključno le upravi .Edinosti* — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratui oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsJškega št. 20. — Poštaohranilnični račun št. 3U.G52 AvstrijsRo umilno poročila. DUNAJ, 7. (Kor.) Uradno se razglaša: 7. marca 1917. Vzhodno in jugovzhodno bojite. — Neizpreinenjeno. Italijansko bojišče. — Na tirolski vzhode! fronti so se vršili v vec odsekih za nas ugodni hoji. Oddelek sovražnika. ki je prodiral proti naši postojanki ob izlivu potoka Maso, je bil prognan. Dva ponoćna napada Italijanov na nase po^manke na Costabelli sta s© izjalovila ob žilavem odporu naših čet Napad sovražnika na Monte Siet se ie razbil že v našem zapornem ognju. Tamkajšnja razstreiba, ki je bila namenjena našim postojankam, je poškodovala le italijanske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pL Hofer. fml. MmK9 uradni) poročilo. BtiROL IN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. marca 1917. Zapadno bojišče. — Ob Scarpi, na obeh straneh Ancre in Soreme, v Šarnp-rn in na vzhodnem bregu Moze ie b»!o včer živahno topovsko delovanje. Na več I 'arm ie prišlo tudi do bojev med poizvel^vabfiini oddelki in posadkami jarkov. Zvečer so Francozi napadli na severovzhodni fronti Verduna naše nove postojanke v gozdu Caurleres; biti so zavrnjeni po ognju. Ja?no vreme |e pod-pirrfo letalce pri izvrševanju njihove naloge. V številnih zračnih bejsh je bilo sestreljenih 15 sovražnih letal. Mi smo \sied sovražnikovega učinka izgubili eno letalo. Vzhodno bojišče. — Med Vzhodnim morjem in Črnim morjem je vsled ponehajočega mraza postal v posameznih odsekih ogenj živahnejši. Delo-\anje pehoie je ostalo še neznatno. Macedonska fronta. — Med Vardlarjem in Dojranskim jezerom in v nižini Strume so naše predstraže odbile sunke angleških stotnij. RFROLIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan, 7. marca 1917, zvečer. Na zapadu in vzhodu nobenih večjih bojnih dejaoi. Prvi generalni Tivartirmojster: pl. Ludendorff. Tnriko uradno poročilo. CARIGRAD. 6. (Kor.) Iz glavnega stana se podeča: Fronta ob Tlgrisu: An^fc-ž i so z $ verna konjeniškima polkoma, šestimi oklopnim! avtomobili in dvema topničarkama napadli naše predstraže zapadno Azizie, 80 km jugovzhodno Bagdada. Napad je bi zavrnjen z velikimi izgubami za sovražnika, pri čemer smo u j sli enega oficirja in par vojakov. Popoldne so Angleži obnovili Svoj napad s pefsoto, toda z istim rezultatom. Ponoči so bile naše predstraže, potem ko so izvršile svojo nalogo, v smisiu ukaza umaknjene v glavno postojanko. — Z drugih iroat ni nobenih poročil o važnih dogodkih. _ Boji na zaradu. BLROLIN, 6. (Kor.) Wolffov urad poroča: Angleški napad pri Bouchavesnu je bii ocividno zamišljen v velikem merilu na širffki frt;.rti. Močni topovski ogeni, ki je delwal popoUne po vsem ozemlju gozda St. Pierre Vaast in Bonchavesna, ie naraste! 5. marca do bobnajočega ognja. Toda Nemci so angleške napadne čete, ki so se zbrale v sprednjih jarkih, pravočasno zapazili in jih obsuli z uniču-jočhn ^njem, tako da se Angležem ni posrečilo, spraviti pripravljenih kolon v na; a J. Le vzhodno Bouchavesna so Angleži zapustili svoje jarke, toda njihov napad se Je ob krvavih izgubah razbil v našem ognju. Istotako se tudi drugi na-1 umi poizkus ob 9'40 zvečer vsled našega ognja ni mogel razviti. Vsi francoski poizkusi, da bi zopet osvojili v gozdu Caur.cres izgubljeno ozemlje, so se izjalovili. Francosko poročilo dne 6. t. in. tjb eni zjutraj, da je bil del izgubljene pt^t ijanke zopet osvojen, je navadna iz- P_0 D I. I S T E K. fti -iNe sodite,...! Roman. — V ostalem ste pa igral čudovito lepo____zavidala bi vas za to igro. — Glasovir je moje veselje in v mojem prostem času mi je tolažilec v moji osamljenosti. — Veliko sie sani----zakaj se ne oženite ? — Pomislite, prosim, mojo po vsem mestu znano osornost.... lotiti se me pač ne upa nobena. — No, to osornost je pač lahko razgrniti. a za njo se skriva najbolje srce. Prav lahko bi poizkusil. Poklonil se je molče. Groiica je odšla, a se je kmalu vrnila v jahalni obleki in takoj nato sta z Lesin- mišljottna. Jarki so bili obdržani kljub vsem protinapadom in se nahajajo brez izjeme v nemški posesti. Žrtve podvodnikov v Sredozemskem morju. BEROLIN, 7. (Kor.) NVoiffov urad poroča: V Sredozemskem morju je bilo potopljenih otsem parnfkov in 7 jadrnic, skupno 40.000 ton, meji njimi 19. feb. neki težko obložena prevozni iparnik (8000 ton) pri Porto d' Arczio, dne 20. 2. norveški parnik »Daravore« (2760 ton) z raznim blagom na potu iz Genove v Anglijo, dne 22. 2. štiri angleške jadrnice s premogom in živili na potu v kalijo, dne 24. 2. južno Krete neki s 15 cm topom oboroženi in po ribiških ladjah zavarovani prevozni parnik (8000 tom) in grški parnik »Micu-lin« (2918 ton) z bormbaževino na potu v Anglijo, dne 26. 2. oboroženi angleški parnik »Član Farquher« (5858 ton) z bomba-ževino in čajem na potu v Anglijo, dne 27. 2. oboroženi angleški parnik »Brod-morre« (4071 ton) z zamrzlim mesom na potu v Anglijo. En kapitan in dva strojnika so bili ujeti. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Posledice nemške podvodniške vojne v Angliji BEROLIN, 6. (Kor.) VVolffov urad poroča: Boljše kakor vsi zatajevalni poizkusi angleških ministrov dokazujejo suha poročila Lz angleških pristanišč in indu-strijskšh mest o učinkih nemške podvodniške vojne. Lloyiiova agentura objavlja o dobi od 12. do 21. februarja sledeča lakonična poročila: Glasgow: Upanje, da bo zvišanje to-vorrrLne doseglo v škotskih pristaniščih več prostora za tovore, se ni izpolnilo. Cardiff. Eksporterji premoga so prisiljeni biti brez dela, ker ne dobe nobenih ladij za izvoze. Swansea. Kupčija je bila jako slaba. Razmerje ladijskih prostorov se ni nič zboljšalo. London. Brezdelnost, ki je trajno znamenje, postaja zelo občutno. Ladijskega prostora je kljub zvišani tovornini jako malo na razpolago. Liverpool. Pomanjkanje ladijskega prostora v vsakem crziru. Manchester. Dovoz premoga je tako majhen, da trpi mesto že na pomanjkanju premoga. Torpediran parnik. KRISTIJANU A, 6. (Kor.) Jutranji listi objavljajo poročila o torpediranju norveškega parnika »Gurre« v Severnem morju, ki je bil iz Bergena na potu v HuH. Pri torpediranju je glasom nekega poročila zgubilo 15, t>o nekem drugem pa 19 ljudi življenje, med njimi dve angleški dami, mati in hči, ki ste v službi angleškega konzulata smeli potovati skozi nevarni pas.__ Neraško-mehlkansfca akcija proti Uniji. BERN, 7. (Kor.) Washingtonski kores-pondeni ? Petit Parisiena« poroča z dne 5. t. m.: Kljub uradni izjavi mehrkanskega ministra za vnanje stvari Aquile, da metakanska vlada ni prejela nobene ponudbe od Nemčije, vztraja ameriška vlada na tem, da ima sigurne dokaze o nean-ško-mehikanskem komplotu. Sigurno jeM da ameriška vlada v sedanjem tfenotku ne želi nobenih komplikacij z Mehiko, vendar pa si ne dela ni kaki h iluzij o nemškem vplivu po vsej Mehiki. Vlada Združenih držav je predobro poučena o mehikanski zadevi, da bi računala na trajne prijateljske odnošaje, ako stopi Unija v vojno stanje z Nemčijo. Ameriška i vlada se prepravlja za vse možnosti. -----— Kabinetna kriza na Kitajskem. LONDON, 6. (Kor.) »Times < poročajo iz Pekinga z dne 4. t. m., da sta predsednika obeh zbornic povodom mimistrske krize posetila predsednika rspubl&e in mu naznanila, da je napačno razumel splošno željo parlamenta. Izvršeni bodo energični poizkusi, «2a se doseže sprava med predsednikom in ministrskim predsednikom. LONDON, 7. (Kor.) Reuterjev urad po-~oča: Govori se, da obstoja med aHirani- skim scUIa na konja. Do mesta sta jahala v skok, ker je Sonja želela tako; potem je pa prosil, da bi jahala nekoliko počasneje. — Zakaj? Ker vzbuja pozornost.... škoda____mudi se mi nekoliko! Lesinski je vedel, da se ji mudi, kajti vedno je bila nekoliko pred njim. Na grajskem dvorišču je razjahala skoraj brez pomoči, hitro stekla po stopmjicah in stopila v kneževo delovno sobo. Sedel je za pisalno mizo, se okrenil, skočil pokoncu in jo pozdravil. — Ali si prišla, srce moje? Se počutiš dobro? — Srečna sem, Henrik! Dobro jutro, angel moj, ali imaš še (iela? Poljubil ji je roka — Samo še kratek čas* Sonja moja. Delaj v tem, kar hočeš, ali pa ostani tu in sedi k meni na zibalnico. — Da, da! mi državami popolno soglasje glede položaja na Kitajskem. Aliirane vlasti nastopajo v tesnem združenju in pomagajo Kitajski pri vsakem nasvetu, ki ga potrebuje. O kaki noti aliirancev Kitajski tu ni nič znanega, toda posvetovanja o finančni pomoči, ki naj se dovoM Kitajski, ako se odloči za prekinjenje odirošajev z Nemčijo, se nadaljujejo. Finauična pGmoč bo izvršena Eiajbrže na ta način, da bo plačilo odškodnine, nastale vsled boksarske vstaje, ojigodeno na dobo po vojni in revidiran tudi carinska tarif. To ste obe točki, o kaiterrh se š razpravlja. Vse vodilne osebe Kitajske so za -prekinjenje odnošajev z Nemčijo, vendar pa obstojajo še nekatere tehniške težkeče, ki jih namerava predsednik še rešiti, predno da svoje iprivoljenje. Imenovanje v angleški mornarici ROTTERDAM, 7. (Kor.) »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona: Kontreadmiral sir \Villiam Pakenhem je bil imenovan za poveljnika brodovja angleških bojnih križark. Angleška spodnja zbornica. ROTTERDAM, 6. (Kor.) Na včerajšnji seji spodnje zbornice je Churchill izrazil dvome, da bi bilo mt>goče doseči že letos odločilni rezultat. Upa, 'ia vlada svojih armad ne bo porabila za boj v velikem oibsegu, ako ne bo popolnoma sigurna, da se je približala odločilni fazi. Zakladni kancelar Bonar La\v je odklonil, da bi se izražal za ali proti solunski ekspediciji. Ne gre namreč samo za politiko angleške vlade, ampak zasledujejo aliira-nci sedaj v bližnjem vzhodu skupno politiko. Bark-hurst je, odgovarjajoč na neko vprašanje, izjavil, »ia ne vlada samo v Angliji pomanjkanje krompirja, ampak po celem svetu. Ako se bo pcjedk> še vnaprej toliko krompirja kakor dosedaj. potem koncem pomladi ali začetkom poCetja res ne bo mogoče več dobiti krompirja. Ljudje, ki imajo druga živila, naj se vzidržujejo krompirja, da bodo zaloge zadostovale za uboge. LONDON, 6. (Kor.) Angleška vlada, je sklenila preložiti ? ;kon. da naj se zakonodajna perijoda ^danjega parlamenta Jine 3. julija podaljša za šest mesecev, ker (poteče v zadnjem zakonu podaljšani termin dne 30. aprila. Položaj na Grškem. ATENE, 6. (Kar.) Agence Havas javlja: Minister za vnanje stvari je Sfporočil francoskemu poslaniku, da se nadaljuje preiskava radi žalitev časopisja proti cn-tenti in da bo francoski poslanik takoj obveščen o obsodbi krivcev. Grška vlatia je izdala zakon, ki določa kazen za žalitve iif napade časopisja proti vojujočim se državam kakor tudi za razširjanje napačnih vesti potom časopisja, ki bi zarro-*b: skalit- odnošaje Grške napram tujin:.. Razprava radi nameravanega umora Lloyđa George in Hendersona. LONDON, 6. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Razpraiva proti osebam, ki so obtožene, iia so hotele umoriti Lloyda George in Hendersona, se je pričela pred central eriminai courtom. Generalni ob-tožitelj je ori-sal obtožence kot tolpo nevarnih revalucijonarjev, ki so ti se budućnost osniva«---- Pak, pospremimo malo življenje nas samih, življenje našega jezika, naše narodnosti! Cela stoletja smo se borili; vodili smo težke borbe, aH naše največe svetinje, ki nas veže s spominom dedov naših, ki ga bomo menda znali ceniti in spoštovati za vse veke, našega lepega jezika, tega nam ni mogel nfkdo oteti. Kajti, kar odzvanja v uho v materinem jeziku, kar gre od srca k srcu, kar je utrjeno po zakonu narave: to se najmočneje prijemlje srca, to raste najhitreje, zadobiva najjačji koren in donaša najlepši sad. In naš jezik je bogat in krasan, krepak in milozvočen. V njem istotako lepo grmimo silne krvave bojne pesmi, slavimo junaštva naših prednikov, kakor pevarno tudi sladske ljubavne pesmi. In da ni v tem našem jeziku napisanega nič drugega, nego tisto neštevilo naših narodnih pesmi in rekov, zaslužil bi, da se ponašamo žnjim, da ga ljubimo in^čuvamo kot zenico v svojem očesu. Jezik je ogledalo našega naroda, je knjiga, iz katere čitamo prošlost svojo. To je duh — nas samih! Naše narodne pesmi in reki >o pahii zlata rn dragega kamenja, al! vsem nam bo treba še dolgo kopati in znojiti se, da napravimo to kamenje v popolno našo imovina Basni, pripovedke, pesmi, pregovore je ustvaril narodni duh, vse to je živa slika našega naroda samega. Vsak teh izrekov je izraz globokih mrsli in jakih čutstev. Večina njih krije v sebi cel svet misli. In zato je imel popolnoma prav naš velikan (>ta »naš« podči tfljemo tudi kot Slovenci. Prip. ural »Edin.«) brskup Stros-majer. ko je rekel: »O sladki moj materinski glas! Ti si mi tako lep, da je lepši od tebe samo Bog, ki-te je ustvaril, in krasneji samo narod, ki te je ohranil. Kolikor bolj so te došleci prezirali, toliko milejši si mi bil!« Al?, priznati treba, no — za desetletja nazaj. Razmere v naši državi so bile take, da so nam vsi naši boji dcnašali le pičlo političnih uspehov. Položaj riaš je bil često obupen, ker smo videli okolo sebe in nad' seboj le sovražnikov. In vendar nismo klonili. Vzdržala nas je pokoncu, ohranjala nam vero v bodočnost, nas bodrila k novim in novim naporom: ravno idealna ljubezen do svoje narodnosti, naše narodno navdušenje, živo naše narodno čustvovanje, naša narodna zavest, ki nam je bila tudi v najhujših časih v neizčrpen vir pobude hi volje za vztrajanje v boju! Ali naj dopustimo sedaj, da nam ta vir usahne, ker nam časi nalagajo druge velike dolžnosti do skupnosti in tudi do samih sebe?! Ne! Tega nismo dolžni, tega ne more nikdo zahtevati od nas. Dolžnostim velikih časov se ne odtezamo, toda misel na svojo nacijonalno ekzistonco, na delo za svojo nacijonalno korist, na ohranitev svoje narodnosti, ta misel, ta božj:i hčerka ljubezni do svojega naroda in svojega jezika, ne s.ae izginiti iz nas radi drugih dolžnosti in skrbi! Nikar se ne vriajajmo misli, da so časi, ko smo v idealnem narodnem navdušenju imeli glavno moralično oporo za trde boje, za nami in d'a se ne povrnejo več. —■ Naša sreča, ako bi bilo temu tako. Kdor pazno in z razumevanjem zasleduje znake na našem sedanjem političnem obneb-ju, mora priti do zaključka, da časi težkih bojev niso minuli, da je nastala le mala pavza, da trajajo dalje in da bomo po sedanji vojni zopet krvavo potrebovali opore v narodni zvestobi, narodni ljubezni in idealnem navdušenju za narodne cilje! Vprašanje naše bodočnosti ie, da preko sedanjih časov ohranimo svetinjo svojega naroda; Jezik nieuov in živo plamtečo ljubezen do njega, da bomo imeli v nJem moralično oporo in pobudo, vir vere In krepke volje! Čuvajmo, ohranimo si to svetinjo vsakega naroda, — ključ, ki nam se svojo živo besedo prej ali slej vendar odpre vrata svobcKie! Kulturno delo o Sruijl. »Oesterreichisch - ungarisehe Kriegs-korresponden-zc objavlja naslednji spis o kulturnem delu naše vojaške uprave v Srbiji, spisan po nekem očividcu, ki pravi: Pot me je vodila iz Belgrada v Niš, Leskovac, Vranjo, Kumanovo do Skop-lja in na -povratku .po dolini Lepenca in lbarja v Mitrovico, ki zaključuje zgodovinsko Kosovo polje. Življenje v Belgradu kaže sainoposebi umljivo danes popolnoma drug značaj kot pred leti. Trgovine in restavracije so sicer večinoma odprte, toda ko se zmrači, postane popolnoma tiho po ulicah. Živila se dobe tu tpo cenah, ki se dajo zmagati, in gorje tistemu, kdor bi hotel izkoriščati pomanjkanje. Stroga kazen, zaplemba in napis na vratih trgovine, »navijalec cen«, varujejo občinstvo brezvestnega izkoriščanja. Takoj ko so c. in kr. čete zasedle deželo, so se zopet popravile industrijske naprave, ki so trpele po obstreljevanju, in zopet začeie obratovati. Kot delovne moči se večinoma uporabljajo srbske žene in dekleta pod vojaškimi nadzorstvom. Ena najznamenitejših naprav je svoj čas po neki belgijski družbi zgrajena klavnica, ki danes predstavlja vzoren veleobrat, dasiravno so jo naši našli v popolnoma zapuščenem stanju. Tu se proizvajajo ogromne množine zmrznjenega in okajenega mesa, masti, slanine in klobas. To podjetje igra v oskrbi armade važno ulogo. V zvezi s to napravo je obsežna zaloga klavne živine. Poleg tega sem si ogledal tvornico mila, tvornico špirita in pivovarno. Gradi se tovarna za krmila. V Belgradu se nahajata nadalje centrali za blagovni promet in sirovine, ki upravljate znatne preostanke poljskih in deželnih pridelkov. - Umetnine, ki so jih svoj čas vzeli Srbi s seboj in so jih ob popolnem raznuiu armade pustili na Kosovem, so se zbrale in uredila jih je umetniška roka. V bližini Belgrada se je v Topčiderju ustanovil vzorni zavod s šolo. Tu se srbski mladeniči na stroške uprave vzgajajo v sposobne, moderne poljedelce. Za miadino, ki je zašla na kriva pota, se je ustanovila posebna obrtna šola; črnovojniki poučujejo tu v vseh obrtih m si prizadevajo zanemarjeno mladino spraviti na pravo pot. V Kragujevcu me je povodom poseta ljudske šole presenetila velika razumnost otrok. Tudi tu je, kot v vseh okrožnih mestih izborno poskrbljeno za uboge si rote. Za ubožno prebivalstvo se Jo Stran II. .EDINOST« Stcv. «7. V Trstu, dne 8. marca 1917 ustanovila javna kuhinja in daje se mu tudi brezplačno kurivo. Preko Les-kavca, kjer tovanna sukna m predilnica zagotavlja prebivalstvu znaten vir dohodkov, sem dospe! v Skoplje, kjer je prosrevaloča tobačna tovarna sedaj edina industrija v tem krasno ležečem orientalskem mestu. Znl sem se v tem tudi na umetninah bogatem mestu mogel muditi le malo časa. Po deseturni vožnji sem dospel v okrožno mesto Mitrovico na Ko6ovem, kjer bivajo večinoma Albanci in ima mesto to*i orijentaJski značaj. Tu sem posetil veliko okrožno bolnišnico, ki je ukrenila obsežne ukrepe proti nalezljivim boleznim in njih razširjanju. Velik viisk je napravilo name razsežno pokopališče junakov, kjer avstro-ogrski vojaki in Srbi mirno počivajo dru^ poleg drugega pod dobro oskrbovanimi gomilami. V mitroviški okolici se pogostoma na-hajajo rude; Žlindra, ki vsebuje kovine, kaže, da se je v starih časih tu kopala ruda. Vojaško gnbernatorstvo si prizadeva z velikim uspehom, da ustvari urejene razmere, pri čemer postopa dobrohotno, rpa tudi strogo. Ljudstvo je voljno in delavno. in dejstvo, da se v spornih stvareh vedno večkrat obrača za pomoč na sodišča, kaže, da zaupa upravi. Davke, ki se izterjavajo v okviru srbskih zakonov, plačuje prebivalstvo voljno. V deželi vlada mir; statistično se je ugotovilo prav znatno skrčenje števila kriminalu!Ii slučajev. Cetaštvo, ki je bilo odnekdaj udomačena nadloga, se izkore-nrnja z najstrožjimi sredstvi. Vsa pozornost se tuli posveča razvoju železniške mreže in vzdržavanju cest, sploh se na dalekoviden najin podpira vse, kar prispeva v blagor prebivalstva m blagodejen razvoj dežele, da se tako ustvarijo normalne razmere. Ko pride mir in preneha zlohotno hujskanje ententnega časopisja, bodo sedaj po osrednjih vlastih zasedena ozemlja sama pričaia i o storjenem kulturnem delu i o ctiličnein vedenju napram tujim narodom. znavamo — ojstro nastopilo proti »predpogojem«, ki jih stavljajo nemški nacijo-nalcr za sklicanje državnega zbora, predpogojem, ki bi prinesli parlamentu kal hiranja in obnemoglosti. Socijalni demo-kratje pa imajo seveda največji interes na živem in zdravem funkcijoniranju parlamenta, ker brez tega bi biti tudi oni — na suhem. — Glavno glasilo Čeških socijalnih demokratov, »Pravo Lidu« je porabilo ta ugodni trenotek, da je .nemške sodruge prijelo za besedo. Predlaga skupno posvetovanje čeških m nemških socijalnih demokratov, naglašujoč, da merodavne stranke v parlamentu stoje druge proti drugim v poziciji, kakor da bi bila njihova naloga, da se ne spoštujejo medsebojno, kakor da bi imele diktirati drugim, mesto da bi iskale srainje poti, in delale za kompromis. Voditelji izvest-nih strank še ne morejo odložiti šablone izpred vojne. V ljudstvu, češkem in nemškem, je drugačno razpoloženje. Skupno trpljenje, skupne žrtve, skupno parlamen-tarično življenje niso razširili prepada med nami. Potrebno je, da se na političnem polju izvrši zbližanje odgovornih. Ledeni raoflk treba zlomiti, ker glavni predpogoj za parlamentarizem je popolnoma v moči parlamentarnih strank: v dobri volji, da res imamo parlament.« — Kar zahteva praški list, je, da se tudi nemški socijalni demokratje — ako resno mislijo s svojim nastopom proti izpodko-povalcem parlamentarizma — v praktični politiki pridružijo »tistim drugim«, s katerimi bodo morali nemški nacijonalisti urejati račune radi svojih zahtev. Ali vidi sedaj g. grof Mensdorff, kako se širijo posledice političnega izkoriščanja težkih časov v enostranske narodne namene, ki jim &aja potuho — tudi on?!! Razne politične vesti. Besedilo Zifnmermannovega pisma nemškemu poslaniku v Mehiki. Kakor poroča »Frankfurter Zeitung< iz Haaga, razširja Renterjev urad nasleđns'e besedilo pisma, ki ga je pisal nemški državni tajnik dr. Zimmermann nemškemu poslaniku v Mehiki pl. Eckhardtu: »Berolin, 19. januarja. 1. februarja pričnemo neomejeno podvodniško vojno, vkljub temu pa se ima namen, ohraniti Ameriko nevtralno. Če se ne posrečijo ta prizadevanja, predlagamo zvezo z Mehiko na naslednji podlagi: Vojevali se bomo skupno in skupno sklenili mir. Mi bi dovolili splošno finančno podporo, in odobri se, da Mehika dobi izgubljeno ozemlje Novo Mehiko in Arizcno. Podrobnosti izvedbe se prepuščajo vam. Vas nalog je, da najstrožje zaupoio sondirate Carranzo in mu, kakor hitro je gotova stvar, da izbruhne vojna z Ameriko, daste migljaj, naj po lastni inicijativi stopi v zveze z Japonsko, jo pozove, »ia se priključi, in obenem ponudi svoje posredovanje med Japonsko in Nemčijo. Opozorite Carranzo na to, da izveuba brezobzirne podvodmške vojne omogoča poraz Angleške in dosego miru tekem nekaj mesecev. Podpisan: Zbn-mermann.« »Državni jezik«. V včerajšnjem članku pod tem naslovom, smo rekli, da je članek grofa Aiionza Mensdorff-Pouilly napravil na češko javnost primeren vtis — kakor smo ga označili mi in kakor je razviden iz komentarjev v čeških Hstih. »Narodni politika« piše: »Pri svojih nadaljnjih pripombah o potrebi sporazumoval-nega jezika pozablja gTof Mensdorff, da drugačno označenje take odredbe v resnici ne bi niac^o izprcmenilo na stvari Nasprotno pa bi pravično zastopstvo vseh narodov* te države pri vseh centralah samo po sebi podalo dokaz, da taka zakonita odredba oi potrebna. — »Narodni List v pišejo: »V kolikor je bilo sredstvo sporazumevanja potrebno, se je tekom desetletij že avtomatično razvilo in sedaj se more reči, da za boljše sporazumevanje in poenostavnenje postopanja nikakor ni potrebno več nemščine, marveč — manje. Interesantno je, da so velike partije te izjave soboritelja in prijatelja mi-msnatega predsej-Tnika grofa Clam-Mar- tinica zapadle — konfiskaciji!« — Na drugem mestu izvaja isti list, da je že res, da bi bili tasti, ki zahtevajo oktroiranje, potem radi pripravljeni razpravljati v državnem zboru o gospodariih vprašanjih. Ali potem nastaja vprašanje, kako se bedo vedli oni drugi? In teh bo gotovo t-ovolj- Da bi tako situviraua opozicija sploh ne mogla razvijati narodnih vprašanj — to bi se dalo doseči le na ta način, aći da se narodna vprašanja načelno izločijo iz državnega zbora, ali pa da bi opozicijonalni poslanci sklenili, da sploh n- bodo govorili. Ali pri vsem tem bi še o>ia4o nerešeno vprašanje, kje da je državni interes in kako bi bilo potem z državnim zborom? Z drugo besedo hočejo reči »Narodni Listy«, da Nemci s svojo zahtevo po uvedbi državnega jezika izven parlamentarnim potoni ogrožajo interes države in spravljajo v nevarnost usodo parlamenta. V nevarnosti so torej velike pravice in svoboščine vseh državljanov brez razlike narodnosti! In če ena grof Mensdorff-PoaWy le še zrnce dobrega smisla za korist države in ustavne pravice •državljanov, mora brti danes prestrašen, da je zašel v tako družbo. V misli na rečene nevarnosti je menda, tudi razlog, da je glavno glasilo nemških socijalnih demokratov »Arbeiter Zcitun£« zelo — to pri- DomaČe vesti. Mesna hrana dovoljena v večji izmeti. C. kr. korespondenčni urad poroča: Ker se dovoz mokt v posameznih velikih k on šumnih središčih zaraii neugodnih prevoznih razmer vrši počasneje kot drugače, m se primankljaj moke ne ntore v primerni meri nadomestiti ni