Slovenski glasnik.
281
najtopleje priporočamo. Vsaj vsaka srednješolska učiteljska knjižnica po Slovenskem bi morala biti naročena na Jagičev „Archiv", kojega vsaka knjiga (v štirih zvezkih) stoji 20 mark ali 12 gld.
Novi spisi Miklošičevi.    V novinah čitamo, da je prof. Miklošič  dunajski akademiji znanostij. predložil razpravo:    „Ueber Gothes Klaggesang von der edlen Frauen des Asan Aga".   Kdor pozna Gothejeve poezije, gotovo se dobro spomina   te prekrasne, iz   srbskega narodnega   pesništva zajete balade njegove, ki ima jako čudno literarno usodo za seboj. Zapisal je to pesen iz narodnih ust  v Dalmaciji Giovanni Battista Fortis (1741—1803), ter jo ponatisnil v svoji 1. 1770. na svetlo  dani   knjigi, v kateri opisuje svoje potovanje po Dalmaciji, dodavši srbskemu  tekstu tudi  italijanski prevod.    Z   italijanščine je bila preložena na francoščino in v francoskem prevodu jo je čital Gothe, kateremu je  tako   dopala,   da jo  je 1. 1775. preložil na  nemški jezik.    Prvič je bila v nemškem prevodu natisnena v Herderjevih „Stimmen der Volker" 1. 1778. Čuditi se mora človek pesniškemu geniju Gothejevemu, da je v nemškem prevodu   tako   izvrstno   pogodil   svojstvo   srbskih  narodnih   pesnij,   dasi   ni   razumel  jezika  srbskega   in   dasi  je prelagal iz francoskega prevoda. Ko je  petdeset let pozneje Gothe  čital isto pesen v natančnem Talvjnem prevodu,  čudil se je samemu sebi ter rekel,   da  je prelagal iz  francoščine „mit Ahnung des Rvthums und der Wortsteilung  des  Originals".    Dodajemo  še to,   da Vuk ni mogel nič več zaslediti v narodu originala, vender-je ,.Asan Aginico" ponatisnil 1.   1814. v  svoji „Pesmarici"  iz  Fortisove   knjige,   a   pozneje jo je  izpustil  iz svoje zbirke srbskih narodnih pesnij. Tudi na slovenski jezik je ta krasna pesen že dvakrat preložena; prvič jo je priobčil 1. 1832. dr. Jakob Župan v ,,Kranjski Čebelici" (III. 65), drugič  Cegnar  v   svojih   „Pesmih".    Prof. Miklošič   bode   v svojem zgoraj omenjenem spisu to v literarno-zgodovinskem in pesniškem oziru za-nimljivo balado gotovo na vse strani korenito razbistril, zatorej teško pričakujemo njegove razprave. — Subjectlose Satze. Von Franz Miklosich. Zweite Auflage "VVien 1883, 8°, 76. Cena 1 gld. 20 kr. Ta knjiga je drugi pomnoženi natis Miklošičeve 1. 1865. na svetlo dane razprave: ,,die Verba impersonalia im Slavischen" ter razpravlja mal. a važen oddelek sintakse   slovanskih jezikov korenito in temeljito, kakor razume to stvar samo Miklošič. Slovenske jezikoslovce opozarjamo na to najnovejše delo največjega slavista in slovničarja zdanjega časa.
f Jan Valerian Jirsik, škof v Budjejovicah na Češkem, umrl je 23. fe-bruvarja. Imel je že 85 let (porojen 1798) in škof je bil od 1. 1851. Jirsik bi se mogel po pravici imenovati češki ,.Slomšek", kajti bil je jako plodovit pisatelj češki, ki je napisal dolgo vrsto knjig v pravem cerkvenem duhu. Najimenitnejša knjiga njegova je ,,Popularni dogmatika", ki je doživela štiri natise.
Slovaki so imeli 1. 1882. sledeče časopise:    1) Narodnie Novinv, Po-
litickv, literarnv a narodohospodarskv časopis.    Redaktor Ambro Pietor.   — Ta
časopis je izhajal po trikrat na teden in veljal za celo leto 12 gld. 2) Narodn
Hlasnik.    Novinv  pre slovenski l'ud. Redaktor Ambro Pietor.   Vsak mesec je
izhajal list po jedenkrat in veljal za celo leto 1 gld. — 3) O bz o r. Novinv pre hospo-
darstvo, remeslo a domači život. — Te novine prihajale so tri krate mesečno in
velja le 3 gld. za celo leto.   Urednik Romuald  Lagnus.   —  4) Črnoknažnik.
19