Poštnina plalana v gotovini LJUBLJANA, 24. MAJA 1984 Leto 47 - Štev. 21 i)OMOL£j[iln Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«. — Telefon 25-49. Prostor ene drobne vrstice v inseratnem delu stane 10 Din. — Naročnina Stane 38 Din za celo leto. za inozemstvo 60 Din. Posamezna številka 1 Din. inserate in reklamacije sprejema uprava »Domoljuba«. — Teiefon 29-92. Položaj naše Že v zadnji številki smo govorili o tesni medsebojni gospodarski odvisnosti kmeta in obrtnika, ki nam jo kaže vsa zgodovina, današnja doba pa še prav posebno. Nekako leta 1929 se jo začel položaj našega kmeta vidno poslabševati in od tedaj opažamo od leta do leta večji njegov gospodarski propad. l/.prva je imel še nekaj gotovine iz boljših prejšnjih časov, toda kmalu je skop-nela tudi ta in pojavila se je beda. Tedaj je začutil to tudi naš obrtnik. Dokler je imel kinet denar, je popravljal še vedno svoja poslopja, kupoval novo obleko, obutev, orodje in druge potrebščine, ko ga je zmanjkalo, je moral nakupe vedno bolj omejevati na najpotrebnejše, prenavljanja pa opuščati. Krpal in popravljal je staro in si začel delati sam, kar je le na kak način mogel. S tem pa je prišel tudi obrtnik ob svojega dosedanjega najboljšega in najzvestej-šega odjemalca. Izprva je odpušeail pomočnike, nato omejil število vajencev, pa zadnje čase je prišel tako daleč, da nima niti sam več dela in da zato ne zmore velikih davkov, ki ga vedno bolj tarejo. In sledilo jo nujno najhujše, kar si moramo misliti, popolen propad. Da v tem prav nič ne pretiravamo, nam glasno pričajo uradne številke naše slovenske zbornice za trgovino, obrt In industrijo. Te nam n. pr. povedo, da je bilo lani prijavljenih v Sloveniji na novo samo 927 obrtnih podjetij, a vrnjenih obrtnih koncesij je billo 2236. Tako se je torej zmanjšalo samo lani število naših obrtnikov za 1336 in čo vzamemo, da je vsako samo-Btojno obrtno podjetje preživljalo povprečno samo tri ljudi (obrtnika samega, ženo in enega otroka), dobimo tu 4000 oseb, ki so istale naenkrat brez zaslužka. Isto je z našo trgovino. Dokler je imel kmet denar, si je kupoval še vedno špecerijsko in drugo blago, ko ga je zmanjkalo, se jo moral zadovoljiti s tem, kar je pridelal doma, potrpeti s staro obleko in izrabiti do zadnjega staro orodje. Posledica je bila najprej zastoj, nato pa propadanje trgovine. Tudi v tem pogledu nam nudi točno sliko navedena, naša zbornica, ki nam pove, da je bilo lani v Sloveniji prijavljenih samo 777 trgovskih podjetij, odjavljenih pa skoro trikrat toliko, to je 2107. Tako se je tudi število samostojnih trgovcev lani zmanjšalo za 1330. In če vzamemo, da je vsaka trgovina preživljala samo štiri ljudi (trgovca samega. ženo in dva otroka), dobimo 5000 oseb, ki so ostale brez kruha, z obrtniki vred skoro 10.000. Ali se zavedamo, kaj pomenja to pri tako majhnem narodu in v enem samem letu. ga obrtništva Toda s tem še niti nismo pri koncu našega križevega pota. V teh številkah namreč še niso obseženi oni tisoči pomočnikov, ki so ji hzaradi pomanjkanja dela mora)!i odpustiti obrtniki, ki sa sami trenutno že vzdržujejo. Niso obseženi tudi tisti tisoči vajencev, ki jih je danes manj nego jih je bilo pred leti. Mizarskih pomočnikov je pa zaposlenih n. pr. pri nas baje komaj 60 odstotkov in zidar je danes že vesel, če dobi pri podjetniku zaposlenje kot težak. Ali je vse to važno tudi za kmeta? Pa še kako! Velik del naših kmetiških sinov in hčera se je namreč doslej zatekal v obrt. Starejši sin je prevzel doma posestvo, hčerke, recimo, so se pomožile, a izmed mlajših sinov je moral kdo v obrt, če je hotel priti prej ali slej do samostojnega kruha. Toda dandanes se zapirajo kmetu tudi ta vrata, kakor so se že pred par loti zaprla tiste, skozi katera je hotel kmet poslati sina v višje šole. Podatki naše Zbornice TOI pa kažejo še dvoje. Med tem, ko je število obrtnih in trgovskih podjetij padlo lani za 2666, s« je število gostilen pri nas pomnožilo za osem (odjav je bilo 358, prijav pa 366). Ali tešimo svojo obupno bedo res samo z alkoholom? Ali se bomo rešili iz sedanje obupne stiske, če bomo nanjo za trenutek pozabili pri vinu iu žganju. Moj Bog, kam drvimo in kam bomo zagrmeli pri takem stanju. In končno še nekaj. Dočim propada poleg kmeta na vsej črti tudi obrtnik, pa uspe- Med slovanskimi narodi, ki jim svetovna vojna ni prinesla svobode, so tudi Ukrajinci ali Malorusi, Po svojem čuvstvovanju so bliže zapadu kot vzhodu. Ukrajinski jezik Slovenec lažje razume, kakor, recimo poljščino ali če-ščino. Ukrajinci so po svetovni vojni prišli pod Poljsko in Češkoslovaško, največ pa jih je v sovjetski Rusiji, kjer so jih našteli nad 40 milijonov. Vsaj deloma po človeško ravnajo z Ukrajinci Cehi, dočim Poljaki, -- žalibog — Ukrajince zelo zatirajo in preganjajo, kar ni ne slovansko in ne katoliško. Najbolj grdo pa ravnajo z ubogim ukrajinskim narodom boljševiški nasilniki v Rusiji. Boljševiška rdečkarskomednarodna vlada v Moskvi, ki daje svobodo in samostojnost celo judom in Nemcem, hoče Ukrajince uničiti narodno in gospodarsko. Najbolj sovražijo ruski boljševiki ukrajinskega kmeta, ki je temelj ukrajinskega naroda in ki šteje 85% vsega prebivalstva. Zadnja leta so boljševiki na nečlo- | va poleg gostilne očividno tudi industrija, ki je po velikem delu v rokah tujega kapitala. V Sloveniji je bilo namreč lani odjavljenih samo osem industrij, na novo pa prijavljenih več kot trikrat toliko, to je 26. Temu se tudi ne moremo čuditi, saj je večina industrije z varstvenimi carinami tako zelo zavarovana in uživa razen tega še najrazličnejše druge ugodnosti, da očividno še vedno dobro uspeva, kar nam kažejo zlasti ogromni dobički, ki jih donašajo industrijske delnice tujim kapitalistom. Dočim ne zasluži kmet pri trdem delu niti močnika več in ostaja obrtnik brezposeln, pa vleoe tuj kapitalist še vedno 10, 15 in tudi 20 odstotne obresti brez vsakega dela. Tako vse domače vidno propada, a milijoni romajo vsako leto iz naše zemlje v tujino kot obresti in dividende tujemu kapitalu, ki se pri nas vedno bolj ugnezduje. Judje, ki so jih izgnali iz Hitlerjeve Nemčije, pridno kupujejo naša podjetja aH pa vsaj pristopajo V njim kot družabniki. Kaj nas uči vse to? Da se na vsej črti ruši oni stan, ki se je doslej stoletja tako ponosno in samozavestno prišteval k vodilnim stanovom človeške družbe, to je obrtniški stan. Če le nekoliko pomislimo na njegovo gospodarsko kulturo in socia/lno važnost, tedaj mora ta usoda našega obrtništva vzbuditi v nas resjio razmišljanje, kako bi to propadanje v interesu vsega slovenskega ljudstva preprečili in kako bi ta stan vnovič dvignili ter okrepili. To namreč nI zadeva le obrtnikov samih, temveč vsega naroda, saj je obrtništvo njegov bistveni del. Pri nas Slovencih morda še mnogo bolj nego drugod. —E. veški način izgnali čez 2000 najboljših ukrajinskih kmetov v daljno Sibirijo, druge deaetti-soče pa so poslali sekat ies v severna močvirja. Nešteto ruskih vasi so komunisti za kazen dali sežgati. Proti ostalemu ukrajinskemu prebivalstvu izvajajo sovjeti politiko lakote. Ukrajinskim kmetom so pobrali do mala ves živež in tako morajo cele pokrajine umirati od gladu. In vendar, kdo dvigne prst v pomoč ukrajinskemu narodu? Vse molči. Tudi tisti molče, ki ob vsaki mogoči priliki na glas krlče o slavni bodočnosti vseslovanstva ... Najmanj petdeset milijonov slovanskih bratov Ukrajincev trpi v raznih in v večji ali manjši meri narodno in gospodarsko, pa tudi telesno največje mučeništvo. Zelo zaledno pa je to: Ukrajincev ne zatirajo Romani ali Germani, ampak »bratje« Slovani: Rusi, Poljaki, Cehi.,. Kako dolgo še? i V vsako hišo Domoljuba! Ukrajinska žatmgra D Jl7ri Cfi DA QUFTi T B&!gm&ki narod mm tmvih potih Državni prevrat je dne 19. maja doživela naša bratska soseda Bolgarija. Vlada g. Muša-nova je bila že več dni v krizi, iz katere ni bilo izhoda kakor so si ga želeli rnerodatni krogi. Kralj in armada sta preko noč: prevzela oblast v svoje roke. Kralj je imenoval novo, nestrankarsko vlado s Kimonom Geergijem kot ministrskim predsednikom. Sobranje (parlament Jje razpuščeoo in voditelje strank, v kolikor meni oblast, da so novi vladi nasprotni, prav pridno gonijo v zapore. Nova vlada je izdala progias, ki obeta razne važne preured-be. Zlasti sta pomembni 13. in 14. točka iz- jave, ki poudarjata, da hoče vlada ohraniti dobre odnošaje z vsemi državami, zlasti s so sedi, in da hoče Bolgarija vzpostaviti odnošaje s soriet-sko Rusijo. Časopisje piše, da je bivši ministrski predsednik Cankov hotel proglasiti te dni fašistično diktaturo, ki pa je padla v vodo, ker sta bila kralj in armada hitrejša. Bilo kakor bilo, mi imamo samo eno željo, to namreč, da bi novi državni udar v Bolgariji ne razdruži), ampak zbliža! vse Jugoslovane in da bi bil prvi začetek edinstvene, velike jngoslovanske državne zajednice. Nismo vredni takega papeža Madjarsko katoliško časopisje je priobčilo nedavno zanimivo izjavo nekega socialističnega zastopnika iz Budapešte. Glasi se: •Da socialistični strankini tajniki sijajno žive od naših težko prisluženih novcev, mi je znano. Da si naši voditelji dajo napolnili žepe od kapitalistov, tudi to je gotova stvar. Pa nekdo mora za nas kričati, nas poslušati in organizirati. Kam naj gremo, če voditeljem obrnemo hrbet? Ali je katoliška delavska organizacija taka, da bi klonili pred njo kapi- | talisti? Ni je in tudi je ne bo, če bodo kato- i iičfiai delali, kakor delajo. Čital sem papeške j encildike: sRerom Novarum. in r.CJuadrage-simo aano prej, kakor so jih prestavili na madjarski jezik- Če bi jo napisal vladar sovjetske republike Stalin — za kar seveda ni zmožen — v dveh tednih bi obe encikliki vsak komunist moral znati na pamet, a za mesec dni bi že iz Avstrije in Madjarske javili v .Moskvo: -Izvršeno je«. A vi, katoličani! Vi encikliki lepo skrivate v predalih, da se — vsebina ne izgubi. — Moram vam povedati: Katoličani ne zaslužite papeža, kakršnega imate.< Tudi za nas Slovence veljajo marsikdaj te ostre, besede! ITALIJA a Vnehovptjoča krivka. V zvezi z ostrimi napadi fašističnega časopisja na tržaškega škoia dr. Fogaria je fašistični pokrajinski tajnik podvze! korake, da se škof dr. Fogar čimprej odstrani iz Trsta. Pokrajinskega tajnika so pred kratkim obiskali vsi poslanci in senatorji Julijske krajine in mu izrazili svoje soglasje s prizadevanjem, da se škof dr. Fogar odstrani. TrsU, tako so rekli, »je prevažna mejna točka italijanstva. kjer je nemogoča taka cerkvena politika, kot jo vodi dr. Fogar«. Fašistično časopisje piše, da *dr. Fogar ni znal dajati cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar jc božjega, ter se naj zato čimprej umakne iz Trsta « — Kakor se vidi, je vzrok gonje zoper tržaškega škofa, Italijana dr. Fogarja ta, ker je bil pravičen napram vsem vernikom svoje škofije, kakor je to njegova dolžnost po pravilih Cerkve in po naravnem pravu. Dogovor z Avstrijo in Madjarsko. Uradno poročajo, da je Mussolini podpisal sporazum med Italijo in Avstrijo, oziroma Madjarsko. Sporazum med Italijo in Avstrijo se tiče dveh Stvari: ugodnosti za znatno število avstrijskih industrijskih proizvodov, podobne carinske ugodnosti za gotovo število industrijskih produktov, ki jih uvaža v Avstrijo Italija, — Sporiium med Italijo in Madjarsko vsebuje: »breziiosi Italije, da potom družbe »Safrri« poskrbi, da bo ogrska vlada prodala 2 milijona kvintalov žita po primerni ceni in obvezo Ogrske, da bo V2e!a v pošte v želje Italije glede priaskiii uvoznih olajšav za ita • tiranske proutvodf, —- Podpisala se je pogodba med AvttriJ^ Ig Italijo, ki se tite olajšanja in pospešitve italijansko - avstrijskega prometa I preko luke Tist. Obenem se je podpisala po-j dobna pogodba med Italijo in Ogrsko za po-' spešitev ogrskega prometa preko Reke. — Istočasno so ogrski odposlanci na eni in avstrijski odposlanci na drugi strani podpisali sporazum med dvema državama, na podlagi katerega bo Madjarska prodala Avstriji 2 milijona 200.1100 kvintalov žita, dočim bo Avstrija smela izvoziti v Ogrsko večjo količino svojih industrijskih izdelkov nego doslej. MADJARSKA s Opravičujejo se. Te dni so madjarski odposlanci na konferenci v švicarski Ženevi krivili Jngoslavijo, da povzroča na meji nemire. Seveda je ravno obratno res. Madjarski nastop v Ženevi je zato Madjarom bolj škodi! kot koristil. Da vladni korak vsaj nekoliko opraviči, je madjarski zunanji minister povabi! k sebi novinarje in jih skušal prepričati, da je bil ženevski nastop potreben v to svrho, da se oslabi naraščajoči ugled jugoslovanske diplomacije vsled njene uspešne balkanske politike Sicer pa — je rekel g. Kanya - je madjarska vlada storiia ta korak le na željo iz — Rima.. NEMČIJA s Malikovafci, Od resnega do sraeinega je samo en korak. Tako pravijo. Del Nemcev je v povzdigovanju Hitlerja naravnost zblaznel, zakaj nekateri ga častijo bolj, kakor mi svetnike na oltarjih. Radi malikovanja pred Hitlerjevo sliko se je zdaj pritožila evangelska svobodnacerkev in sicer uspešno, ker je baje tudi Hitler nasproten takemu bogokletstvu. Vendar nam jc- vse to jasen dokaz, kako daleč pade človek, skregan s pravim Bogom. LITVA s »AvtoriUrtfnd režim«. Po svetovni » ■ ei 90 na bivšem rusfe««n ozemlja, ob Vzh^*0'' jsorju naštele tri male republike: Etlojs'!11 Latiika in Litva. Te dni nam je brzojaj J,*1 noč poročal o »državnem udaru« v Latviji L vršil ga je s pomočjo vojaštva predsednik vit-de Ulmanis. Opravičuje svoj korak s tem i parlament ni bil sposoben za delo, da so « hoteli polastiti oblasti boljševiki. da bi notranja napetost gotovo povzročila državljan sko vojno in da je v sedanjih časih Latvicca potreben »avtoritaren režim-. Pod to krinko — trdi neki časopis — se včasih skrijejo vla-stodržci, da radi ohranitve stolčkov za samo-zvance. drugače misleče dobre državljan« za-pirajo ali pa pobesijo, pozabljajoč, da imj vsaka klobasa —- dva konca. AVSTRIJA s I* slovenskega Karo?srna, 30 let že žup-nikuje v Žitara vesi g. Val. Weiss. Vsa (ara je z lepo proslavo pokazala, da ljubi svojega duhovnega očeta. Bog ga živi; — V ceioriki bolnišnici je umrl vzorni vzgojitelj slovenske mladine Hercel, nadučiteij iz Glcbasnicc, - V Celovcu so pokopali pokrškega župnika Avguština Križaja, rodom iz Idrije. — V 1 rovljah je preminul 23 letni Jakob Spock, gostilničarja. — V Goselni vesi se je preselila v večnost Mičejeva mati. — V Št, Pavki ca Žili je zapustil solzno dolmo mežnar in organist Bošt. 54 let je zvesto opravljal svojo sto bo in 55.000 krat je zvonil »Ave Marijo«, — V vili grofa Borna v Porečah bo v poletni doN bival bivši španski kralj Alfonz s svojima fcče-rama. — Na nenavaden način je umrl dr, Ti-bor, zdravnik v nemškem Bleibergu, Klicah ga k neki bolnici na Zilsko Bistrico. Odpravil se je tja s svojim avtom. Med potoma pa se dogodi nesreča, avto se prevrne in zdravnik se težko ponesreči. Umrl je dan nato v beljaili bolnišnici. Ker ni bilo zdravniške pomoči, j« umrla tudi bolnica na Bistrici. DROBNE NOVICE .............Mm ............................................... ............... Novo poljsko ?Iedo je sestavil bivši mi nister prof. Kozlovski. Zunanja politika nove vlade se ne spremeni. Triletno zaporo za izvoz dobička (obresti, dividend) inozemskih soudeležencev, uvede Turčija. Pametno! SO radarjev se je smrtno ponesrečilo > rudniku blizu Buggingeua v Nemčiji. Zopet so začeli napadati pernike kitajski morski roparji. Samo Italija, Češkoslovaška, AngleJl«, Litra in Letosska dob« še posojilo v Amerik ker so samo te zadostile svojim obveznosti®- Vožnja z aeroplanon iz Tiltisa čez Kavka! v Moskvo traja 12 ur (z železnico štiri dni). 14 trgovin in 23 bM ie pogorelo v bolgarskem mestu Plevna. Če* 4 milijone dolgujejo gospodarjem si«' novanjski najemniki v Pragi. Ker se niso hoteli učiti tujih jezikov, i« bilo iz turških srednjih šol izključenih nad dijakov. Zs 60 milijonov Din je bil zavarovan # življenje pokojni belgijski kralj Albert, ki " je smrtno ponesrečil. Granato je nekdo vrgel na dvorišče twe ljudske šole na Dunaju. Mala škoda. ©fevesni pook v letalstvu so uvedli » ameriški gimnaziji v Rochesleru Stotisoč Lntvija je doživela uekak državni udar, s katerim ao hoteli preprečiti drug državni udar, ki naj bi bil prišel z desnice ali z levice. Sedanja vlada je proglasila izjemno stanje in odgodila parlament. Slika na desni nam kaže ministrskega predsednika Ulma-nisa. na lovi vojni minister genera/1 Balodis Velikfp nesreča v Sveti deželi »Babilonski stolp« so baje odkrili na razvalinah starega Babilona. Seveda ni nesporno dognano, da so to res ostanki svetopisemskega stolpa in več razumnih gospodarjev, skrbnih gospodinj in uvidevnih ljudi je doslej zaupalo svojo gospodarsko varnost Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Resnično! Prav nikakega pametnega razloga nimaš, da se ji v katerikoli panogi zavarovanja ne bi zaupal tudi ti! Moliamedanci so pred mošejo v Delhih demonstrirali proti razdelitvi indijskega ljudstva po kastah. — Indija ie dežela nemirov. Te nemire, izvirajoče iz strogo med seboj ločenih plasti ljudstva (kast), izrabljajo mohamedanci s svojo korist I Nedavno je doletela mesto Tiberijo oh Ge-mezareškem jezeru v Palestini velika nesreča. : Nad jezerom se je utrgal oblak in voda je udrla v mesto. Podrla je več hiš, izruvala mnogo dreves in presenetila mnogo meščanov na ulici. Število mrtvih presega gotovo 50, doslej so pobrali 20 mrličev. Mnogo jih je voda zavlekla s seboj v jezero. Komaj so se prebivalci nekoliko pomirili, že je prišla nad nje druga nesreča. Med pogrebom žrtev, ki jih je zahtevalo neurje v nedeljo, se je namreč v torek vdrugič utrgal oblak. Nad mesto so se zlile ogromne količine vode. Ljudi se je polastila panika, ki je ni mogoče popisati. Vse je bežalo na levo in desno. Voda je iztrgala celo materam otroke iz rok in jih odnesla s seboj. Culo se je strahovito vpitje, pomešano z jokom, Ljudje so kar besneli. V tistem trenutku je Genezareško jezero vrglo iz sebe še mnogo mrličev, ki jih je požrlo v nedeljo in ki so izginili med valovjein. Pogled na ulice je bil strašen. Mrliči so ležali vsevprek. Trupla so bila že razpadla. Bati se je, da izbruhnejo kužne bolezni. Voda je odnašala iz hiš pohištvo. Prizanesla ni niti domačim živalim, ki so utonile. Nova nevihta je preprečila reševalno delo, iti je bilo v polnem teku. Nedeljskim žrtvam so se pridružile nove. V mestu je vse narobe. Prihitelo je 1500 vojakov, ki s pomočjo policije rešujejo, kar se rešiti da. Prebivalstvo je po večini zapustilo mesto in tabori na prostem. Tiberija ob Gesezareškem jezeru. [Naročajte in čitajte iinše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsako katoliško hišo katoliški časopis! Zaostajanje sečne kianne v telesu e za mnoge organe pravi strup. Naj-■j.^-*® j® iire i euti človek splošno neuoodje. ^Bjv utrujenost, nervoznost, slabo spi. tu m tam ga kaj zaboli. Vse to ao neki nejasni znaki notranjega zastrupljenja. lu teut ohole ledvice, srce. krvne žile letra. aleiii protin itd Četudi taki ljudje često izgledajo zdravi, vendar hitro poilr.žejo vsaki bolezni, ker imajo mnogo strupa v 3ebi. Najmočnejše prirodno sredstvo za raztapljanje in izločevanje sečne kisline iz krvi je litij. Radenske vode (Zdravilni in Kraljev vrelec) pa so najmočnejši litijski vrele cele Jugoslavije in so radio-aktivni. KAJ JE NOVEGA ———B——■ i»mMiw>rTriniiiiini»nini- ' m——..................................i«— V boj proti kačji zalegi Toplota je zbudila iz zimskega spanja tudi strupene kače, ki so sc letos kakor tudi lani pojavile v ogromnem številu posebno v Bosni in Hercegovini. Kmetje so že doslej utrpeli zaatno škodo, ker se njihova živina rada pase na solnčnih krajih, kjer je trava najbolj velika kjer je pa tadi največ kač. Koliko škode povzročijo strupene kače. nam jasno pove letopis bivše bosanske deželne vlade. V petih letih (od 1907 do 1911) so pičile strapeae kače 780 ljudi {40 smrtnih slučajev.' in 52 378 ko-raador razne živine {10.712 smrtnih slučajev). V teh p«tih letih so pobili 790.642 strupenih kač. Zadnja leta so sc kače razmnožile, Sef Doma narodnega zdravja v -Mostarju dr. Doj-nič je začel koristno delo. V Nemčiji je našel dober trg za strupene kače in jih tja pošiljajo žive. Kmetom plačujejo za vsako živo kačo 25 Din. To je v današnjih časih zelo dober vir dohodkov. V bihački krajini pa tudi drugod v državi bi se našlo dovolj lovcev na strupene kače. če bi se kdo pobrigal, da jim najde dober i trg za prodajo kač. To bi bila dvojna korist 1 za ljudstvo. Z uničevanjem kač bi od sebe in živine odstranili nevarnost, poleg tega bi pa še zasluzili. Letos so kače pičile že zelo \e!iko število razne živine, pa tudi ljudi je bilo že precej pičenih. Zakal odlašate? Od 135 brezposelnih učiteljskih kandidatov v dravski banovini ki so vložili prošnjo, je doslej casiavljeaih 114. Kaj pa ženske? Za namestitev je zaprosilo 350 učiteljskih kand -datinj, od katerih je nastavljenih koma i okrog 50. Poznamo neredke zelo močne družine, ki štejejo same nepreskrbljene člane in med katerimi učiteljske kandidatke čakajo že tri leta na učiteljsko službo. V takih primerih je vendar potreba velika in p . moč nujna. Če se ne motimo, ie imel zakon proti dvometr.a zasiuz-karstva serialen r.amen: pomagati v prvi v rsti r.ai.-oi; potrebnim brezposelnim obeh spolov. Da bi eni dobivali službe, drugim pa bi se ponujale n. pr. brezplačne karte za kopanje, da bodo raztrgane in izstradane reve še bolj lačne kot so. to je milo rečeno — norčevanje iz urege učiteljsko-kandidatske pare. Takozvani zakon proti dvojnemu zaslužkarstvu je zbral tako lepe vsote, da sc lahko nastavi vse brezposelno učiteljstvo. Službenih mest je tudi dovolj. Učiteijrtva sploh primanjkuje ic ljudje prosijo zanj. Čemu torej odlašanje, če so za zaposlitev tudi učiteljskih kandidatinj dani vsi pegeji!? osebne vesti_ dd 75 let je dapalnil g. Ivau ša-t-ij. upokojeni duhove: svetnik v S:. Luvreuen ob T< :..er.eL Zaslužnemu duhovniku iu učenjaku kličemo: Na mnoga leta! d Dr Ivo (esnik se je preseli! s 3. Eiajeni t. I. iz. Novega mesta v Ljubljano i:, (tvoril odvetniško pisarno na Kralja P« tr a irjeu š«. 3. DOMAČE NOVICE . jakaj delovno, odoosno dobaviteljsko razmerje, kakor fi predvideva $ 38 MkonB 9 a®dobi Teijavc le, ako obstoji knp- eusi?. ireiA v trenutku odbornikov? rarre-fcive. Ze dobave krajcema šolskemu odboru j-rej Mtieaesi p&zsgzsi »plah sc velja, ker je krajevni lekki fefoor aaiaospravna edinka. Krajevnemu šolskemu od bom torej vsak cian občinskega odbora dobavlja kar hoče. l.e da bi s tem po-1 a vil v nevarnost svoj občinski stolček. Tako nekako je razsodijo upravno sodišče v Celju, dne 24. aprila 1934. d Ozdravitev neugodnega položaja v Zvezi hrvatskih kmetskih .zadrug naj bi se po predlogu bana Peroviča izvršila na ta način, da bi uidnigarji ls ureditev prispevali 6 milijonov. po 6 milijonov pa bi dali bancviua in drsava. <1 Izkoriščevalci bede. Pri nas se vedno bolj množijo pritožbe. da se r.a dražbah prodaja živina in blago za tako nizko ceno. da je dolžnik dostikrat gospodarsko docela uui-cen. Tako se je poročalo na zadnji občni seji naše zbornice, da se je trgovcu prodalo na 12.0»W Din ocenjeno blago za 300» Din. Znaui so nam primeri, ko se je kmetovalcu prodala lepa živina aa javni dražbi za tako nizko ceno. da je dobil od vola po 1 Din od 1 kg iive teže. Neki ubogi vdovi se je vse njeno imetje, ki je bilo vredno nad 7900 Diu. prodalo na dražbi za 1500 Din. eno uro kasneje pa so kupci že prodali naprej to blago z doeikom 1000 Din. Podobne pritožbe prihajajo ii vseh krajev iu je vedno več ljudi, ki izkoriščajo bedo našega ljudstva. d Novo tvoru i ro u fcarre gradi v Po-breiju pri Mariboru industrijalec Tomau d Ustavljeac ^aseljcraoic t jožne kraje. Poverjenistvo agrarne reforme iz Skoplj i jo obvestilo ^ občine v Hrva,«keW Z««rjn. dn sc no bo več sprejemalo prošenj aa. "^^[j^JJS^ m T5P priiike naročite pri .........i Centralni triurni « ljubimi ,-eljevaiije v jiižnik krajih Jugoslavije j radi toga, ker je takih pro?enj že pW¥(? O,! !. do danes jih je dospelo preko 15«, <1 Tvornico svilenih tkanin z«faje St:.iuiic-i. Padec cene kokonov (mešički loprejke, iz katerih dobivajo svileijc uiti) u so glavni dohodek tamošnjega Jjrebivalst-je prisilil zadrugo v Strumici, da ustau^ la-stnc tovarno. d Dokončan je 93« m dolgi predor .SopoU pri »rbskem Požarevcu. Delali so ga dve i'j pol leti- Mošlova esenca .SOtfTIN*. Z našo ametuo eaer.ro si iabko vsakdo t aaalimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdta« domačo pijažo — Česa 1 steklenic: za 150 litrov 20 Din, po pošti 40 Din, 2 steklenici po m* 60 Din. — Dobi se jamo v DROGERPI KANC, LJUBLJANA Žije.fla elita ia t »Sebodiesik«? d Ce ti kdo očita, da si »punktaš«, gj lahko tožiš in bo obsojen. Tako je izreklo \ nekem slučaju sodišče v Brdu in je obsodbe potrdilo tudi okrožno sodišče v Ljubljani Nekateri gospodje pri nas, ki so do zadnjega imeli v zakupu narodnost in državotvornost, se te be>*de kaj radi poslužujejo. Jim b« treba nekoliko stopili na prste. d Osebe z t otroki in kuluk. Na vpraia-nje, ali niso osebe z devetimi ali več otroki oproščene po členu 11 zakona o davka ca sam«- in o davčni oprostitvi oseb z 9 ili več otrokL podvržene potpi obveznosti p« zakonu o nedržavnih cestah in gradnjah, je finančni minister izdal tole pojasnilo. Osebe 7. 9 ali več otroki, ki so oproščene posrednega davka iu doklad. ne plačajo potnih obveznosti po zakonu o nedržavnih cestah, te ne plačajo davkov v vseh oblikah več ko ■V«! Din in če njihovi najmlajši otrok ni starejši od 14 !et. Te osebe s« dolžne to dokazati oblastveni. ki so pristojna za potne ob. veznosti. d V dobi strupenih kar. Nenavadno veliko strupenih kač se je pokazalo na planini Motajnici v okraju Prnjavor v Bosni. Delavci. ki hodijo tja delat, jih srečujejo na vsak korak in jih ubijajo. Doslej se je godilo že več nesreč. V Motajaici živi posebna vrsta progastih strupenih kač, kakršnih dri-god ne poznajo. Delavci in kmetje se seveda te strupene golazni hudo boje. Najlažje se jih branijo s tobakovim dimom, ker kače beae. ko zadnhajo dim. -lirsa® "a. dvierae Mata povzroi' zelo mila, naravna »Fmz-Jfosef« žreačica dobro prebavo, čiato glavo in mimo spanje. Po irlnišniah slovitih zdravnikov M živca« bolezni je najtopieje priporoča« rabo Frau-Joscl« vode tudi pri težkib obolenjih možganov in hrbtnega mozga- d ZaBaaji aintstri imr Male zve« se zopet sestali. To pot v Belgradu. Razpeljali so o podpisu nenapadalnega dogovora i Bolgarijo, ki naj omogoči popoleii balkanski sporazum. Nadalje so govorili o nju sovjetske Rusije iu o bodočem «,u d teiak uk. Ribič Kifat HadžjoJ pri Slavonskem Brodu v Savi t. ni režo »ov'l ribe. Sava je na tistem kraja, kjer mrežo, globoka več ko 9» metrov. Ke le posled s težavo izvlekel mreio. je v njej ueko dolgo in težko stvar. P0"0;^ ogromnim oklom. Bil je mamutov zob, Za spomladansko zdravljenje 1^-feJŠ™ in P" »«■«»>«*» uporahSjajle znani PIMHINKA-CAJ BAHOVEC. Pristen je le, & sumi: !. ta&ihii žig, — 2. ime proizvajal«*; Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana, — 3. p*lrel mora Mti vezan in plombiran. Tarej » »pscoManuks adrarijoaje samo pravi: .PLANINKA-CAJ-BAHOVBC' i« Ljubljane. kov ho pozneje ugotovili strokovnjaki. Zob je 32 kg težak in dva metra dol«. Naravoslovci trde, da je zob nad 30.000 let star in je od mamuta, ki je nekdaj v velikem številu živel v oudotnih pragozdih. Mamut je bil podoben »lomi, vendar večji. d Angleško biredovl« sestavljeno ia 159 ladij, obišče v juliju naše Primerja. d Izvoz jag-oslovansk« živine v Italijo, ki je po [»višanju italijanskih carin popolnoma prenehal, se je v zadnjem času zopet začel, ker je eena živini na italijanskem trgu narasla. d S parnikopu iz Belgrada na Danaj. Dne 15. maja je letos prvič odplnl ekspresni par-nik rečne plovbe iz Belgrada ua Ihinaj, s čimer se je začel redni tedenski promet na progi Dunaj—Bratislava—Pešta—Belgrad--—Turnseverin in obratno. Že s prvo ek-spresno ladjo se je odpeljalo na Dunaj samo i-z, Belgrada okoli 100 potnikov, med njimi tudi rodbina turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždi beja in njegovo spremstvo, ki potuje na Dunaj. Zato so na parniku razobesili razen državne zastave tudi zastavo turške republike. d Te dni je končal pouk ua realki v Splitu, ki poslej ne bo več obstojala. Realka je doživela polnih 70 let in jo daJa Dalmaciji mnogo odličnih osebnosti. d Tri milijone je dala Slovenija za razne koleke v letošnjih prvih štirih mesecih. d Radi razpečevanja ponarejenih 1000 dinarskih bankovcev so pred ljubljanskim sodiščem dobili: Basiliseo Arrakio 3 leta, Besednjak Albert 3 leta, Golebiowski Roman Ž leti, Baraga Ludvik 8 meseeev zapora. Vsi »o bili obsojeni ua manjše in večje denarne globe. d Odpaečeai občinski tajnik je tožil kamniški občinski odbor za odškodnino v znesku trimesečne plače, ker »o ga odpustili brez odpovedi in brez utemeljenih razlogov. Občina je bila obsojena na izplačilo odškodnine v zneaku 4560 Din in na poravnavo pravnih stroškov. Za srce, ledvice, kamne, želodec, jetra, notranje žfae ta žsžžcaje krvi je vendar najboljša naša priredila Radenska slatina. Zahtevajte z dopisnico brezplačno brošuro o zdravljenju in prospekte. — Kopališče in zdravilišče Slatina-Radenci. Slovenija. NESREČE d Pogorela je hišat posestnika Ortaliča na Vin jem vrlin pri St. Jerneja. d V mariborski okolici zopet dva požara: v Račah je zgorelo gospodarsko poslopje posastnika Ivana Štaiiglerja, v Selovcn pa je uničil požar hlev in hišo posestnika Franca Šaperja. d Požar je uničil gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestniku in župaun Jožefu Zeleniku v Jeršoveih pri Ptuju. d Trije posestniki so bili p'rizadeti po požaru v Vidoneih, v mariborski okolici, namreč Anton Zelko, Franc Vrečic in Jurij Vrečic. d Nenadoma je po drči pridrvelo drevo. V četrtek, dne 17. t. m., je napravil tretji Ne ure ne dme&m ne veš! \ Morda že jutri izgubijo Tvoji malčki skrbnega očeta, zlato mamico. Kako jih najgotoveje oskrbiš? Le a solidnim zavarovanjem za slučaj smrti ali doživetja pri vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. letnik zasebnega ženskega učteljLšča iz Maribora izlet v Logarsko dolino. Dekleta so ai ogledala izvir Savinje, nato pa jih je nekaj odšlo tudi k slapu blizu novega kopališča pri planinskem domu, kjer so hotele napraviti nekaj fotografskih posnetkov. Ko so se de kieia nahajala v takem položaju, je nenadoma po drči pridrvelo drevo in zadelo dijakinjo Marženko Grossmann v glavo, du je bila takoj mrtva. Drugo dijakinjo Mileno Kocuvanovo pa je drevo udarilo v levo nogo in jo ji zlomilo. il Avtomobil je do smrti povozii Martinčka, sinčka — edinea pekovskega mojstra g. Mnleja na Bledu. il V Kolpi je utonil 19 letni zidarski delavec Franc Povše, dz Toplic pri Novem mestu. d Po stopnicah je padel in si zlomi! tilnik 3fi letni kleparski pomočnik Trebičnik Metod v Gaberju pri Celju. d Ke je zagrabil za tokovedno žico 380 voltov, je našel smrt 28 letni delavec Simon Jure iz Studenčic pri Lescah. d Vlak je do smrti povozil Franceta Dov-žana, 20 letnega delavca v tovarni na Javor-niku pri Jesenicah. d Nesreča za nesrečo, Velikih Svečah pri Stični m vašeani popravljali zvonik. Pri tem delu je padel z zvonika 37 letni Alojzij Piškur, poljski dninar, ter dobil hude notranje poškodbe. Nakopana plast pa se je podrla in zasula 17 letnega delavca Antona Podlesnika, ki je dobil notranje poškodbe. — 49 letni Peter Kovač, posestnik in župan iz Loke pri Zidanem mostu, je pri trku z drugim kolesarjem dobil hude poškodbe na glavi. Njegove poškodba so slej ko prej resne. — Pri slabosti Je naravna »Franz Joselova. voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker >e izkaže te « malih količinah koristno NOVI GROBOVI d Na mekinjskem pokopališču so pokopali 32 letno delavko Ano Grošljevo. To je že 12. žrtev znane hude nesreče v kamniški smodnišnici. d Le Križ nam »veti govori... V Šmarju pri Jelšah je umrl trgovec in posestnik Ivan Gajšek. — V Kreevini pri Ptuju jc preminula Olga Zavec. — V ptujski bolnišnici je zapustil solzno dolino 50 letni Anton Lo-grožar, mizar iz Ptuja in 54 letna Marija : Meško, posestniea iz Muretineev. — V Žab-jeku, občina Bogoznie* je zapustil' šolano dolino 46 letni železničar Simom Rašel. — V Kranju je zaspala v Gospodu Mara Blag-netova. — V Zalog« je odšla po večno plačilo blaga žena 86 letna Marija Rebee, doma iz Št. Petra na Krasu. —- V Novi Cerkvi pri Vojniku je umrl 91 letni Jankovi«. Frane, klobučarski mojster iz Vitanja. — V Splita je preminula 20 letna Ana Breznik roj. Pros-nik iz Središča. — V Ljubljani so umrli: 3 Uog. p«il Sp„ br. 78 Jgf od 5. 11. 1932 ■ svetnik želez, direkcije v p. Pavel Bline, železničar v p. Kovač Jakob, 83 letni ljubljanski meščan Franc Verbič, radijski tehnik Ladislav Erbežnik in Alojzija Pavšič roj. Medvešček. Naj počivajo v miru! RAZNO n V Domu pri sv. Jožetu nad Celjem bodo tridnevne duh. vaje. Začetek vsakikrat ob 6 zvečer prvega imenovanega dne, konec ob (! zjutraj zadnjega imenovanega dne. — V junija: Za dekleta od 2. do 6. junija. — Za žene od 23.—27. junija. — Vuiiju: Za dekleta od 3. do 7. julija. — Za gospodinje v župnišeih od Ž3. do 27. julija. — V avgusta: Za dekleta od 4. do 8. in od 18. do 22. avgusta. — V .septembru: Za fante od 6. do 10. sept. — Za dekleta od 22. do 26. septembra. — Vzdrževalnina za ves čas 75 Din. Pišite na naslov: Dom duh. vaj pri sv. Jožefu nad Celjem. d I)ve božji poti z enim romanjem. Romanje v Maribor, k svetišču Presv. Srca Jezusovega in k baziliki Matere Milosti v dneh 28. in 29. junija, priredi dobrodelno društvo »Varstvo« v Ljubljani. Romarji se pripeljejo v Maribor s tremi posebnimi vlaki: iz Kranja, Ljubljane in iz Brežic. Vožnja za v Maribor in nazaj z romarsko izkaznico stane iz Kranja—Ljubljana 80 Din, iz Brežic pa 70 Din. Podrobna pojasnila dobite če pišete dopisnico na naslov: »Po božjem svetu®, Ljubljana, Tyrševa eesta št. 17. d Zborovanja vinogradnikov v Mariboru. VIII. redni letni občni zbor Vinarskega društva za Dravsko banovino v Mariboru bo 26. maja ob 16. in VI. vinarski kongres 27. maja ob 9 v Mariboru (hotel Orel). Na kongresu še bodo obravnavala vprašanja: Obnova vinogradov. Pridelovanje in prodaja namiznega grozdja. Svetovni in domači vinski trg. Zatiranje trsnili škodljivcev. — 27. maja bodo poučni izleti. V interesu vsakega vinogradnika je, tla se navedenih prireditev udeleži. — Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gorečicl v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na teše® kozarec »Franj Jotsefove« grenčice. naznanila n Slovesnost blagoslovitve in kronanja kipa Marije Pomočnice v ž opni cerkvi v Pečali pri Moravčah bo v nedeljo 27. maja popoldne ob pol treh. Po slovesni posvetitvi cele župnije Mariji Pomtočnici bo obhod z novo kronanji)) kipom po vasi. Vabljeni so vsi častilci Marije Pomočnice, zlasti vsi iz lepe Moravske doline. u Živinski in kmraarski sejem se vrši na PoKaika v petek, dne 25 maja 1934, to jc na sv. Urbana dan. Kupci se vabile. n Gojemke bau. kmet. gospodinjskega te-čaja v li. M. v Palju naznanjajo, da se zaključi trimesečni tečaj z razstavo, ki bo v nedeljo 27. maja odprto od 8 zjutraj do 5 popoldne V šoli D. M. v Polju. Priporočamo sc za obilen obisk. r Sprejem v škofijski zavod sv. Stanislava AMERIKA Na škofijski klasični gimnaziji v zavodu sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano se bodo vršili sprejemni izpili za 1. razred dne 22. in 23. junija. K sprejemnemu izpitu se bodo pripustili samo tisti učenci, ki nameravajo prositi za sprejem v zavod iu so se rodili v letih 1921 do 1924 ter so dovršili vsaj štirirazradno osnovno šolo. Kjer je 5 ali (i razredna šola, navadno ne zadostujejo samo 4 razredi, ampak je treba zaradi slovničnega znanja vsaj 5 razredov, S 5 Din kolkovane prijave za sprejemni izpit naj se do 15. junija 1934 prineso ali pošljejo ravnateljstvu škofijske klasične gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano. Priloži naj se: 1. šolski izkaz (knjižica), 2. rojstni in krsini list, 3. dopisnica z natančnim naslovom, da ho moglo ravnateljstvo prosilca pravočasno obvestiti, kateri dan naj pride k izpitu. Kdor naredi sprejemni izpit, s tem Je ni sprejet v zavod, ampak mora v ta namen pri vodstvu zavoda vložiti Se posebno prošnjo, ki je pa ni treba kolkovati. Sprejemajo se le telesno zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi dobrih, krščanskih staršev: zlasti taki, o katerih je upati, da se bodo po dovišeni gimnaziji posvetili duhovniškemu stanu. Prvi namen zavoda je namreč vzgoja duhovniškega naraščaja. Zato se daje vsem dijakom temu namenu primerna vzgoja, četudi se nihče ne sili. da bi moral iti v bogoslovje, ako nima za to veselja ali poklica. Prošnje za sprejem v zavod se sicer naslove na škofijski onlinariat v Ljubljani, a prineso jih starši oziroma njihovi namestniki osebno vodstvu zavoda v št. Vidu, in sicer najbolje na dan sprejemnega izpita, da si tako prihranijo dvojno pot. Ob isti priliki predstavijo vodstvu tudi dečka, da ga osebno spozna. Za spre:em v zavod sv. Stanislava pa lahko prosijo tekom meseca julija tudi taki učenci, ki bodo naredili sprejemni izpit na katerikoli državni gimnaziji. V tem primeru morajo prošnji za sprejem priložiti šoiski izkaz s potrdilom o opravljenem izpitu ter rojstni in krstni list. V It., lil. in IV. gimn. razred se sprejemajo jamo dobri in nepokvarjeni dijaki s klasičnih gimnazij, z odličnimi in prav dobrimi izpričevali. Ponavljalci se ne sprejemajo. Prošnji za sprejem naj prilože zadnje šolsko izpričevalo ter rojstni in krstni list. Priglasiti se morajo tekom meseca julija, avgusta se ne sprejemajo več. Letno plačilo se določa po izpričevalu in gmotnih razmerah dotične družine. Najvišje plačilo za dečke ljubljanske škofije znaša za celo šolsko leto 0000 Din; za dečke iz drugih škofij pa 7000 Din. Plača se lahko tudi z živežem po tekočih tržnih cenah. Ubožnim prosilcem z odličnimi izpričevali se ta znesek primerno zniža. Ce se dijak dobro izkaže s pridnostjo, pobožnostno in vljudnostjo, uživa glede plačila v nadaljnjih razredih še večje ugodnosti. Odličnim dijakom kmečkih in delavskih staršev se naklanjajo tudi razne podpore, v kolikor so pač vodstvu na razpolago. — Vsa druga pojasnila glede obleke, knjig itd., se dobe o priliki zglasitve v zavodu. Vodstvo zavoda sv. Stanislava v fit. Vidu nad Ljubljano. Med proslavo Device Orleanske v Parizu je prišlo do spopada med desničarskimi organizacijami in komunisti. Posegla je vmes policija. Naša slika nam knže buren prizori ulice A ve n ne des Chnnip« Rlysees Gori! Vsak dan gori in milijone Vašega premoženja požira ognjeni Moloh. Kdo Vam pomaga? Le smiselno zavarovanje pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Francois Coty, znani jiroizvajalec dišav, jo nenadoma izginil iz Pariza. Pravijo, da se je pravočasno skril. Njegove tvornice dišav so zašle menda v težavo. Zadnja leta je izdajal lasten list »Ami du Peuple«. Tudi z listom je imel izgubo. Raje je tudi preveč špekuliral /iv torpedo« sč imenuje najnovejša iznajdba japonske mornarice, la torpedo jc nekoliko večji kakor navadni, a ima posebno lastnost: vanj sc spravita dva mornarja, ki torpedo vodita 1 Z drugimi besedami so to pra™ Kadar bi bilo treba s torpedom napasti sovraz; nika, se morata mornarja s torpedom |M»giinti v sovražno ladjo in sc žrtvovati. Japonci imajo mnogo takšnih mornarjev. Splošno je znano, da imajo Japonci čudne ideje o življenj« >« njegovi vrednosti. Poveljstvo mornarice j<' I>0' zvulo mornarje, naj sc prostovoljno javijo ,s takšno službo. Potrebovalo je 800 mož. V resnici se jih je javilo 5000. Dekleta, Iti a« s* udeležila domačih duhovnih vaj v Lomu nad Tržičem s Tako dela Amerika) Bivši amenJkt državni tajnik Mellon je bil obsojen na »J tisoč dolarjev globe, ker je plačal premalo davka. Obenem je bil obsojen na naknadno plačilo davkov v višini 1,300.000 dolarjev. V VSAKO HIŠO DOMOLJUBA' PO I > 0 M 0 V I N I f iatolišk i Slovenci! V dnevih socialne bede in težke gospodar-«ke preizkušnje gradi slovenski narod svojo prvo župno cerkev, posvečeno velikima apostoloma Slovanov, sv. bratoma Cirilu in Metodu. Neomajna ljubezen do Boga in zvestoba veri naših očetov sta ustvarjali ta hram božji. Dvakrat težka je bila v tem času skrb za denarna sredstva. A tisla čudovita slovenska požrtvovalnost, ki je obsula našo prelepo zemljo s stotinami belih cerkva tja do najbolj zupušče-nega samotnega hriba, je kakor sonce, ki premaga temo noči. Izpolnjujoč besede božjega Zveličarja, »naj ne ve levica, kaj dela desnica«, ste prinašali darove, dobri slovenski ljudje, in nebeški Oče ne bo štel med najmanjše tistih, ki so bili kakor dar uboge svetopisemske vdove. Dragi Slovenci! Bogu ste posojali in On Vam bo vse povrnil s stoterimi obrestmi! V beli Ljubljani, v srcu slovenske zemlje, oli slari cerkvici sv. Krištofa, se dviga zdaj prelepa hiša božja. Naš veliki arhitekt, prof. Plečnik ji je izoblikovali podobo. Bog je spremljal naše delo in ga blagoslovil. V nedeljo, 1. julija 1934 bo prevzvišenl knezoškof g. dr. Gregor i j Rozman slovesno posvetil to prvo župnijsko cerkev sv. Cirila lil Metoda na Slovenskem in odprl vrata v slovensko narodno svetišče, v naš Velehrad. Katoliški Slovenci Tisoč let in čez je minilo, odkar je po ve likih blagovestnikih sv. Cirila in Metoda pri- KRIŽEV POT (Nadaljevanje.) »Nikoli, gospa, se dobro spominjam, da nikoli. Večkrat pa je tudi zelo vesela in do-vtipna, da se ji moramo smejati, dasi smo utrujene in razvnete po dnevni poti, ko čakamo svojih služabnic. Včasih tudi prepeva čudne stare normanske pesmi o časih vojvode Viljema, ki so jako lepe; pa tudi kratke saksonske suženjske pesmi, ki jih ne moremo razumeti.« »Jaz je še nikdar nisem čula, da bi pela ali se smejala,« je rekla Eleanor zamišljeno. »Vpričo vaše milosti je zelo resna. Opazila sem to. Nemara je to angleška šega.« »Tudi jaz sem teh misli.« Kraljica se je spomnila na Gilberta in bi rada vedela, ali je bil on kdaj vesel. »Ampak da se vrnem k vprašanju,« je nadaljevala, »kaj naj storim sa tega človeka?« Govorila je hladno in malomarno, pri tem pa je pozorno motrila obraz dvorilice Ane. »Kaj bi vi storili?« je vprašala, ker plem-kmja ni dala odgovora. »Pred vsem mu ne bi poslala zlata,« je odgovorila Ana. »Ker se je pa to zgodilo, mu vaša milost, lahko pokloni samo kako veliko east, kj bo samo čast, ne zlato.« »Vitez še ni!« »Podelite mu torej viteštvo in čast. Vaša Milost je imenovala že mnogo vitezov ■— sijalo slovanskemu rodu sonce svete vere, tisoč let in čez, odkar sta sveta brata položila temelje slovanski duhovni zgradbi — slovanski kulturi. Svata brata — misijonarja po božji volji! Kakor sveča, ki sama sebe použiva, da sveti drugim! H Gospodu sta odšla po plačilo, potem ko sta dala sebe za nas do zadnjega utripa. A luč, ki sta nam jo prižgala in nam ž njo svetila, ni umrla z njima, saj je bila to luč od nebeške Luči, ki sveti vekomaj! Kakor velika zvezda vodnica je sijala potem v najbolj bridkih dneh slovenske zgodovine na pot naših prednikov in nas je privedla v svobodne dni, in za večne čase bo svetila našemu narodu. Zato bodi 1. julij letos praznik nas vseh, velika zahvalna molitev slovenskega naroda k Bogu in velikima apostolskima bratoma, veliki dan v zgodovini cirilmetodijske misli. Svet je nam Slovencem kraj, kjer stoji nova cerkev. Saj počivajo na njivi božji pri Sv. Krištofu tisoči in tisoči naših ljudi, med njimi nepregledna vrsta velikih umskih delavcev, ki so posvetili svoje življenje slovenski kulturi. Zato bodi 1. julij letos tudi njihov veliki spominski dan. In v soboto na večer pred tem velikim narodnim praznikom, zažgite, slovenski fantje, kresove po naših hribih in gorah, da ;e dvignejo njih plameni kakor velika zasilna pesem slovenskega naroda k Bogu veliko milost luči svete vere, ki nam jo je prižgal po sv. Cirilu in Metodu, kakor velika naša zahvalna pesem za božje darove v prošlih dneh in kakor goreča prošnja za blagoslov v bodočih dneh. To bodi kakor starokrščanska vigilija k velikemu narodnemu prazniku. Na praznik sam — 1. julija _ pa poro-maj, slovenski narod, prvič v svoj slovenski Velehrad! Župnija sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Iz zagrebške torbe. po sedmi zvečer, da je bilo kar vse belo. Po okoliških vinogradih je napravila veliko škode, 'tudi iz Zagorja in od drugod nosijo malo vesele vesti. + Franc Šiler (Šmartno pri Kranju) Dne 19. maja siuo pokopali posestnika Franceta Šiler iz, Zg. Bitnja. 58 let stai jo podlegel mrtvoudu. Zapušča ženo iu devet odraslih siuov. in hčera. Pokojnik je bil ugleden, delaven in pošten krščanski mož. Bil je podnačelnik »Sitarske zadruge«, odbornik »Del. podpornega društva«, odbornik zadruge Delavski dom, in v boljših časih občinski svetovalec in podžupan. »Domoljub«, je dolga leta prihajal v njegovo hišo. Bog naj umrlemu njegova dobra dela bogato poplača, žalujoče preostale naj pa potolaži. Naš maj (Šmartno pri Litiji) V maju doživlja naša župnija razvese- i ljive dogodke. Šmarnice imamo vsak dan j zjutraj in zvečer. Lep je majniški oltar, za katerega se trudijo in žrtvujejo dekleta, Mar. kongregaeije, da je vsako soboto ve- v novem, svežem cvetju. — K prvemu sv. obhajilu je pristopilo v Šmartnem in Litiji 144 otrok. Oboji so bili pogoščeni in obdarovani s spominki. — Nad vse lepa pa je bila nedelja 13. maja, ko je hii blagoslovljen prapor fantovske kong-regneije. Ob S"so imeli člani mladinskih kongregacij skupno sv. obhajilo. Fantje in dekleta so ob tej priliki napolniti prostorno cerkev in vsi pristopili k obhajilni mizi. Kdor jih je videl, je moral pritrditi: naša mladina hodi |»o pravih potih, taka mladina je naš ponos, naš np. naša bodočnost. Popoldne je iinel g. arhidijakon. stolni kanonik dr. Tomaž Kiinar, globoko zamišljen slavnostni govor, ki je vžgal navzoče in jim segel globoko v srce. Blagoslovil je nato prapor, delo kiparja Slavka Pengova iz Ljubljane. Po eerkveni slovesnosti se je vršila akademija v Društvenem domu. Nastopili so fantje z govori, nekiamacijami. petjem, in j med drugimi tudi predvajali v zboru znano i p?sem Makabejskih bratov. Vse navzoče so | nastopi fantov zelo zadovoljili. I Razno (Dev. Marija v Polju) Preteklo nedeljo je bil sprejem v fantovsko Marijino kongregaeijo, ki_ se je s tem dnem pomnožila na 50 člauov. Me boljšega si ne morejo v teh za fante tako viharnih casiti zbrati kot mogočno varstvo Marije. — K letošnjim šmarničnim jiobožnostim prihajajo verniki v prav velikem številu. Vpeljali smo ljudsko petje pri litanijah. Istotako se je pri nedeljski šolski sv. maši vpeljalo liturgieno petje šolske mladine. — Prihodnjo nedelja 27. maja bo prvo sv. obhajilo. Po sv. maši ho v domu mal prigrizek. Popoldan pa bo temu pomenljivemu dnevu primerna igrica h kateri so vabljeni tudi starši, prvoobhajanwv. — Da bo letošnja procesija sv. Kešnjega Telesa te mveličastuejša, žele iz nekaterih vasi priti k procesiji v narodni noši, kar je v nekaterih župnijah že običajno. Naprošeni smo, da tem potom povabimo mladino, ostalih vasi, da se pridruži Fužiacem, ki so spro-žili to lepo željo. — Nesreča uikoli ue počiva! V gostilni g. Požarja v Zalogu je že priletna, bolehna sorodnica se je v postelji zadušila in napol zgorela p redno je prišla pomoč. V Vevčah pa je dveletni sinček krojača g. Bab-nika l>o nesreči padel v posodo vrelega luga. ter zadohii take opekline, da je podlegel jio-škodbam. Obe nesreči sta pretresli farane. ki globoko sočustvujejo s svojci. Firundmj/garja. pričakujemo. (Log pri Radečah.) l.c4os poteče sto let. otlkar je bila poinhid podobna letošuji. Grozdje je žo meseca maja cvetelo. Ivo sem bil pred par dnevi v vinogradu, nn je že prinesel veter pod nos listi fini vonj, ki ga nima uobeua druga roža na svetu, vonj grozdnega cveta. Če bo šlo vse po sreči, sinemo pričakovati letos izredno vinsko Ivtino. Pred slo leti, tako uii jc pravil unij prednik, so ljudje nalašč hodili v vinograde, da h> srkali v svoja pljuča blagodejni vonj grozdnega cveta. Takrat ni biki dežja od novega leta oilioli„i*'4 ko-njegovim citate! jem I — Janez Trboč t ' » Kadeča Ii. ' ''S pij Razno. (Sv Jurij pod Kuinom.i Pomlad je letos bujna, da taki uirno. Sv. Jurij ie bil že ves » zeieimi i„~ . Tudi letina dobro kaže. Bog nas v»rui i f> šibe božje, pa bomo tudi letos pridelal: f za sel>c in za živino. — Naše cerkveno ' njo in celodnevno češčenje se je prav 1^' vršilo. Nekateri seveda tc dneve milosti' „ "' mijejoc pri litru v gostilni. - Prve-, UJ,'' nas obiskali Zagorja ni v velikem številu (V! je imel njihov župnik in naš znanec t g »e no po«. kož za izletnike sv. mašo. — Naši tekrU|: •> po številu, so že odšli v vojaško službo I Polšnika je odšlo k vojakom % fantov M;,., da bi se fantje veseli in zdravi vrnili med on šolski praznik. (Krka.) Krka w pripravlja ita veliko slamosf w«. slavila bo v nedeljo, 2?. maja dvu znameniti ji.bileja: 90 letnico rojstva bivšega -ol. ujm vitelja na Krki, g. Lana I.oheta ter 125letnk« krške šole. Visoka starost vsakega /emliar,j je častitljiva: koliko vet spoštovanja pa vziiuji v človeku podoba dcvetdesetletnega starčka -učitelja, to sc pravi vzgojitelja našega rodi Nekje sem bral tele besodc: »Slovenski narod sta rešila dva stanova: slovenski duhovnik ii — slovenski učitelj.« Morda se v današnjih ci-sili prema!« zavedamo pomena teh besed. Sio. venski učitelj, io se pravi, človek, ki je izšel ii naroda, ki ga je narod takorekoč dvignil ii med svojih sinov, da Im vodnik in klicar inli-demu rodu, da spozna Resnico in smisel življenja! Marsikaj bomo ob tem jubileju lahko obudili v sebi; morda tudi spomin na naše napake v preteklosti. — In drugi jubilej: 151«. niča krške šole. Napoleonova Ilirija nam jo jt prinesla. Od tedaj dalje se je šol-ki |iouk ntj-ao vršil. .Skromno je bilo »o pno šol. jiosiopjt; s slamo krito in le z eno učno »oho. Pornejt st t nastali dve novi šoli: na Polju pri Muljavi (pisatelj J. Jurčič je hodi! še na Krkol. let na Korinju. Zgodovina razvoja šolstva nam jo- kakor mnogo drugih njenih tovarišic. nekako lahkomiselno, marveč resno, da je iskala junaško smrt na bojišču časti v upanju aa bodoče življenje. >Res.r je rekla kraljica, >križ akvitauski naj prejme. Poiščite plemiča ali oprodo, ki je vešč slikanja; pošljite tudi po Angležev ščit.< -Gospa.t je rekla Ana. -jaz sama znam •aporabljati čopič i« z vašim dovoljenjem naslikam grb vpričo vas.« V onih časih ni bilo uič nenavadnega, ako so bile Francozinje bolj vešče take umetnosti kot moški; Eleanor je bila vesela tega in je velela, naj hitro prinesejo ščit; to nalogo je poverila dvema pažema. ki sta v kratkem imela postati oprode. Toda Alrik, ki je ležal pred Giibertovim šotoioai v senci, žveči! travo in si želel, da bi bil doma na Angleškem, ni dovolil odposlancema. da bi brez dovoljenja njegovega gospodarja odnesla ščit; zaradi tega "je poklical Dunstana, ki je stopil v šotor in vprašal Gilberta, kaj naj stori. Tedaj je Gilhert sam stopil veu. se ustavil med vrati in vprašal mladeniča, kaj in kako. >Midva veva samo to. da nama je od kraljice naročeno, da ji prineseva ščit. »Vzemita ga. In povejte njeni milosti, d« prosim oproščenja, ker je ščit starouiock-n ip ima zaokrožen hrbel: bil je namreč last mojega očeta. Povejta ji še, da ima ona sicer jpoč vzeti ga. da me pa ni volja prodati ga m da sploh ničesar ne vzamem zanj t 5' Mladeniča sta ga začudena gledala, kakor bi dvomila, da je pri zdravi pameti. Ivo sta pa odšla, je tisti, ki je nosil ščit, rekel tovarišu. da ne sme>ta povedati njegovih besedi. češ, da so nevljudne in bi utegnile njima samima biti v škodo. Drugi pa je bil za to. da povesta resnico, zlasti ker se lahko sklicujeta na Gilbertova tovariša, da pričata o resničnosti njegovih besedi. >Ako naju n.i laži zasadijo, je rekel, >jih bova dobila. • Bila sta namreč še mlada, paža in ne oprode, in še vedno vajenca. »Prav tako jih bova dobila, če nevljudno poveva kraljici njegove besede,« je dejal pn i. >Batine naju čakajo tako ali lako.« je odvrnil in se nasmejal svojemu dovtipu. toda nekoliko nemirno. >Pa ti govori za obadva.; je končal tovariš, > ved no govoriš resnico. Tako sta dospela h kraljici iu postavila j. P,ed nobeden pa ni izpregovoril besedice. >Sta videla gospoda, čegar last je ta ščitit je vprašala. >Da gospa.-: sta odgovorila v eni sapi. čila?* N'mata nobene8a sP°ro- umofkn?' * g°SPa - - * ^ i« mil, T*' g°?Pa - rCkei je" da ,laJ' P°veva vaši milosti--- Je zaC.e| druoj umolkni L "'U * je >Kaj je rekel?: je vprašala kraljica in nagubančila čelo. »Govorita vendar! - >Ako vaša milost dovoli, gospod je rekel, da je to ščit njegovega očeta.: >ln da prosi odpuščauja. ako je staromoden,t je pristavil drugi. >In da ga ni voljan prodati,- je končni oni, ki je bil pogumnejši. Nato je stopil nazaj; njegov tovariš prav tako, iu bilo je videti, kakor bi se skusila skriti drug drugemu za hrbet; kajli kraljičine oči so se iskrile od srda in krasne ustnice so se ji narahlo odprle, da so sc videli beli zobje, ki so bili trdo stisnjeni. MabotM pa se je zopet umirila, vzela denarja iz torbice, dala vsakemu zlat in rekla mirno: * Vrla dečaka sla, ko mi prinašata Uk« sporočilo. Ako pa slučajno doznam. da sta ua potu izpremenila. dobi vsak toliko udarcev, kolikor ima grški bezant (zlat denar) francoskih denierjev (nekd. francoski srebra' denar) — skoraj dvomim, da kateri vaju v« koliko je to t »Golo resnico sva govorila, gospa,< rekla obadva v eni sapi. >in ponižno zah,a' ljujeva vašo milost.« Odslovila jih je, se vsedla in ogledoval« ščit pre-d seboj, Ana pa je molče čakala. w anori so oči žarele, roke so ji bile mrzle 'J rada bi si jih mela. ako bi ne bile la^ lriin® sklenjene. Neviteško je od njega, da g'"«1-' besede,« je naposled vzkliknila, kakor bt 1» bile uiegove besede užalilo vi) nudi lepio sliko, kako se je Sirila izobraz-v najbolj oddaljene hribovske vasi, pokaže „i pa tudi izredno vnenio našega ljudstva za ,|>razbo; saj je večino šol postavilo ljudstvo ekor« sumo. Spored naših slavnosti: Ob pol 10 maša in ccrkv. govor, ki ga bo imel jubilantov učenec, g. župnik lx>jze Zupane. Po ma-hod« na trgu pred cerkvijo slavnostni go-noii, i,'ročitev odlikovanja, poklouiicv daril in [{■antnili diplom. V proslavo 125-letnice krško šot Jt, L«) ob 3 pop. slavnostna predstava Finžgnr-ijeve drame ;Našn kri« in petje mladinskega izlmra. Pridite v obilnem številu! Sv. birma v blejskem kotu (Ril) no.) V blejski kot spada pet župnij: Bled, Zasip, Gorje, Boh. Bela in Ribno. V Zasipu je prevzvi-šeni začel birmati, v Ribnem pa končal. Povsod so ga častitljivo sprejeli. Posebno veličasten je bil sprejem v Ribnem. Do hotela Petran na Mli-nent mu je šlo naproti 37 gasilcev na konjih in 7 voz je bilo deklet v narodnih nošah. Veličasten je bil sprevod ob blejskem jezeru, da je \ e hitelo gledat. Fotografi so imeli veliko posla. Tudi avtomobili so bili zelo obzirni. V farni vasi je bilo vse v mlajih in zelenju. Prednica Mar. družbe je organizirala dekleta, da so spletla mnogo vencev ter okrasila z njimi cerkev. Vrli župan g. Matevž Cengle. je vodil delo zunaj cerkve. Pri slavoloku je bilo mnogo ljudstva, šolska mladina brez učiteijstva, občinski odbor z g. županom na čelu in zastopniki raznih organizacij. Deklica je škofa lepo pozdravila ter mu izročila šopek cvetlic, pozdravili so ga g. župan in zastopniki društev. Zvečer jc zapel podoknico močan moški zbor ti: krasne pesmi pod vodstvom domačega or-ganista. Razno (št. Jernej na Dolenjskem.) Prelepa je bi!« nedelja 13. maja za našo (aro. i50 prvoobhajanccv jc prejelo prvič Gospodovo telo. Srečni smo bili vsi, ko smo gledali veselje čistih in nedolžnih otroških src. Popoldne pa so bili vsi prvoohhajaučki, pa tudi nekaj drugih otrok, sprejeti v Marijin vrtec. — Na Vnebohod je bila v Dol. Stari vasi prava bitka, ki je zahtevala eno smrtno žrtev in več ranjenih. Žrtev poboja je bil 4fi letni posestnik Pavlič. Kdo je kriv, bo dognala sodna razpra- Dvornica je že dalje molčala in kraljica |e uprla svoje žareče oči vanjo. ^Nobene besede nimate. Ali ni bilo ne-viteško od njega?« i Gospa,« je odgovorila Ana, »ker ste ga hoteli z zlatom plačati; ker vam je rešil življenje, se ni čuditi, ako misli, da hočete kupiti njegovo orožje.« Po teh besedah ste dolgo molčali in iz zunanjega dela šotora so priplavali nežni, "dušeni glasovi žensk, ki so se razgovarjale in smejale. Naposled se je oglasila kraljica, vendar je govorila kakor sama pri sebi. »Prav je imel,« je rekla bridko, nekoliko povesila glavo in vzdihniia. »Naslikajte mi ta ščit,« je pristavila čez nekoliko časa in se zopet mirno ozrla kvišku. »Na sinjemodrem polju mu naredite zlat akvitanski križ — za mene!« Vstala je in počasi hodila gori in doli po šotoru; sem in tja se je ozrla na Ano. Ta je poslala po barve, ki jih je imela nastrgane na ploči iz belega mramorja, in po majhno ogrevalno posodo z živim ogljem, v kateri je na železnem trinožniku stala majhna bakrena posoda raztopljenega voska pomešanega s smolo. Pogrela je čopič, na vosku in nadela nanj dragoceno modro barvo, ki jo je potem zelo vešče raztegnila preko vsega dolgega ščita. Ko se je barva ohladila, se je zaradi smole močno strdila; potem je z ravnilom in sestilom izmerila križ in njegove enako velike rožaste dele in ga spretno risala; kraljiea je pozorno sledila njenim izurjenim prstom. Na zadnje je prevlekla križ z arabskim gu- va. Nobeden izmed teh, ki so bili pri pretepu, m bli pri krščanskem aaukn, kakor piše neki ljubljanski dnevnik, marveč so se vračali iz vinograda, najbrž ne popoluomu. trezni. Pavlič je umrl ponoči okrog pol 3. Duhovnik mu jtj mogel podeliti le odvezo in sveto mazdfienie. Pokojnikov sin Jože je v oskrbi usmiljenih bratov v Kandiji in je njegovo »tanje že precej boljše, — V torek 15. maja je udarila strela v hišo g. Reci j a Franceta nu Razdrtem. Gospodar je pokazal prisotnost duha: brž je bil na strehi, začel trgati slamo kjer je tlela, polival z vodo in obvaroval nesreče sebe in sosede, škode je kljub temu precej. Veselo in žalostno. (Mekinje.) Ravno za Binkošti je bil temeljito popravljen tron za kip Marij. Srca. S tem jc bila izpolnjena želja Marijinih častilcev, ki so z lepimi darovi omogočili to delo. Posebno zaslugo ri tem ima g. Klemen, podobar v Kamniku, i je za jako nizko ceno ves tron pozlatil. — Dve žrtvi zadnje nesreče v tovarni smo pri nas položili k večnemu počitku: Julijano Vrliov-liik iu Ano Grošelj. Pogreba prve kot svoje zveste članice se je dekl. Mar. družba udeležila skoro polnoštevilno z zastavo. Pri pogrebu obeli žrtev pa so bili poleg vodstva tovarne zastopani po večini vsi stanovski tovariši iu tovarišiee. Pri pogledu na ti primeroma mladi žrtvi je nialokatrro oko ostalo suho. Naj počivata v miru! Župni gasilski izlet. (Vel. Štanga.) Dne 13. maja je bil župni gasilski izlet v Vel. Štango. katerega so se udeležile vse gasilske čete litijske gasilske župe. Ob 10 jc bila sv. maša s slovesnosti primernim cerkv. govorom. Po sv. maši so odkorakale gasilske čete lm prostor pred cerkvijo, kjer jc bilo zborovanje. Navzoči Valnvelci so sklenili slediti sosedom s tem, da bodo ustanovili v kratkem gasil, četo. Velika štang« je po svoji naivni legi turistom in letoviščarjeni zelo prikupljiva točka zaradi zuniuiivega razgleda kakor tudi zaradi znamenite romarske božje poti k sv. Antonu, kateremu so se letos gasilci priporočili da bi v družbi s sv. Florijanom varoval naše domove pred ognjeni in elementarnimi nezgodami. mom, pritisnila nanj s pomočjo ostrega jeklenega orodja debele zlate liste, pihala na vsak list, brž ko ga je položila na ščit, da ga pritrdi, ter ga potem gladila z zajčjo nogo. Ko je bil ves križ tako z zlatimi listi,prevlečen in posušen, je vzela kos mehkega usnja, si ga ovila okoli kazalca, oprezno sledila orisom križa in odvzela toliko zlate pene, kolikor je je segalo čez nagumani prostor. Vse to se je bila naučila od nekega Italijana, ki je bil prišel v Auch, da poslika kapelo v domači liiši. Kraljica je bila sedla že mnogo prej pre-dno je bilo delo dovršeno, in oči so ji pozorno sledile Aninemu čopiču in prstom, od ostalih žensk pa ni nobena izpregovorila besedice. »Lep ščit to,« je rekla Eleanor, ko je bilo delo dovršeno. »Gospa Ana, ali naj mu ga pošljem v šotor ali naj njega pozovem semkaj? Kaj bi storili, ako bi bili na mojem mestu?« »Gospa, poslala bi po Angleža. Iz rok vaše milosti ne more zavrniti te časti.« Eleanor ni odgovorila besedice; čez nekoliko časa je vstala in se obrnila v stran. »Tudi smrt ne,« je rekla tiho kakor sama pri sebi in pritisnila roko ob čelo. »Pošljite ponj in me pustite samo, dokler ne pride; bodite pa navzoči, ko bo on tukaj,« je pristavila z razločnim glasom; povesila je glavo, ne da bi pogledala Ano, in odšla iz šotora. Visoki, staromodni ščit je stal naslonjen ob mizo. Eleanor ga je pogledala in njen obraz je bil ganjen in oči motne. Vzdignila ga je z obema rokama in se čudila njegovi teži S Prijaznim .štangarjem smo hvaležni, Veliko štango pa vsakemu izletniku in častilcem sv Antona toplo priporočamo. Sv. birma. (Gorice.) Dne 30. aprila je bila v Goricah birma Pirevzvišeni se je pripeljal 29. aprila iz Tržiča, Naproti so mu šli fantje, jezdeci in kolesarji ter dekletu v narodnih nošah. Sprejema se jc udeležila velika množica. Bila ie ravno nedelja, zato so prišli ljudje tndi iz bližnje okolice. Cela župuija je tekmovala, tla bi veličastno sprejela svojega višjegu pastirja. Dekleta so pletla vence, fantje in možje postavljali mlaje. Cerkev je bila IejH> ozaljšana, vsa v vencih. Drugi dan je bilo pri birmi 52 otrok. Pre-vzvišenemu bodi hvala za v srce segajoče besede. — Bodi šc omenjeno, da je ravno pred birmo dobila naša župna cerkev dvoje novih oken (Kathedralglas) v prezbiteriju. Izvršil jih je g. Rnjko Sušnik iz Šiške pri Ljubljani v vso zadovoljnost. Razno. (Boh. Bistrica.) Dne 16. maja je bila v naši župniji sv. birma. Fantje so postavili okrog 60 mlajev, najvišji je meril 38 m; ili veliko zaostajal za Hitlerjevim. Cerkev je bila vsa okrašena s cvetlicami in venci, katerih so dekleta napletla 600 m. Prav lepa je bila podoknico; mešani in moški pevski zbor sta zapela nekaj koroških narodnih in dragih; tudi bohinjske himne niso pozabili. Zvonik, iz katerega so spuščali rakete, je bil ves razsvetljen; pokalo in streljalo je tako, da je bilo veselje in to vse v proslavo ljubljenega nadpastirja, ki je prvič prišel v našo sredo. — Markotovčevi iz Kamenj so delali v ponedeljek 14. maja na polju. S seboj so vzeli tudi dveletnega Tončka. Ta se je na polju kmalu naveličal in jo je mahnil domov. Na potu se je izgubil. Domov ga ni bilo. Cela vas ga je iskala povsod; našli so ga šele četrti dam mrtvega v gozdu. Hudo prizadete starše naj Bog tolaži. — V kratki dobi pol lota so imeli pri Lazarjevih na Bistrici tri mrliče. Umrl je Lojze, elek. uradnik, inž. Maks ia ! Francko. Pomrli so vsi zn jetiko. Lansko leto jim je pogorela hiša, letos pa trije mrliči. Povsod dovolj križev! nato je odgrnila neko zaveso ter položila ščit na oltar, ki je stal tam, ločen po zavesi od ostalega šotorovega prostora, in služil kot nekaka molilnica kakor je bila navada v kraljevskih sobanah. Nato je pokleknila in sklenila roke. Eleanor ni bila nevelikodušna, ni bila nepravična v svojem srcu; zaslužila je milo sodbo; saj je storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da se je borila zoper svojo ljubezen zaradi kraljevske časli in zaradi bolnega dekleta, ki je bila sicer slaba tekmica, ki pa je ljubila Gilberta Warda prav tako kot ona, samo manj sebično. Ko je klečala, si je mislila, da bojuje hud boj svojega življenja in da bi lahko enkrat za vselej doprinesla žrtev, dasi bi le-ta utegnila sčasoma postati zelo velika. Nameravala ga je poslati pred vso vojsko in sto proti eni bi lahko stavila, da mu je smrt gotova. Umre naj — to je bilo posveče-nje žrtve. Mrlvega v slavi, mrtvega zaradi Kristusa, mrtvega v neomadeževani Jistosli mladega viteštva ga bi lahko vedno ljubila brez strahu in govorila nežne besede na njegovem grobn. Ni bilo kruto poslati ga v tako smrt, ako so bili njegovi dnevi Šteti; in on sam bi ji bil gotovo hvaležen ker jp Izbrala baŠ njega femed vseh dtDaih, da bi v neprestani smrtni nevarnosti vodil sprčdnio $trAž6j pot križa vodi namreč proti nebu- bi $ mn pa posrečilo, d« bi ftrteel Živ h »ibarft mečev, bi si pridobil fcevenljlvo- slavo zft svoje Hvljenjč. (Nadaljevanje prfcfl^č.) RDEČA NEVARNOST (Nadaljevanje.) Vojaških -.-Masti ti dogodki niso presenetili, vendar so slej ko prej računale na zanesljivost svojih čet Policija je bila v naglici opremljena s strojnimi puškami, voditelj meščanske opozicije, dumia predsednik Kodijanbo. ie ostro obsodi! nemire, a ostaia opozicija se je posvetovala t vlado. kako bi jih zatrla. T>ia biio je prepozno. Zmerni socijalisti so sklicevali brezkončna posvetovanja, boljševiki so meta!: med razjarjene množice revolueijanarna gesla proti vojni, can-zmu. za razdelitev zemlje in za ustanovitev sovjetov. Trmasti car. bi se je mudil v giavnem vojnem stanu, je še vedno odklanjal vsako popuščanje in je dne 11. marca zvečer naročil petrograjskemu vojaškemu poveljniku »likvidirati u e m i r e<. Naslednjega jutra je bil podoben Petrograd vojaškemu taboru. 2e je kazalo, da utegne režim še obvladati mesto, ponoči je izvršila policija na tisoče aretacij izajeia je ob tej priliki tndi ves bo.jševiški odbor ravno pri posvetovanju) in vlada je prosita dumin-o opozicijo naj pomiri delavstvo. Toda to se ie vkjjub vsem vladnim ukrepam zbralo z..pet na ntu-ah, marsikje prodrlo tudi brezbrižne vojaške kor-done. drugod so se posamezni vojaški oddelki že celo pridružiti množicam. Zvečer sta prestopila na stran opornikov že dva polka v celoti. po-noči pa nato še veiik del ostalega vojaštva, ki ga je bilo samo v Petro«radu in bližnji okolici 170.t*». Rodzianko je posia! obupen brzojav carju :r> armadnim poveljnikom, da bi reši! vsaj monarhijo. toda namesto da bi car vsaj s-!aj. v zadnjem hipu reši!, kar -e je sploh I* r-^šiti d s. o. je odredi! — odgoditev dume. Zato je bil jm to tudi njegov — poslednji ukaz. Pn? 13. februarja zjutraj so revolucijonnmi p»Iki pod vodstvom narednika Kirptčmkova zvabil: m svojo stran še zadnje os*anke zveste garaizije in zaprli velik det častnikov, s vojaštvom pomešane delavske množice *•> naskočile jetaišnioe in osvobodile kaznjen •?. zažgali so obsovraiono s.ximo paSato. popoldne so se pa pod,iie proti d u m L Ker so meščanske stranke izgubile glivo, je hitel delavstvu nasproti Kerenski z nekaterimi tovariši in pozdravi! množice. '•Progresivni Wok< se še vedno ni ttpai prevzeti vodstva revolucije, r-č pa SO -aKte delavske stopine že ta dan osnovale z?časni izvršilni odbor delavskega sovjeta. v katerem so imeli vodstvo zmerni socialistični poslanci! Tjfci se je ta postavi! na čelo revoiueije. čeprav je ime! zaradi soiošne anarhije Je malo upiiva. Uporniki so brez p avega vodstva razgrajali po mestu in zapirali vidnejše rastorasike obsovntžeoe caristifne reakcije. Ako bi imela viada te nekaj res dobrih čet bi bila še vedno z lahkoto oauala to Deorgaaiarano maso. toda dne 14. marA ni K!a v P^P^m razsula in na strani upornikov !e v posvetoval iTJ — odgodena. biti prav sovjet pod predsedstvom Oeidzeja fe na svojem prvem zborovanju dne 13. tnarea zvečer izdal nekaj najnujnejših ukrepov (ustanovil je aprovizarijsko in vojaško komisijo, sklenil izdajati >Izve~tjae. ker so vsi listi prenehali, imenoval je komisarje za posamezne mestne okraje itd.), šele sedaj se je zganila tudi duma. Izvolila je poseben 12 članski odbor (v njem sta bila od socialistov Kerenski in Ceidze). in ko je revolucija že na vsej črti zmagala, se je odpeljal Rodzjanko k ministrskemu predsedniku Golicinu — prosit ga. naj d e m i s i j o n i r a. Ta se seveda ni obotavlja! in je brzojavno svetova! carju, naj poveri viado kaki priljubljeni osebnosti. Tedaj sto-prav se je tudi car Nikolaj II. zavedel resnosti položaja, vendar omejeni in trmasti vladar še vedno ni odnehal. Odklonil je demisijo Goiicinov in naročil generalu I v a n o v u. naj takoj odvede s fronte več polkov v Petrograd ter zaduši revolucijo. Toda že pri zbiranju teh čet se je p.kazala tudi popolna nezanesljivost frontnega vojaštva in še preden je prispe! Ivanov v prestolico. se je že izjalovilo njegovo poslanstvo. Ker car ni spreje! Golieinove demisije. končno tudi dummem odboru ni preo*taja!o drugega kot p r e v zeti vladno oblast. Ponoči .od 13. na 14. marca se je posvetoval, kaj mu je ukreniti. Ena njegovih največjih skrbi je biia — rešiti dinastijo, zato je pregovarjal carjevega brata Mihajla. naj bt prevzel diktaturo. Pop>l- j nonta nedorasla svoji zgodovinski nalogi duma ni šia za tem. da bi >e pf-tavi!a na čel-, revoluciji tn jo vodila v pravilno »!o >!. poveljer. V njem je .odbor odredil, da imajo vse vojaške edini« izvoliti takoj svoje zastopnike v sovjet da je vse vojaštvo v političnem pogiedu podrejeno ie sovjetu. da je izvenslužbeno pozdravljanje ustnikov odpravljeno itd. To povelje je zadalo še zadnji smrtno s-mek stari carski armadi. K upornikom sta pr^la >e kronstadska posadka in mornarica, pijani vojaki so lifcajalt po mestu in hiteli domov Sp-toma so -jaii raz , aasilstva ter spravUi promet daleč naokrog T polno razsulo. Dumin (odl>or je skuša! od sovjetov izstUU preklic tega povelja, toda zaman, in dni J to je n,oa I ^o nov, vojni minister sprejeti večiTo teh do!.Vb v' Ustoo povelje, s čemer je bi! sovjet>m zagotovijen vodi!ni razn o Spoir«.,!^ ul i. D~tor Tovaraa j« ^^ na»top^ de i K meiJe »Pora dobi, »od.i dr. Htcm t ^ JJ One aeatljo w ^ ivtcvske« k«i«, p Izv3.,e-: „ bi ličm čiani Pogodba atii in TrooT»!,«e kop«, anibo I0Mt zniiau dooito u »ioveai Da to je i vpliv na armado. I,1? i ■ ^ ker. veda* ni pUtal Ko »tEjj! ' zajo-.jit nei« n o«, s« uri« 2>ia:e teis in dm po. ■ t ro»ar:j ■>:■. ,<«3 »j^ iiailcl.il u : si-! roči! presio^j - ijj j, predsogo! 11 :is. ;;4i r dar-«« ii n s. » »edao iti 3nz-»«»|o. * I t ud: d« i TKB , oiE-r.:ii di!o s r.rorea ! obratom Zr.i:..a3 1 »r.. da riiiši j it lavstva r.i -'. >» Ds BOTocvei»Ti '.:lianam ce««l pi trieaiio St ; do 5£C t.»oč D« - Pepclta »ecdjiki : tek «0 dosctii brifjki yr | nsočn.ki 3 | Hani ^ | 12,®W eč;Ulj«v i * Fra^cin. aa ii | tiinii raziotji. kc v €1: frji."; : i - o tjc* ko« m:«: o^if-v asa Nova intirisii stni ni riti c:irki .De tavski politik-.' Proti »t-ictski R«:;: . -M » Itioa ItoiBuii itov-delsvctT v se pravic« 11® osifii.Tno* a itisat D^a arma a aad to Rii?.-.^ m Iteiimilo.« — »Tako? Ali ni pot široka in trdna?« — »Seveda! Tudi je ne inorete iz-greiili. Vendar ne boste živi prišli, kamor ste namenjeni k ;Kako to? Ali so v močvirju morilci?« — Da! Na milijone jih je. Moskiti se dvignejo v mraku in nihče ne more skozi!« (Moskiti so neke vrste komarji. Op. ur.) Prisrčno sem se zasmejal. Moskit ni večji kakor navadna rejena ntulia. Zahvalil sem se farmerju in hotel oditi. Zavpil je; »Stojte! Ali ste neumni? Povem vam, da ne prodrete živi skozi! Ali jih ne čnjete?« Prisluhnil seai. V daljavi je uho ujelo lahno brnenje, slično šumečemu roju čebel. Menil sem. da ine hoče ta človek prestrašili, samo da bi dobil prenočevalca, ki bi mu v tej samoti povedal kaj novega. Zato sem zamahnil farmerju v slovo in jo pogumno malini! po cesti, ki je sijala pred menoj. Ko sem napravil čel rt poti, so mi pričeli postajati nekateri moskiti nadležni. Zato sem strpal hitreje. Sredi močvirja mi je pričela slaba presti. Moskiti so me jeli pošteno pikali. Mož je govoril prav! Tu je moralo res biti njih leglo. Bilo jih je pač na milijarde. Kmalu je bilo tako hudo, da sem vsakokrat, kadar sem potegnil z roko čez obraz, zmečkal najmanj trideset teh krvosesov. Toda stotine se jih je spet vrplo name in za njimi tisoči. Prej sem pospešil korak, a zdaj sera že dirjal kakor norec. Vedel sem, da moram zelo hiteti, če si hočem sploh rešiti življenje. Leteč sem odlomil od drevesa vejo in z njo podil mrčes. Nič ni pomagalo. Ozračje je bilo polno te golazni, ki je zameglila nebo. Šumenje moskitov je bilo tako močno, da je zadušilo odmev mojih korakov. Odvrgel sein vejo in še bolj dirjal. Vrniti se je bilo zdaj prepozno. Moskiti so iui silili v oči, nos, usta in celo v ušesa. Z rokama, od katerih mi je curljala kri, sem se jih mogel komaj toliko ubraniti, da sem mogel dihati. Čutil sem, da sem že pešal v tej strašni borbi. Nepopisna groza me je obšla. Pričel sem rjoveti od strahu, da bi me ne dohitela tako strašna smrt. Zadnjih minut tega dirjanja se ne spominjam več. Bil sein pač že na pol blazen. Noge mi niso mogle že več naprej. Zaletel sem se in priletel na lesen plot hiše, ki je bila med prvimi v Canaanu. Ta padec me je nekoliko osvestil. Z zadnjimi močmi sem se dvignil. Zataval sem proti vratom. Videl nisem skoraj nič. Dotipal sem vrata. Šibko sem zakliral na pomoč in potrkal. Začul sem še besede: »Za božjo voljo! Ia človek je prešel močvirje moskilovk Nato sem se onesvestil. Vadramil sem se šele če/, tri dni. Samo RADIO PROGRAM RADIO LJUBLJANE od 24. maja do 11. jnnja 1934. Vsak delavnik: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Ca«, plošče. — Četrtek, 24. maja: 18 O člo-VLku 18.30 Srbohrvaščina 19 Plošče po željuh 19.30 Pogovor H poslušalci 20 Ura sladkih melodij 20.45 Harmonika 21.15 Radijski orkester 22 Cas, poročila, lahka glasbil. — Petek, 25. maja: 11 šolska ura 18 Mladinski zbor ženske realne gimnazije 18.30 Izleti zu nedeljo <9 Fran. coščinu 19.30 Osnovni problemi socialne politike 20 Prenos iz Zagreba 22 Cas, poročilo, lahka glasba. — Sobota, 2b. maja: 18 Radij, orkester 18.30 Zabavno predavanje 19 Primorska ura 19.30 Zunanji politični pregled 20 Komorni šlamel kvartet 21 Radijski orkester 22 čas, poročilo 22.15 Čajkovski VI. na ploščah. — Nedelja, 27 niuja: 8.15 Poročila 8.30 Gimnastika, 9 Versko predavanje 9.15 Prenos cerkv. glasbe 9.45 Plošče 10 Trbovlje 10.30 Radijski orkester 12 Cas, plošče 18 O ovčjereji 16.30 Turgenjev: Tuji kruh 17.3« Pevski zbor realne gimnazije iz Celja 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmoru: Cas in poročila. — Ponedeljek, 28. maja: 18 Gospodinjska ura 18.30 Westfalija 19 Radijski orkester 19.30 Zdravniška ura 20 Prenos ........- - «- • «.-». 11» » IIIJIIU Uiti tm\t I. 1UJIUO opere iz Zagreba; v odmoru čas in poročila. — Torek, 29 maja: 11 Sol. ura 18 Otroški kotiček 18.30 plošče !9.3() Birik. običaji pri slov. narodih 20 O razvoju mladinske glasbe 20.30 Duetni večer 21,(5 Radijski orkester 22.10 Cas, poročilu 22.30 Angleške plošče, — Sredam 30. maja: tO Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma 18 Komorna glasba 18.T0 O verstvih 19 Radijski orkester 19.30 Literarna ura 20 Koncert ork. društva Glasbene Matice 22 Cas, poročilo, lahka glasba. DOBRO ČTIVO k Praznik presv Rešnjega Teles«. Največje slavje, kar ga premore katoliška Cerkev, jc procesija na praznik presv. Rešnjega Telesa, r ^ procesiji imamo zanj naš domači jezik in v njem prosimo blagoslova za svoja doiAača polja. Mnogi so si želeli, dn bi ta obred imeli v priročni knjižici v rokah. Družba sv. Mohorja jc ternu ustregla. V knjižici je zgodovinski uvod v razumevanje praznika in procesije, potem praznična maša in obred procesije. Knjižica je izšla v okusni opremi. Priredil jo je Jožo Pogačnik. Stane za ude broš. 6 Din, v lilutuu z rdečo obrezo 9 Din, v pegamoidu z zlato obrezo 12 Din. (Cena za lieuuc 8, 12 in 16 Din) k Knjiga o lepem vedenju. Tretja zelo pomnožena in izpopolnjena izdaja, 388 strani. Stane Din 50, vezana l)iu 64, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Nova izdoju je prilagodena do podrobnosti novim razmeram duhovnega in materialnega življenja. Posveča veliko skrb obveznostim, ki jih ima človek do družbe. Skratka: knjigo o lepem vedenju mora poznati vsak človek, — oksford srajca Din 26-— platnena srajca s cefir prsi Din 38>— pike srajca Din 45-— touring srajca Din 19-— spodnje hlače; dolge Din 20— spodnje hlače, kratke Din 65-— spalna srajca pri PESKA-ti-OBLEK Celje it. 19 Veliki ilustrirani cenik zastonj. Kar ue ugaja, so zamenja ali vrne denar. ZA KRATEK ČAS V restavraciji. — »Natakar, vedno dobim dva koščka svinjine, danes ste mi prinesli saino enega.« — »Oprostite, dragi gospod, gotovo je kuharica zopet pozabila prerezati ga na dvoje.« • Sin gledališkega ravnatelja. »No, sinko, kak« ti je ugajalo prvič v šoli.« — »To bi bil debelo gledal, papa. Kaj takega še nisi videl. Vsi sedeži so bili razprodani.« • Od hiše Z(laj imarn na izbiro dva ženina. Eden ima mnogo denarja, drugi je pa duhovit in izbočen plesalec.« — Poskusi torej, Če s« prvi nauči plesali.«; * Najdenimi. >Mnogo denarja potrebujem zdaj, ker moram plačati visoko najdenino.« — »Zakaj pa ?« — »Ker je moja hči končno našla moža.« # Pri vedeieralki. »Gospod, vi dobivate pogosto pisma od neke dame.« — »Res je, to so računi, ki mi jih neprestano pošilja šivilja moje žene.« Brinje as a žgan|ekuho oddaja po najnižji ceni Ivrdka IVAN 3ELACIN, Uubliand, Emonska c 2 Raztresena iena. »Pomisli niožiček, kako neverjetno raztresena sem. Včeraj sem ti šla kupit nogavice, pa sem si kupila mesto njih klobuk.« Strahopeten kandidat. »Vi se torej potegujete ; za mesto nočnega čuvaja v našem zverinjaku?: — i »Da, gospod ravnatelj.« — »No, dobro. Kaj bi slo- i rili, če bi vam ponoči ušel iz kletke lev?« — »Ta- ! koj bi... takoj bi...« — »No, kakšne korake bi i storili v tem primeru?« — »Največje, kar jih 1 morem.« Razpis organistovske službe. fcupni urad na Trebelnem ra/.puuje službo trgati ista. Tajniki hranilnic in obrtniki imajo prednost. Poročeni so izključeni. Plača po dogovoru. Župni urad na Trebelnem 14. V. 1934. V lekarni. »Nedavno sem kupil pri vas zdravilo proti rdečici nosa. Uporabljal sem to mast in sedaj je nos moder.« — »Kakšno barvo bi pa hoteli imeti?« Praktičen nečak. »Janezek, zakaj pa ne sežeš stricu v roke? — »Ker niuia pomena. Saj ml je povedal, da nima denarja.« # Slučajno zadel. Gostilničar z dežele, ki je rad veljal za izobraženega, je rabil tuje besede. Pri tem se je pa seveda zelo velikokrat urezal. Nekega dne je prišel v banko in nagovoril ravnatelja: »Gospod bankroter ...« Takoj mu odgovori ravnatelj: »Zaenkrat še nisem, lahko se pa zgodi.« Ki® ie graščak? Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica aH nje prostor velja za enkrat Dio 5. Naročniki „Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. HpojaSNegs vajenco sprejmem Hrana po dogovoru Leopold Kol-man. Bled. 18 11 PSRjBU praznih in 100 izdela nih satnikov poceni naprodaj. Svigelj Ivan Logatec 43. Koso za Din IS — »Blisk« kosirje in najnovejše brzoktepalnike dobite pri znani tvrdki Fr. Stupica. železni na, poljedelski stroii in čebelarske potrebščine, Ljubljana, Gosposvet ska cesta I Menca zas'p™m° Mrfcar Ivan. Stanežiže, Št. Vid nad Ljubljano 16 let starega za rani« vsa kmečka dela takoj sprejm-tn. Deč-tnan, Savlje 10, p. Je/.ica Kmečko oosssteo srednje veliko pri železniški postaji v okolici Ljubljane prodam. Naslov pove n prava »bomoljuba« 5592 poceni LV^' Preskerju, Sv. Petra cesta 14. na katerpm bss redi5glav živine, naprodaj. Pri posestvu je mlin na en tečaj in dovolj gozda. Cena Din 67.000-—. Jernej Vodišek, Vel. Sirje 55, Zidaremost. svežo, pšenično, nudim. Na željo pošljeni Vjjprce Ivan K ur al t, valjčni mlin, Domžale. Vse fabihnln po fužine Fr. Stupica, železnina in zaloga poljedelskih strojev, v Ljubljani, Go sposvetska c. 1. Kupu jem čisti vosek, staro železo in druge kovine. Lepa skega kolodvora se ceno odda. Poprašati: K. čeč, Ljubljana, Gru-barjevo nabrežje 6. 2 parceli '» goida, njive in tiavnik za 2 govedi v prijaznem kraju, pol ure od Izlak naprodaj. Očakar, gostilna, Me-dija-Izlake. Hianar vaten konj. tre-rSSI3|«elj zen pošten, s samo dobrimi spričevali dobi takoj stalno službo. Javornik. Ljubljana, Domobranska 7. Kosilni stroj skoro nov, ceno naprodaj Pirš Ivana, Domžale, Kolodvorska 26. H\am in deblo na kmetijo sprejmem. Posačar Anton, Zgor. Šiška 84. Papfa od 14—16 let [miiih 8jj,rega( sprejmem, Zg. Kašelj št. 23, D. Mnr. v Polju. ŽltočisHlfiib Z* si" dalje brzoklepalnik ter malo stiskalnico (prešo) vse zajamčeno v dobrem stanju, ter po ugodni ceni prodam, tudi na obroke. Nash v pri ujiravi »Domoljuba« tšev. 5794 Pletilne stroje prodaja na obroke »TEHNA«, Ljubljana Mestni trg št. 25./I. Posnemalnike in brzoparilnike prodajamo na obročna odplačila. Sprejmemo |>otuik«t „TEHNA" Ljubljana Mestni trg št. 25/1. Ubogi bolnik. Zdi se, da dela požiranje vašemu mozu hude preglavice.« — »Da, gospod doktor, toda samo, če mora požirati vodo.« Izdajatelji Dr. Gregotij Pečjak Urednik: Jože KoSiček Za .Jugoslovansko tiskarnoi Karel Čeli Tudi Vi obiščite XIV. LJUBLJANSKI VELESEJEM 30. maja -10. junija Železniška izkaznica za POLOVIČNO VOZNINO 86 dobi pri blagajnah vseh železniških postaj in valja ^ g Permanentne velesojemske legitimacije se dobe pri Putniku, denarnih zavodih in občinskih uradih. 40.000 m* obsega sejmišče. Vsakovrstno blago. Specijalne razstave: Kartografska, go spodinjaka, reklamno—propa gandna, ruska. Priključeno rellbomestno zabavišče. Združite koristno z ugodnim! Obiščite novo trgovino »pri Cirilu« Cenj. občinstvu naznanjam, do sem prevzel znano trgovino i mešanim blagom VI. SKRBEČ, VRHNIKA štev. 23 katero bom vodil pod Imenom CIRIL MALAVEŠIČ ..pri emir Trgovino sem založil popolnoma s svežim prvovrstnim špecerijskim blagom, manulok-turo, konfekcijo (»TIVAR« obleke), galanterijo. železnino i. t. d. Za obilen obisk se priporočam CIRIL MALAVAŠIČ („PRI CIRILU") VRHNIKA i« Na trgu. Kupujoči meščan mladi kmetici: »Cujte, ta le kura je pa zelo stara.« — »Stara? Mar sem jaz stara?« — Meščan: »Ne, nasprotno. — »No, vidite, a kura je še dve leti mlajša od niene.c V krčmi. »Ti si se oženil na stara leta?! — »Da.« — »Koga si pa vzel?« — »Žensko.« — »bedast odgovor! Ali si že vide! koga, ki je vzel moškega?« — »Da, mojo ženo.« Dobro se jo odrezal. »Porednež gim! kriči mati na sinčka, »kaj ne veš, kani pridejo dečki, ki ne spravljajo denarja v šparovček?« — »Veni, mamica, v kino pridejo.« Za zdravljenje vseli vrst rosi krast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni ter kot prvo pomoč ori vseh nesrečah, poškodbah in opeklinah mnogi zdravniki priporočajo „FlTONIN" ki prepreči infekcijo, ustav lja krvavenje, ne dopuSCa na bi se rana gnojila ampak jo hitro zaceli. Sleklenica Din 20-- v lekarnah Po postnem povzetju 'i steklenici Din tO--. Poučilo knjižico 51,17 posije brezplačno . Fiton' dr. z o z., Zagreb I-iH Častna izjava. Podpisana Vovk Terezija, po» hči, Černivec št- 3, preltlicujem in obžalujem, kar sem govorila neresničnega o Šuštaršič Francki, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopanja proti meni. — Černivec, 17. maja 1934 Vovk Terezija.