GLOSA, KARIKATURA
Ponižna prošnja pristaša oblasti
Potrjujem zvestobo in lojalnost od volilcev izbrani oblasti, če hočete, tudi s prisego. Ko je Bill onstran luže prisegal pokornost svojemu ljudstvu, je ob koncu odkritosrč
pomagaj!
no vzdihnil: "Tako mi Bog
Nasi pa prisegajo slovenskemu narodu brez te prošnje, saj se počutijo in obnašajo kot bogovi. Že prvi demokratično izvoljeni so osamosvojeni ustvarjali bogovske postave: v ustavi so odpoklic izpustili, z zakonom O poslanskih plačah so si zagotovili imunost pred podkupninami, z zakonom o denacionalizaciji in privatizaciji družbene lastnine ustvarjajo nove male bogove. Vendar jih bo na malem slovenskem tronu kmalu preveč. Samovoljno se jim hočejo pridružiti vsi iz celotne javne uprave.
Ljubi troedini BOG, ki si dokazal svoj obstoj s čudežem slovenske koalicijske oblasti, odpusti jim. saj ne vedo, kaj delajo! Ne kaznuj jih, saj so v manjšini. Večina je na tvoji strani in upa. da boš nagradil njih napuh in ošabnost in jim dovolil ostati na oblasti tako dolgo, da bodo vse bogovske postave uresničili!
Omogoči jim to, saj volilcev za izbor novih malih bogov ne bo več na spregled. Skrivaj bodo obirali oglodane kosti predlovilnih obljub. Podaniki iz vrst delavskega razreda, ki še vztrajajo na gladovnih in navadnih stavkah, se počasi spreminjajo v angele, ki za obstoj ne rabijo materialnih dobrin.
Ljubi BOG, ki si nekoč prevzetnega angela spremenil v hudiča, nikar ne ponavljaj te napake. Dovoli volilcem, da v angelski vlogi dočakajo dan, ko se bo gneča na oblastnem tronu povzpela do neznostnosti m takrat bomo v tvoje zadoščenje vsi slišali:
"BOG Ml POMAGAJ!"
TIK
OB URI DUHOV ...
---------- NAŠA KRONIKA -
POZDRAVLJENA,
KOROŠKA,
kjerkoli si že...
Počasi se mi dozdevajo razprave o tem, kdo so Korošci in kje je Koroška, že sila dolgočasne in trivialne, še posebej takrat, ko so spodbujene znotraj nekega okolja in zavestno uperjene proti sosednjemu okolju. Konkretno.kadar se "koroški" ravenčan loti teh razmišljanj, da bi popljuval "štajerski" Slovenj Gradec. Takšnemu malomožganskemu početju bi enkrat za vselej veljalo reči konec in napeti vse sile, da bi na skupni imenovalec spravili to, kar nas v tem prosim treh dolin združuje in povezuje.
Vendar je ponovno potrebno razmišljanje o Koroški in Korošcih, tokrat spodbujeno z novico onstran meje. V medijih na avstrijskem Koroškem se je namreč pojavil protest tamkajšnjega heimatdiensta, ki pljuva po Korošcih (tostran meje), češ, kaj si sploh mislimo in dovoljujemo, da uporabljamo ime Koroška. Heimatdienstovci so tako regirali potem, ko so zvedeli za mednarodni koroški sejem Prežema, ki bo v Slovenj Gradcu sredi tega leta in so zahtevali, da v Sloveniji imena koroški ne uporabljamo več.
Na to zadevo lahko gledamo najmanj z dveh vidikov. Na eni stani lahko zamahnemo z roko, češ heimatdinstovci pač lajajo v njim značilni maniri. Teh skrajnih avstrijsko-koroških desničarjev, ki so v zavesti povprečnega Slovenca odeti v irhaste hlače z odprtim litrskim pirom v rokah, debeli in rdečelični, ki v kakšnem šotoru na jarmaku jodlajo, rigajo in prdijo, pa vendarle ne gre odpraviti kar tako. Najbolj svež je primer Makedonije, ko ne more doseči mednarodnega priznanja zaradi nasprotovanj imenu s strani grške države.
Ob tem je gotovo tudi zanimivo, zakaj neki so se heimatdinstovci spomnili na našo Koroško šele sedaj. Resda splošna izobrazba teh ljudi šepa, vendar nikakor ne bi mogli verjeti, da jim doslej ni bilo poznano, da obstoja Koroška tudi na drugi strani meje. Zato se ob takem izgredu seveda zastavlja vprašanje, kaj neki tiči od zadaj. Slovenska manjšina na Koroškem priznava, da se je v zadnjih letih njihov položaj s strani dežele in države bistveno izboljšal. Ali so si morebiti heimatdinstovci našli nov predmet zabave v nas, Korošcih tostran meje? Se dve leti nazaj seje rdečelični heimatdimaovec kar
stresel ob imenu Srb in Srbija ter se ob tem skril na dnu Vrbskega jezera. Ter smo se s Srbi razšli, pa je morda nekoliko zrasel greben tudi heimatdinstovcem. Ali pa je ta reakcija v Avstriji ekonomskega značaja, saj je avstrijska Koroška veliko vložila v svoj turistični image in jim ni prav, da bi na tem področju prihajalo do pomot.
Upam oziroma sem povsem prepričan, da so ta razmišljanja iracionalna. Izkoriščam pa jih, da se od njih ponovno vrnem na vprašanja naše Koroške in ob tem izpeto ter ničkolikokrat ponovljeno resnico, da povprečni Slovenc kot Koroško pozna tisto okrog Celovca, ne ve pa za Koroško, ki ji heimatdienst sega po imenu. Tudi leksikon Cankaijeve založbe iz leta 1988 pozna pod Koroško le tisto preko meje, peti zvezek slovenske enciklopedije pa pod geslom Koroška obravnava tudi pokrajino v severni Sloveniji,ob Dravi, Meži in Mislinji, torej področje štirih koroških občin v mejah današnje Slovenije. Če bi "lokalni koroški nacionalisti" (topot ne gre za heimatdienst ampak za korošicizem tostran meje) vzeli v roke to enciklopedijo in prebrali omenjeni zapis izpod peresa Mire Strmčnikove, bi seveda dvignili glas, kajti po njihovih razlagah je Koroške omejena le na Mežiško dolino in dravograjska vrata. Če bo današnji prostor štirih občin dobil svojo regijo, ki se bo imenovala Koroška regija, potem je razumljivo in nujno, daje politično središče regije na Ravnah (že zaradi dodatka v imenu Raven, ki opredeljuje, da gre za Koroško), medtem ko je nesporno kulturno središče Koroške Slovenj Gradec.
Klic heimatdiensta in splošno nepoznavanje naše Koroške pa naravnost prosi po tem, da v tem koncu enkrat za vselej premagamo neumne spore o tem, kdo je Korošec in kod je Koroška in da se skušamo predstaviti in uveljaviti v državi in morebiti tudi zunaj nje. Eden od teh poskusov bo prihodnji mesec na sejmu Alpe-Adria v Ljubljani, kjer pa bomo nastopali bolj siromašno, saj nimamo niti lastnega koroškega prepoznavnega znaka. Zato je čas, da se lotimo tudi tega in če bo razglašeno leto turizma za Korošce vsaj na tem področju prineslo kakšen premik, bo to že velik uspeh.
Pozdravljeni, Korošci.
MIRO PETEK
	
*
ŠPORT:
fi Državno prvenstvo
V OSPREDJU
NIHČ€ N€ OPAZI,
V nekaj minulih tednih od novega leta so bili na Koroškem narejeni štirje uspeli samomori. Če se bo leto nadaljevalo tako, bomo konec leta na vrhu vseh svetovnih statistik, in če drugega ne, bi bilo morda dobro, da se nad tem zamislimo. Sami, se pravi vsi, stroka, in še država s svojimi institucijami. Navsezadnje imamo akcije, s katerimi želimo zmanjšati število prometnih nesreč, v katerih umre na koroških cestah več kot enkrat manj ljudi, kot jih umre zaradi samomorov. Obešamo jih na veliki zvon, o samomorih nam je očitno govoriti teže.
SAMOMORI:
ŽAL EVROPO PREHITEVAMO...
Na Upravi za notranje zadeve v Slovenj Gradcu se prav tako kot mnogi drugi sprašujejo, ali so samomori res nujno zlo. Zanje pomenijo izredno zahtevno strokovno delo, ki ga opravljajo v okviru kriminalistične službe, saj morajo v vsakem primeru izločiti morebitna kazniva dejanja (denimo napeljevanje k samomoru). Samomorilci niso storilci kaznivih dejanj, o vsakem primeru pa naredijo poročilo, ki gre na tožilstvo, kjer ocenijo, ali lahko primer zaključijo.
Na policiji menijo, da je vprašanje, kako ukrepati ali pomagati, saj je očitno, da trdno odločenim, da končajo svoje življenje, ni mogoče priti blizu. Posebej zdaj, ko imamo vsi probleme, bi morali narediti odločno več v preventivi. Tudi on se sprašujejo, kdo se bo lotil te zahtevne naloge, oni gotovo za to niso poklicani.
Inšpektor Boris Raj z Uprave za notranje zadeve pravi, da imajo na policiji opravka v večini z uspešnimi poskusi samomorov, da pa so prepričani, da precejšnje Število neuspešnih poskusov, ki bi drugače lahko pomenili za koga alarm, pri njih ni prijavljenih. Ostajajo v glavnem v družinskem krogu, le kadar gre za poškodbe, pride obvestilo do njih preko zdra-vstevne organizacije.
In že smo pri razlogih. Osebne stiske m izgubljen
smisel življenja v različnih kombinacijah osamljenosti, bolezni, alkoholizma, starosti in pri mladih: vpliv okolja, ki prevlada nad vplivom družine.
Prav zadnja letošnja samomora, ko je šlo za mlada človeka, sta odprla vprašanje, kaj lahko kot družba (ali država, če hočete) pa le naredimo v izogib tragedijam, ki so brezmejne. Tudi, ali predvsem na Koroškem, če so nam že suhoparne številke v statistiki sprožile vsaj pogojni refleks, da bi pa le bilo dobro narediti kaj več za ljudi v stiski.
Vsa leta je Koroška nad slovenskim povprečjem v številu samomorov in prav grozljiva statistika zaonjih tednov bi javnost mortila vzpodbuditi k ukrepanju. Zal še nismo slišali za krizni štab, ki bi tako kot je v primeru narkomanije, združil stroko in
"zainteresirane institucije" in se dogovoril vsaj, kje začeti.
Koroška je mejna regija, kjer nam je do Evrope komaj kak korak,čas, v katerem živimo.
nas na prepih tržnega gospodarstva izpostavlja bolj kot druge. Nas tudi to maje bolj kot tlrugc? Smo dovolj pripravljeni na vse, kar nas v zvezi s tem še čaka?
Bomo ostali na ravni čvek, zgroženosti, zgražanja, kazanja s prstom na druge, policijskih dosjejev z oznako "SAMOMOR DOKONČAN"...?
HIHČE NE OPAZI .DA ŽIVIM...O MENI BODO GOVORILI JUTRI
Leta 1986 je nek slovenski časopis, ki sicer sodi v tipično rumeno vrsto tiska pri nas, objavil naslednje kratko pismo mladega samomorilca:'Moje
ime ni važno.Sicer pa me tako nihče ne pozna... Če pravim, da živim, je to samo način izražanja. V resnici umiram, l$ajti nihče ne opazi, da živim. Če bom jutri napravil samomor, bodo o meni govorili jutri. Sele jutri! In svet zato ne bo prav nič pretresen."
Zgovorna in zgoščena je tišina, ki obdaja posameznika, ko se znajde pred zrcalom, ki mu kaže samega sebe pred končnim dejanjem. Je morda tudi to dejanje zrcalo blokirane družbene vloge in zavrtega življenskega interesa, ki se je pokazal izgubljen za druge in s tem tudi zase?
Dr.TRSTENJAK:"Pri zdravi pameti nihče ne more storiti samomora!"
Najbolje odslikava njegovo stališče do samomora " del njegovega prispevka na simpoziju leta 1988, katerega tema je bila- Samomor ha Slo venskem. Navaj amo:
"Dragi moji, obračajte kakor hočete, kakor hitro se moje duševno življenje skrči na samo negativno vrednotenje življenja, ni nič več pozitivno. Priznali boste, to je patološko (bolezensko op.p.) stanje, to je zožitev zavesti. Zavest se je zožila na samo negativne vrednostne sodbe, nobene pozitivne ni več. To ni normalno stanje. Zato imam zdaj z obeh skrajnosti dovolj potrdila, nihče ne more pri zdravi pameti storiti samomora.
Za konec pa še pogled na Slovenijo, med nas Slovence! Za maloštevilen narod, kakor smo Slovenci, je samomor lahko usoden. Ni več pojav zgolj individualnega življenja, marveč vodi lahko v pravi
ŠTEVILKE, ZA KATERIMI SE SKRIVAJO TRAGEDIJE:
Leto 1991:
Skupaj-19 samomorov, 17 moških, 2 ženski; najpogosteje z obešanjem, strelnim orožjem, ogljikovim monoksidom. Znana dva poskusa.
Leto 1992:
Skupaj-28 samomorov, 24 moških, 4 ženske;
najpogosteje z obešanjem, ogljikovim monoksidom,
ustrelitvijo.
Znana dva poskusa.
Leto 1993:
V šestih tednih-4 samomori, 3 moški, 1 ženska; trije z obešanjem, eden se je ustrelil, eden zastrupil z ogljikovim monoksidom. Eden mlajši mladoletnik, ena mlajša polnoletnica!
O flVKCNI no DO
V OSPREDJU
DA ŽIVIM . . .
genocid, se pravi^ samomor celotnega naroda. Če pomislimo, da smo Slovenci nekje na vrhu samomorilne lestvice na svetu, ne vem ali spio zdaj vštric z Japonci ali Švedi ali Madžari ali celo z Avstrijci in katerim smo tudi historično zelo blizu. Vsekakor vemo, da je naš samomorilni koeficient v Jugoslaviji že bil pred desetimi leti 33, medtem ko je bilo povprečje v Jugoslaviji 13, na Kosovu pa samo 3. To se pravi, da so vitalno zdrav in močan narod in se bo zgodilo, da bodo ti prerasli, ti bodo
obviselo v zraku in dr.Lev Milčinski, naš znani psihiater, ki se je dolga leta ukvarjal s pojavom samomorilnosti na Slovenskem, je skušal pojasniti, da dr.Trstenjak ni mislil na psihiatrične kategorije s togimi diagnostičnimi okviri, temveč na stanja človeške krize, ki jih diagnostične kategorije ne vštevajo.Ta kriza naj bi bila odraz človekove dispozicije, na drugi strani pa psihosocialne situacije, v katero je postavljen. Med drugim je dr.Milčinski dejal:"Če" bi mi šli na tisto ozko pojmovanje, da je vsak
poznale (in ohranile do danes) nekatere druge srednjeevropske dežele. Primerjava osnovnih podatkov zavrne pogoste globalne razlage o krivdi "moderne družbe", "socializma", "habsburške dediščine”, "slovenskega nacionalnega značaja". Po njegovem gre iskati ozadje visoke samomorilnosti na Slovenskem v "posebni kombinaciji tradicionalne zaprtosti in modernega individualizma, v posebnem razmerju med "Gesell-schaft” in "Gemeinschaft" v slovenski "družbeni skup-
Maskirano veselje - in kaj je za njim?
preživeli. Mi imamo pa tudi nataliteto tako nizko, da skupaj s samomorilno lestvico pomeni resno svarilo, da gremo v genocid, če ne bomo samomora tako kvalificirali, tako ovrednotili, kakor to zasluži. Z nobeno napačno, zmotno, nihilistično filozofijo ne bomo tega opravičili. Če bi od nas kdo zdaj zagovarjal trditev, da so zmožni ljudje dosegati ta visok koeficient samomorilstva pri zdravi pameti, potem moramo reči, za nas Slovence ni ne opravičila in ne sočutia.marveč samo še obsodba.Hvala lepa."
Očitno jc na simpoziju izvajanje znanega akademika
človek, ki napravi samomor, duševno bolan, bi najbrž naleteli na hude reakcije, tako s strani antipsihiatrov, ki na splošno diagnoz ne čislajo;na drugi strani pa nekateri sploh govorijo, kako je treba samomorilno reagiranje sprostiti."
Očitno je, da so tudi v vrhu strokovnjakov,ki bi po našem laičnem mnenju morali imeti razčiščen odnos do nekega pojava, razhajanja. Podoben izziv pomeni visok količnik samomorov tudi za sociološko razmišljajoče. Dr.Marko Ker-ševan meni, da ne ge prezreti, da Slovenija zdaj dosega številke, ki so jih pred sto leti
nosti".
Kar priznajmo, vzrok da smo se lotili te, za marsikoga, "težke" teme, sta bila zadnja samomora dveh mladih, ljudi. In kaj so rekli na temo- Sola in samomorilno vedenje na že citiranem simpozijo pred štirimi leti?
Dr.Anica Mikuš-Kos v je pripravila referat na temo-Šola m samomorilno vQdenje.In kaj pravi v njem:Šola lahko nastopa kot ogrožujoči, prispevajoči ali sprozilni dejavnik, pri mnogih otrocih pa tudi kot poglavitno stresogeno okoliščino. Možni neugodni vplivi šole se stopnjujejo v povezanosti šole
in družine, v kateri šolski problem preplavi tudi družinski prostor, odnose znotraj tega prostora in otrokov prosti čas. Otrokove šolske težave zadobijo še posebej zločeste razsežnosti, ker je sola funkcija družbenih okoliščin, kot so storilnostna nevarnost, tekmovalnost, problemi zaposlovanja. Posebej je še izpostvaljena varovalna vloga sole v psihosocialnem razvoju in duševnem zdravju otroka in mladostnika. Za preprečevanje samomorilnega vedenja v okviru šole bi morali pripraviti posebne programe in dejavnosti. Zaključek:	strokovnjaki bi
morali posvetiti dosti več pozornosti socialnemu sistemu sole."
Gotovo teh nekaj citatov strokovnjakov, ki nekaj pomenijo, ne more odtehtati spoznanja, da je problem razsežen in njegove korenine segajo v zadnje pore življenja posameznika in posameznika, ko nastopa kot družbeno bitje. In če se spet pomudimo pri otrokih in mladostnikih, gotovo so najbolj brezkompromisno izkoriščani in ogroženi ljudje v tem trenutku prav oni. In če se vrnemo k policiji, ki nam je postregla s podatki- tudi tam menijo, da pogoltnost gostilni-čariev, ki mladim brez trohice slabe vesti točijo alkohol (pa jim to prepoveduje celo zakon), jih mamijo z igralnimi avtomati, krepko prispeva k brezizhodnosti v začaranih krogih, v katerih se naši otroci znajdejo. Kadar iz tega ali onega vzroka odpove še družina, je nevarnost toliko večja.
Ko bi se daljnosežnosti odločanja o bodočem ustroju naše države zavedli tudi oni, ki pogoje našega bivanja s temi odločitvami določajo, bi bilo že skoraj dovolj. Kljub temu bo vendar še vedno vsakdo živel svoje življenje in syoje stiske doživljal po svoje. Že spoštovanje tega bi pomenilo mnogim znosnejše bivanje.
Edi Prošt
GOVOfltlU JUTRI
MAKS SUŠEK
NAŠI POSLANCI
DClfll BOM
Maks Sušek je na listi LDS suvereno zmagal v skupni volilni enoti Radlje ob Dravi in Dravograd ter tako stopil na pot velike politike. Vzroke za izdatno prednost na volitvah je treba iskati v ugledu, ki ga ima med volile! ta 60 letni možakar,vselej pripravljen na razgovor, umirjen in dostopen človek, ki rad prisluhne sogovorniku in nasprotnim argumentom. Pred izvolitvijo v državni zbor je bil že upokojenec, prej pa kot gozdarski inženir dolga leta direktor radeljskega gozdarstva. V občinski vladi Radelj ob Dravi je bil zadolžen za področje ekologije in komunale in od te funkcije se sedaj poslavlja. V lanskem letu je bil Sušek tudi na čelu organizacijskega odbora, ki je uspešno izpeljal praznovanje 850 Radelj ob Dravi. Z Maksom Suškom smo se pogovarjali pred tretjo sejo državnega zbora, že po dveh uvodnih sejah pa je s svojimi nastopi najavil, da lahko Korošci na Sušeka resno računamo.
□	Za segrevanje bj vas povprašal, ali ste se odločili za kandidaturo na volitvah tudi z željo in pričakovanji, da bi bili izvoljeni v državni zbor, ali pa ste se dali svoje ime na volilno listo kar tako?
"Moram reči, da pred volitvami nisem imel toliko samozavesti in nisem bil prepričan, da bom dobil dovolj glasov za izvolitev. Samozavest bi bila večja, če bi bil nekaj let mlajši, na drugi strani pa me je zaradi mojega dosedanjega dela poznalo precej ljudi. V tako imenovani veliki politiki doslej še nisem sodeloval, bil pa sem aktiven na ravni krajevne skupnosti in občine."
□	in kako je zgleda! ta vstop v sfero velike politike. Kako ste doživljali trenutke, ko ste prvič prestopili prag slovenskega parlamenta?
Pri vstopu skozi vrata slovenskega parlamenta sta se mi v podzavesti pojavljala občutek velikega spoštovanja do te ustnove in hkrati nekakšnega strahu, kaj neki me tu čaka. Prestopil sem namreč ta rubikon lokalnosti in se znašel v tej državniški sferi. Radeljska občina v slovenskem prostoru nima prave identitete. Morda je nekoliko drugače s slovnejgraško občino, ki si je svojo identiteto ustvarila na podorčju kulture ali ravensko občino, ki je v slovenskem prostoru imela image velike industrijske občine, kar se sedaj sicer ne kaže kot prednost. Pozicijo in ime radeljske ter dravograjske občine
pa bo v slovenskem prostoru potrebno še uveljaviti."
□ Ko sledimo slovenskemu
Maks SUŠEK
dnevnemu tisku, pa smo opazili, da ste po dveh sejah državnega zbora že imeli nekaj odmevnih nastopov. Torej je prilagajanje trajalo kratek čas.
"V svojem prvem nastopu sem opozoril na kompleksnost kmetijske problematike, za katero se mi zdi, da jo nekateri hočejo rešiti preveč na silo in na hitro. Po mojem mnenju je to zelo kompleksen problem, ki se ga moramo lotiti zelo previdno in tudi zelo dobro pripravljeni.Na ta problem sem opozoril tudi zaradi tega, ker je Koroška, še posebej Dravska dolina, kmetijsko področje in ker gre kmetijstvo z roko v
roki z razvojem in problematiko podeželja. Menim namreč, da moramo v kmetijstvu najti optimalno rešitev, ki ne bi zahajala v ekstreme. Z zaščitno politiko je treba upoštevati kmeta in dolgoročni razvoj kmetijstva, na drugi strani pa socialno stanje delavstva. Po mojem mnenju prevelika zaščita kmetijstva pelje v končni fazi kmetijstvo v propad. In optimalna zaščita kmetijstva, ki sem jo omenjal poprej, ne pomeni maksimalno zaščito kmetijstva."
□	Še bližje kot kmetijstvo vam je problematika gozdov, kjer že dve leti vlada anarhičnost, saj novi zakon o gozdovih ni bil sprejet, starega pa nihče več ne upošteva.
"Gozdovi pokrivajo 51 odstotkov površin države Slovenije, v koroški regiji pa kar dve tretjini in tudi laična javnost počasi spoznava vsestranski pomen slovenskih gozdov in jo tudi skrbi za njihovo usodo. Zato sem dal pobudo, da se to področje čim prej uredi in da zakon o gozdovih pride čim prej na dnevni red zasedanja slovenskega parlamenta.Če je mogoče že kot predlog, kajti sedanje brezvladje je slovenskih gozdovom v veliko škodo."
□	Skupaj sva nekajkrat sedela na raznih sejah, kjer se je obravnavala problematika gozdnih cest, njihovega vzdrževanja ali bolje rečeno -propadanja. Predvidevam, da boste v parlamentu ponovno
NAŠI POSLANCI
NOČ IN DAN
opozorili na nevzrdžno stanje na področju gozdnih cest, ki naše podeželje siromaši in vodi v propad.
"Prve dni, ko sem prišel v Ljubljano, sem stopil do strokovnih služb ministrstva za kmetijstvo, da bi se pozanimal, ali pripravljajo za področje gozdnih cest kakšno rešitev. Zadovoljno lahko ugotovim, da bo problematika gozdnih cest vključena v nov državni proračun in če bi ta predlog poslanci sprejeli, potem se. za gozdne ceste vzpostavljajo finančni pogoji za njihovo vzdrževanje in zimsko službo. Ta predlog namreč predvideva, da bi za kiilometer vzdrževanja gozdnih cest namenili 60 tisoč tolarjev, do tega zneska pa so prišli glede na ceno tehničenga lesa. S tem zneskom pa bi se približali tisti vsoti, ki smo jo pred leti že namenjali za vzdrževanje teh cest in s tem predlogom, ki ga je oblikovala vlada, sem osebno zadovoljen. Na ta način bi zaenkrat rešili ta pereči problem, da gozdne ceste ne bi več propadale in da bi ohranili naseljenost podeželja. Z novim zakonom o gozdovih pa bo prišlo do prekategorizacije nekaterih gozdnih cest, vendar je zaenkrat najbolj pomembno, da obstaja volja, da se obstoječe stanje sanira."
□ Gozda pa se dotika tudi vaš amandma na zakon o republiškem skladu kmetijskih zemljišč...
11 Gre za enega od zakonskih predlogov, na katerega je vložil svoj veto tudi državni svet. Sam pa sem predlagal dva amandmaja in zahteval, da se v tem zakonu upošteva posebnost gozda, kajti kmetijsko zemljišče in gozd ni mogoče enačiti. Če vzamemo kar enostaven primer: država bo dajala v najem kemtijska zemljišča s pričakovanjem, da bodo ta zemljišča prinesla čim večje ekonomske učinke. Gozdnih površin pa na takšen
način ne moremo dajati v najem. Začasno strokovno telo, ki spremlja kmetijstvo in gozdarstvo, je to pobudo sprejelo in dobil sem zagotovitev, da bo ta vsebina vgrajena v nov zakon o gozdovih. Nadaljnemu dogajanju bom seveda budno sledil, da bi ti predlogi bili resnično tudi upoštevani."
□	S tem, kar ste sedaj povedali, pa je nemara povezano tudi vaše sodelovanje v delovnih skupinah in odborih republiške skupščine.
"Na poslanskem klubu LDS smo se o tem že dogovarjali in sodeloval bom v odboru za kmetijstvo in gozdarstvo, za komunalno infrastrukturo ter okolje. Morebiti bom dobil prostor še v odboru za lokalno samoupravo, kajti to področje mi je že od aktivnosti v krajevni skupnosti zelo blizu.”
□	Magister Herman Rigelnik je na Ravnah že odprl poslansko pisarno. Gotovo boste temu sledili tudi vi.
"Seveda, le da bom sam odprl dve pisarni, v Radljah in Dravogradu. Dogovori z Radljami so v teku in ta pisarna bo najbrž v prostorih občinske LDS. Ta pisarna bo odprta tudi za ljudi, ki bodo imeli drobne, osebne in vendar včasih nerazrešljive probleme. Poleg stikov preko poslanske pisarne pa si bom prizadeval za čim več osebnih, tudi neformalnih stikov z okoljem, ki me je izbralo za poslanca. Pobude in pripombe bom iskal med kmeti, obrtniki, med prosvetnimi delavci in v drugih sredinah in v ta okolja se bom povabil tudi sam. Da bi imel tudi na terenu čim več časa, se bom odpovedal vsem ostalim funkcijam v krajevni skupnosti in očini in se povsem predal temu delu."
□	In kakšni so pogoji za delo v Ljubljani?
"V Ljubljani imam svojo pisarno, v njej sva skupaj z enim poslancem LDS.
Zaenkrat moram prenočevati v hotelu, v kratkem pa bo rešeno tudi stanovanjsko vprašanje."
□	Sedaj se je polemika nekoliko polegla, vendar je javnost dolgo glodala kost poslanskih plač. Kako ste sami doživljali ta dogajanja? Razlika med vašo pokojnino in sedanjo poslansko plačo pa je bržkone več kot očitna.
"Ne bi bil iskren, če bi ne priznal te razlike, ki je res očitna. Ko sem podpisal kandidaturo za volitve, o teh plačah nisem imel pojma in lagal bi, če ne bi bil ob tej plači tudi prijetno presenečen, kajti nikoli v življenju nisem imel takšnih dohodkov.Govorim v svojem imenu, kajti mnogi poslanci, ki so mlajši in bili poprej direktorji ali podjetniki, so s sprejetjem poslanske funkcije šli na slabše. Prej so zaslužili precej več, poleg tega pa ni nihče vedel za višino njihovih plač. Zdi se mi prav, da je prišlo do zmanjšanja plač za petino, pač glede na splošno stanje v družbi. Na drugi strani pa se je ta zadeva vendarle preveč spolitizirala. Veljalo bi počakati in videti, kako bomo poslanci delali in- ali si plače, takšne ali drugačne, zaslužimo ali ne. Takšna politizacija pa je po svoje škodovala odnosom med izvoljenimi poslanci in volilci.
□	V javnosti vlada prepričanje, da je ta parlament uspešno pričel z delom. Ali lahko napoveste, kako bo s tem delom končal?
"Vse bo odvisno od tega, ali in kako bomo v Sloveniji naredili premik na področju gospodarstva. To pa bo s sabo potegnilo razvoj na drugih področjih. Sam se bom trudil, da bom upravičil zaupanje volilcev in delal bom noč in dan."
MIRO PETEK
PODVIGI
:• .v.x.y . .. : -
"Kralj Matjaž, ta legendarni in tako opevani vodja - kralj kmečkih uporniških krdel, se je pred 500 leti pogreznil v Peco, kjer še danes spi. In ker se za vsakega kralja spodobi, da ima svoj grad."
Tako je zvenelo povabilo na zanimivo družabno in tekmovalno prireditev - izdelovanje snežnih gradov kralja Matjaža, ki je bila v soboto, 13. februarja, v Podpeci nad Črno. Zamisel se je porodila v studiu podeželja Nov'na na Ravnah in predstavlja eno izmed promocijskih akcij, s katerimi želijo popestriti turistično ponudbo v zgornjem delu Mežiške doline in prispevati k oblikovanju celovite ponudbe turizma na deželi. To pa je naloga, ki so si jo zastavili v okviru razvojnega programa za zgornjo Mežiško dolino, znanega pod sloganom "NAREDIMO ČRNO ZOPET BARVITO".
K sodelovanju so pritegnili še lastnika okrepčevalnice "Pri Matjažu" - Matjaža Mrdav-šiča, ki je poskrbel za gostinsko ponudbo in lastnika
podjetja za izdelavo snežnih topov "Krpan" Silvestra Krajnca, ki je izdelal osnovni gradbeni material - sneg.
Tekmovanja so se lahko udeležile ekipe s 3 - 5 člani, ki so tekmovale v enotni kategoriji, ne glede na starost in spol; za izdelavo gradov so lahko uporabili le sneg, led, vodo in šibje za utrditev sten; pred začetkom tekmovanja pa so morale ekipe komisiji oddati idejno zasnovo (načrt, skico) svojega izdelka, da bi tako preprečili kopiranje.
Izdelovanje gradov je potekalo od 10. do 16. ure, sodelovalo pa je 8 ekip, ki so se dela lotile z vso potrebno (ne)resnosjo. Načrti, ki so jih predstavili, so kar precej obetali, čeprav se je na koncu pri nekaterih izkazalo, da je načrt eno, končni izdelek pa
nekaj povsem drugega. "Gr-adovi" so bili do določene ure zgrajeni in vsak po svoje so očarali gledalce in tekmovalce. Nekateri izdelki so bili res prave graščine, tako da se kralj Matjaž verjetno ne bi obotavljal, če bi mu jih ponudili za bivališče; drugih bi bili bolj veseli kremenčkovi, saj so kar precej spominjali na njihovo votlino; tretji pa so bili še najbolj podobni švicarskemu siru - sama okna, vrata, luknje. Prav vsi sodelujoči si zaslužijo pohvalo, saj so si pri gradnji vse ekipe zelo prizadevale in prav vsi "gradovi" so bili vredni ogleda.
Ker pa je bilo to vendarle tekmovanje, je bilo treba izbrati najboljše. To je opravila petčlanska komisija, ki so jo sestavljali :	predstavnik
Nov'ne, okrepčevalnice "Pri
Matjažu", IS SO Ravne, sponzorjev in gledalcev. Gradove so strokovno pregledali - od spodaj in zadaj, od zunaj in znotraj, z leve in desne, ocenjevali so estetski videz, izvirnost zamisli, kvaliteto izdelave (stabilnost in trdnost) in ujemanje izdelka z idejno zasnovo. Nagrade, ki so jih prispevali sponzorji Nov'na, Kompas in Oprema Kočevje, so prejele prvouvr-ščene ekipe : tretjo nagrado ekipa "Pecatorke" iz Črne, drugo nagrado ekipa "SCT international" in prvo nagrado ekipa študentov arhi- tekture iz Ljubljane.
Tekmovalci so bili zadovoljni, prav tako gledalci, ki jih je bilo presenetljivo veliko in so prihajali od spodaj in od zgoraj ( iz Črne in s Pece), še posebej pa so bili veseli otroci, ki jih je na velikem kupu s topom narejenega snega kar mrgolelo. Prelep sončen dan pa so izkoristili tudi jadralni padalci, ki so se s Peco spustili na prizorišče dogajanja.
Še več tako prijetnih dni želimo - in pričakujemo, saj v Nov'ni pripravljajo še nekaj podobnih promocijskih akcij. Njihovi načrti pa sežejo še dlje: kralju Matjaži v čast in slavo, prevsem pa kot obliko konkurenčnega marketinškega nastopa na turističnem trgu, bodo na in okrog Pece, v tem prelepem okolju, postopno izgrajevali "PARK KRALJA MATJAŽA ".
Irena Nagernik
-------------- PO KOROŠKI ---------
25 let Koroške tiskovne
Pred 25 leti se je začela uresničevati ideja o Koroški tiskarni. Za začetnika se smatra Franc Razdevšek, takratni predsednik skupščine občine Slovenj Cjrade^c. Njesovo delo je nadaljeval Ivo CERCE in Ivo ŠISERNIK.
Prve prostore je imela novoustanovljena tiskarna v kleti stanovanjske stavbe na Celjski c.21. Od tu se je no 10 letih ob pomoči Petra PETROVIČA in Zdenka VAUPOTA preselila v večje prostore Tovarne meril (tudi za 10 let) in se v tem času modernizirala in kadrovsko okrepila.
Po 20 letih gostovanj je tiskarna prišla do lastnih prostorov, ki jih je na Glavnem trgu odkupila od Intesovih koroških pekam. V njej je sedaj zaposlenih 21 delavcev, s poprečno starostjo 28 let, med njimi več kot polovica žensk. Vsi zaposleni imajo grafično izobrazbo.
Tiskarna vseskozi spada pod Mariborski tisk, v okviru katerega dosega na zaposlenega najvišji bruto produkt. V času svojega obstoja so posvetih veliko pozornosti izobraževanju delavcev, od katerih so danes nekateri postali uspešni zasebni grafiki. Med Mariborom, Celjem in Velenjem je pred 25 leti bila na tem prostoru edina tiskarna, danes pa jih je že okrog 30.
Današnja tiskarna poleg rednega dela opravlja tudi sprejemanje naročil za Male
oglase v Večem, v svojih prostorih pa tudi omogoča razstavljanje likovnih izdelkov domačih in drugih slikarjev.
Ne glede na to, da je sedež podjetja v Maribom, je tiskarna stalno živela s krajem in Koroško. Vedno je bila na razpolago kot sponzor društvom in
zavodom v obliki tiskanja plakatov, vabil ipd.
Veliko priznanja in zahvale za razvoj Koroške tiskarne v Slovenj Gradcu si vsekakor zasluži edini in prvi direktor, gospod Albin KAC.
Jože DOLAR
Sodobnejši pouk prometne vzgoje
AMD Sloveni Gradec deluje od leta lv46 in ima preko 1500 članov ali 25 %
vseh lastnikov motornih vozil v občini. Usposablja nove voznike vseh
i kategorij, daje vse vrste ugodnosti za aane AMD, pa tudi za kandidate, kì opravljajo vozniške izpite. Za uspesnost se upoštevajo pri njih : sodobna učilnica, usposobljeni inštruktorji in sodobna vozila. AMD je za več kontrole nad poslovanjem avtošol.
Avtošofa zaposluje 5 rednih in nekaj zunanjih sodelavcev in razpolaga z modernim voznim parkom. V lem 1992 so izučili 670 novih voznikov, katerih uspešnost je 77	%-na.
Uspešnost inštruktonev je do 90 %. Z novim Šolskim
letom 1992/93 je avtošola pridobila v novi osnovni šoli Slovenj Gradec najsodobnejšo učilnico prometne vzgo-ie, z vsemi potrebnimi učili. Metode poulta in preverjanja so prav tako sodobne. Uporablja se videotehnika, grafoskopi in drugo. V učilnico so vložena velika sredstva
Kvalitetna vzgoja prometa je omogočena vsem koristnikom, v dopoldanskem času tudi učencem osnovne šole.
J.D.
PO KOROŠKI
\é*\
S G P KOGRAD DRAVOGRAD
GRADBENO PODJETJE d o o
SLOVENJ________GRADEC
IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ, ADAPTACIJE, STROJNE INSTALACIJE, KLJUČAVNIČARSTVO, KLEPARSTVO IN KLIMA NAPRAVE
LOKAL
"TVD MEŽICA" odda v najem za nekaj let prostor kegljišča na kopališču (200rm) za mimo proizvodno ah uslužnostno dejavnost ali za skladišče (vendar ne za gostinstvo, zabavišče ali za trgovino na drobno)
INFORMACIJE NA 35 421 od 7. do 8. ure
Dravograd
Sprejem
razgovor
Predstavniki dravograjske občine so v pretekli teden pripravili za vse duhovnike tega območja ponovoletni sprejem. Gre pač za svojevrstno pozornost, ki pa so si jo vsaj v minulem letu duhovniki vsekakor zaslužili.
Srečanje so namreč izkoristili tudi za razgovore in dogovore za prihodnje delo. Pa ne gre samo za vprašanja vzgoje, verouka, še bolj za skupne nastope, skupna prizadevanja za urejanje se mnogih žgočih potreb po obravna-
vanju zgodovinskih in kulturnih spomenikov.
Predvsem lani, smo slišali, je bilo storjenega ogromno.
Gre seveda za obnavljanje cerkva, hkrati ohranjanje in revitalizacijo vrednejših, zaščitenih starin in vsega, kar predstavlja tudi v teh krajih bogato kulturno dediščino.
ftedvsem pa, bilo je leto, ko so se kljub mnogim težavam za te potrebe odprli ljudje, z delom, materialom in dena-ijem!
kv
torto mren m Kopoh
Februarja so se na Kopah zbrali novinarji, uredniki, pa tudi kakšen tehnik iz slovenskih lokalnih in regionalnih radijskih postaj.
V svojem bistvu, po pokritosti Slovenije in svojih dometih je to nedvomno ena najbolj udarnih, poslušanih slovenskih radijskih mrež, oziroma to je "Četrta radijska mreža Slovenije". Preprosto, nastane tako, da se vse lokalne in regionalne radijske postaje povežajo,
prenašajo isti program in se tehnično in govorno vključujejo v program.
Odslej se bomo tako slišali vsak zadnji četrtek v mesecu, seveda po nem redu, vnaprej dogovorjenem vrst- gosta pa bosta Milan Kučan in Lojze Peterle, kasneje pa še vrsta drugih zanimivih in zaslužnih Slovencev.
Slovenjegraški radijski delavci so dobili kar kopico pohval od kolegov za lepo in

Direktor Koroškega radia je kar sijal!
korektno izveden lanski festival slovenskih lokalnih radijskih postaj in le malo graje za manjši spodrsljaj ob razglasitvi rezultatov. Direktor radia Franjo Murko je upra- vičeno kar sijal! Gostitelji letošnjega festivala pa bo radio Ptuj, ki v najstarejšem slovenskem mestu praznuje tudi 30 letnico svojega dela.
K.Valtl
Posebnost ob ulturnem prazniku
Šempeterski pavri, tako se namreč imenuje pioški pevski zbor v Šentjanžu, je tokrat pripravil srečanje, na Katerega je privabil kulturne ustvarjalce vse od (taple na Kozjaku pa do Šentiljskih fantov v Mislinji.
Bo ze res, da je po svoje za prireditvijo stala Slovenslta ljudska stranka, pa menda ne bo nič narobe, če bomo znali in brez strankarskih pomislekov tudi tako pospeševali kulturno ustvarjalnost in izmenjavo v tej naši mali 'JKoroški vasici!"
V programu, ki je bil v Šentjanžu in v Dravogradu, so poleg omenjenih sodelovali še ansambel "Dravski val” iz Vuzenice, "Zarja" iz Otiškega vrha, harmo-nikaša Kotnik Viktor iz Turiške vasi jp Jehart Bogdan iz Šentjanža, Pečovnik Katica in Urh Marica iz Vuzenice, drapiska skupina MOPZ " Šempeterski pavri", dramska skupina s Kaple in plesni par Koroškega plesnega kluba "Carmen'1.

PO KOROŠKI
Perniški mczncir
Nekateri mi očitajo, da v tem glasilu predstavljam ljudi iz drugih krajev, na domačine pa pozabljam. No, in ideja je padla kot iz neba, ko so otroci napravili majhno slavje svojim staršem, to je našemu mežna^u Katinu m ženi Barban. Na tem slavju so se zbrali vsi njuni potomci, vnulc in pravnuki.
Tudi naš Karl, ki si je že krepko naložil deveti križ, je eden izmed mnogih, ki jim usoda ni naklonila lastne zemlje, a je tujo obdeloval dolga desetletja z_večjim veseljem kot marsikdo lastno. Še prej je desetletje m pol hlapčeval za nizek ion. Grenko in trdo je bilo njegovo otroštvo. Rodil se je nekje blizu Gradca, leta 1910. Oče je padel v prvi svetovni vojni, mati pa je kmalu za tem umrla. Siroto brez staršev so poslali v rojstni kraj svoje matere, na Ojstrico, k tujim ljudem za rejenka.
V	tistih vojnih in povojnih časih so ga porivali iz kraja v kraj. Še zelo majhen je moral pasti živino ter opravljati druga dela, spal je v cunjah in slami po hlevih in kleteh ter bil namesto malice večkrat tepen. Ob trdem otroštvu je Karol zrastel v marljivega in veselega fanta in ob svojem službovanju marsikaj zabavnega m smešnega ušpičil.
Ko se je naš Karol naveličal službovanja in samskega stanu, se je leta 1942 poročil s Pavličevo Urško, ki mu je pvila dva fantka in dve deklici. Žal sta jima en fantek in ena deklica že v otroštvu umrla. Nekaj časa sta z ženo Urško živela pri ženinih starših, leta 1946 pa sta vzela v najem Perniško mežnarijo. Komaj pa sta si v tistih težkih povojnih časih za silo uredila najnujnejše, mu je zahrbtna bolezen vzela ženo Urško. Leto dni so mu pomagali gospodanti Urškini sorodniki, potem pa se mu je posrečilo najti pridno in skrbno ženo, otrokom pa dobro in ljubečo mater Barbaro.
Druga žena je povila Kartnu še sina Dragana. Poleg kmetovanja je bil Kart vešč zidarjenja, cepljenja skodel, pokrivanja streh, skratka - prijel je za vsako priložnostno delo, kar je najemniško družino za silo reševalo iz finančnih težav. Naj še povem, da ima naš Kart še v pozni starosti skrbno ograjeno dvorišče, kot ga je imela pred zadnjo vojno sleherna domačija v našem kraju.
V	vseh teh petinštiridesetih letih pa Karl ni bil samo dober skrbnik svoji družini in mežnariji, ampak vsa leta z ženo Barbaro skrbita za red v Perniški cerkvi, župnišču in okolici. Dvakrat letno Karl pokosi travo na pokopališču, kjer ni grobov, skrbi za zvonenje, prižiga sveče, večkrat na pogrebih in porokah nadomešča ministrante, ključarje -skratka, je deček za vse. Ob konicah jima priskočijo na pomoč otroci in vnuku.
Naš Kart, kot ga domačini kličemo, še sedaj pri dvainosemdesetih ne miruje. Še opravlja lažja opravila, ki jim je kos, ter ob raznih priložnostih stresa šale in burke, da jim je veselje prisluhniti. Tak je bil tudi ob tem slavju, ki so jima ga
pripravili njuni potomci, ki ju še vedno radi obiščejo.
Naj vama bodo te vrstice, Karl in Barbara, v zahvalo za vse, kar sta dobrega stenla za naš skupni blagor. Še mnoga zdrava leta vama kličemo vsi, ki vaju poznamo.
Ludvik Mori
Drogo porkironje no zelenicoh
Ravenska občinska skupščina je na zadnji seji sprejela dopolnilo odloka o zelenih površinah, na podlagi katerega bo možno proti kršilcem odloka (beri: uničevalcem zelenih površin) izreči ali izterjati denarno kazen takoj na kraju prekrška.
Torej, če boste iz Vsakdanje navade ali v naglici pustili svoje vozilo kjerkoli na zelenici, vas bo lahko ob vrnitvi k avtomobilu že čakal račun za plačilo mandatne kazni. Ta bo sicer minimalna, samo 500 tolarjev za fizične in 5.000 tolarjev za pravne in civilnopravne osebe ter samostojne obrtnike. Če pa je kršitelj ne bo hotel takoj poravnati ali je ne bo poravnal v 8. dneh od prejema plačilnega naloga, se bo stvar končala pri sodniku za prekrške s plačilom naj višje možne kazni.
Naj ob tej priložnosti opozorimo, da bodo enako ukrepali tudi v primeru storitve drugih prekrškov, n.pr. zaradi onesnaževanja javnih površin, povzročanje škode in vožnjo z motornimi vozili v parkih in nasadih, zaradi kurjenja na prostem itd. Opozorilo torej še posebej velja tako staršem kot otrokom.
In kaj predstavlja minimalna kazen:
Za 500 tolaijev bi lahko v nakupovalno košarico naložili :
1 1 mleka
1	kg kruha
2	steklenici piva
1	kg pomaranč
2	jogurta
10 dkg kave
- časopis ali revijo
Upamo, da se bo vsakdo raje izogibal kazni in se prej odločil za košarico.
Ta članek objavljamo ne le zaradi gole informacije, ampak želimo občane tudi na tak način odvrniti od nedovoljenega ravnanja, saj se zavedamo, da se
mnoge družine le s težavo prebijajo iz meseca v mesec. Morda bo kdo oporekal- zakaj potem še te nepotrebne kazni ?
Za odgovor ne bomo tratili papitja. Morda le to, da se tudi na
tak način končno odcepljamo od Balkana. Kje pa je še Evropa?
J.L.
i}/*
Parkiranje na zelenici v soseski "Gramoznica" na Ravnah
----------------------------— JUBILEJI
100 LET PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE
OD UTRJCVANJA NAAODNC ZAVCSTI DO VARSTVA GORA
Skozi vso zgodovino je hodil v gore samo, kdor je moral, torej gorski kmet, pastir, drvar, oglar, rudar, nosač in lovec. Spremenjene življenjske razmere pred 150 leti, višji življenjski standard, predvsem pa sprememba miselnosti, želja po razkrivanju neznanega in povratek k naravi, vse to je povzročilo razvoj planinstva v Evropi sredi prejšnjega stoletja. Veliki narodi so si svoje planinske organizacije omislili 30 -40 let pred nami. V Ljubljani je bila I. 1874 ustanovljena kranjska sekcija nemškega Alpenvereina, takšne sekcije pa so nastale še v Mariboru, Celju, Rogašli Slatini, na Bledu itn.
Seveda so bili v tem času dejavni tudi slovenski ljubitelji gora. Zametek organiziranega planinstva je bilo gorsko društvo Triglavski prijatelji v Bohinju. Ivan Zan je I. 1872 napisal prva planinska pravila, zbral denar in organiziral gradnjo prve planinske koče na Triglavu. Končno pa so piparji, skupina zanesenih narodnjakov, 27. februarja 1893 ustanovili Slovensko planinsko društvo (SRD) in si postavili naslednje naloge:
utrjevanje narodne zavesti in
Planinski vestnik, ki je začel izhajati I. 1895, je opravljal kulturno in povezovalno vlogo. Župnik Aljaž je kupil vrh Triglava, svet na Kredarici in Vratih. Ž Aljaževim stolpom, Triglavsko kočo in Aljaževim domom v Vratih je utri SRD pot na Triglav.
Do 1. svetovne vojne je SRD štelo 26 podružnic s 3337 elani, zgradilo pa je 34 koč. S tem je dokazalo velik narodno obrambni pomen in odigralo tehtno vlogo v družbenem življenju. Čeprav je po 1. svetovni vojni zaradi krivičnih meja izgubilo petino koč in tretjino članov, se je kmalu začelo gospodarsko in organizacijsko znova razraščati. Tako je ob koncu I. 1938 štelo 7141 članov v 29 podružnicah in imelo 78 stavb.
Ob reorganizaciji I. 1948 se je preimenovalo v današnjo Planinsko zvezo Slovenije. Od takrat do danes je število članov naraslo na več kot 100.000, bistveno pa se je povečalo tudi število koč. Danes na Slovenskem ni politične stranke, ki bi se po številu elanov lahko merila s PZS, dejavnost in naloge članov pa so se s časom razraščale in spremi-
'Mma
%
:
planinske organizacije, markiranje njale, tako da lahko zdaj postavimo na poti ter povezovanje podružnic z prvo mesto skrb za to, da bi ohranili osrednjim odborom. Polagoma se je naše gore čiste in da bi bilo motečih začelo razvijati jamarstvo, planinska posegov vanje čim manj. fotografija in zimska alpinistika.
PLANINSKA DEJAVNOST V KOROŠKI KRAJINI
PD Prevalje je bilo ustanovljeno avgusta 1919 v Pliberku kot Mežiška podružnica SPD. Glavni namen je bil narodno buditeljski, ena prvih nalog društva pa delo za pozitiven izid plebiscita. Po izgubljenem plebiscitu 10. oktobra 1920 se je sedež društva I. 1921 preselil na Prevalje.
Okoliš je segal od Solčave do Radelj, kar je bilo seveda preveč za učinkovito delo. V Mežiški dolini so nato nova društva nastajala z odcepljanjem od matice.
PD Mežica je bilo ustanovljeno I. 1928 z imenom Mežiška podružnica SPD Peca. Tega leta so na Mali Peci odprli Uletovo kočo.
L. 1926 je PD Ruše ustanovilo podružnico v Vuhredu L. 1946 je bilo.ustanovljeno PD Vuzenica.
V Žerjavu so I. 1948 ustanovili Planinsko alpinistično društvo .Žerjav, ga 1.1959 preimenovali v PD Žerjav -črna, 1.1965 pa v PD Cma. L. 1951 so zgradili novo kočo na Smrekovcu.
Na Ravnah na Koroškem so
ustanovili planinsko društvo 1.1952.
Slovenjgraški Nemci so se
planinsKo organizirali v letih 1911 -1912. Na Uršlji gori so zgradili planinski dom.
Mislinjska podružnica SPD je bila ustanovljena 6. junija 1919. Slovenjgraško društvo je prevzelo dom na Uršlji gori. Kočo na Kremžarjevem vrhu so odprli I. 1934, Kočo pod Kopo pa 1.1937.
Planinski tabor na Uršlji gori so organizirali 1.1939.
Med 2. svetovno vojno so partizani vse te koče požgali, da jih okupator ne bi mogel uporabiti kot vojaške postojanke.
Uršlji gori PD Prevalje, ki jo je obnovilo I. 1948. Sami so obnovili Kočo na Kremžarjevem vrhu istega leta, kočo pod Kopo (Grmovškov dom) pa so pozidali dvakat. Prvič I.
1947, vendar so jo tri dni pred otvoritvijo požgali ilegalni politični nasprotniki, t.i. “križarji". Drugič je bila koča obnovljena I. 1954. zveza borcev okraja Slovenj Gradec je zgradila Partizanski dom pod Malo Kopo I 1955
PD Mislinja je bilo ustanovljeno i. 1982.
Planinska dejavnost je bila močno odvisna od požrtvovalnosti posameznikov po društvih. Bila so obdobja, ko so se npčno razživeli mladinski odseki, Železarna Ravne je omogočala srečanja planincev Slovenskih železarn, tradicionalni so razni pohodi, vezani na spominske datume iz NOB, kulturniki iz Mežiške doline se vsako leto srečujejo na Uršlji gori in še bi lahko naštevali.
Alpinistična dejavnost se je začela med obema vojnama. Na Prevaljah so ustanovili alpinistični odsek že I. 1937, ko sta delovala takšna odseka samo še v Ljubljani in Mariboru. Stel je 24 članov, ki so v petih letih opravili 180 vzponov.
Po 2. svetovni vojni je dejavnost ponovno oživela. AO Prevalje je deloval od 1947 do 1966, AO Ravne od 1.1953 do 1962. Tega leta so se alpinisti povezali v Koroški alpinistični odsek. Razen doma so plezali tudi v Bolgariji, na Kavkazu, na Norveškem, na Araratu, v Andih in v ZDA.
Organizacijske oblike so se s časom seveda spreminjale, dejavnost pa je precej nihala, odvisno od tega, koliko je bilo v posameznih obdobjih zagnanih in kvalitetnih posameznikov, ki so potegnili za seboj tudi druge.
M.K.
PREPIH
GLASBA
Rok ustvarjalci so kultura!?!
"KOROŠKA 'N ROLL"
Kulturni dom Slovenj Gradec, 17. februarja ob 18.
Dobjo pričakovani koncert koroških nekomercialnih skupin, ki gradijo svoj lastni glasbeni inpesniški izraz, se je končno zgodil. Po Novem rocku v STarem trgu leta 1981 je to gotovo najobši-rnejša prireditev takšne vrste na Koroškem, če si seveda odmislimo nekaj manjših poskusov.
Polna dvorana kulturnega doma dokazuje, da je Slovenj Gradec potreboval takšno prireditev. Med prisotnimi so bili tako otroci,
ot tudi upokojenci, kar po
E
nalogo so opravili različno, glede na svoje sposobnosti.
" Slišali smo lahko nekaj zelo dobrih skladb in besedil, prav tako pa tudi začetniške treme, kakor tudi vrhunsko odigranih delov posameznih skTadb. Glasba nastopajočih skupin uhaja opredelitvam, čeprav je jasno, da se rada navezuje tako na rockovsko izročilo polpreteklosti, kot tudi na drobce jazza in nekatere druge usmeritve. Vsaka skupina pa je vsemu temu dodala "njim lastno" razsežnost in globino. (Posameznih skupin" danes ne bom predstavil - te pridejo na vrsto v naslednjih
Marko Merčnik med nastopom
Foto:Apačnik Sebastjan
svoje dokazuje sledečo prireditev "Rock ustvarjalci so kultura 1" in «lasbena scena (nekomercialna) ni mrtva - vsaj ne kot življe-nski stil, ideja ali zabava, temveč lahko rečemo, da so mrtvi ljudje, ki so jo dolga leta potiskali na stran, izven družbe, stran od denarja, namenjenega za kulturo. In če prezremo Murphyjeve zakone opazimo, da vendarle gre na bolje, nove generacije» svež veter idej - rock’n roli. Če že ni najbolje, slabše kot je, ne sme biti. Ne smemo pozabiti, da je rock' n roli orožje proti puhlosti nekaterih glav, patetičnosti, osladnosti ìn nazadnjaštvu.
Še nekaj besed o samem koncertu in nastopajočih : Marko Merčnik, skupine Pulsa Theatro, Pegazz, H.M.D. in Ilex. Svojo
številkah).
Glede koncerta ne smemo prezreti še enega dejstva; ne glede na to, da si publika Želi koncertov, je za takšne koncerte nedorasla (ker jih do sedaj ni bilo), oz. je samo nemi opazovalec. Upamo, da bo publika imela še večkrat priložnosti prisostovati takšnemu ali podobnemu dogajanju, kajti v zadnjih letih je v naših krajih bilo vse, kar se je dogajalo na kulturnem področju (koncertov ni bilo), zreducirano na dejavnost par ljudi, ki delajo svojo kulturo in se trepljajo po ramenih in tiho pravijo "mi smo kultura".
ZKO, KJmmi dom Slove*-nj Gradec in vsi posamezni entuzijasti, nastopajoči in publika, hvala vam, da ste naredili to sceno zepet živo
1119911
VROČE NOVIČKE DOMA IN V SVETU
Velenjska	skupina
Chateau te dni v studiu Tivoli končuje snemanje svoje tretje kasete in CD-ja. Zaenkrat še ni znano, kakšen bo naslov neuradni delovni naslov pa je "Chateau 3”. Na CD-ju bo deset novih skladb in pet starejših (Objemi me, Tanja, Gremo v nebo, Pobegnica in Zapleši z mano). Za novi album so Chateau k sodelovanju povabili nekaj znanih avtorjev. Vsi tisti, ki so slišali pesem "Lola" (22 let stara uspešnica skupine Kinks), za katero je besedilo prispeval Tomaž Domiceli, pravijo, da bo to nova vseslovenska uspešnica, prav takšno priljubljenost pa pripisujejo skladbi, ki jo je spisal Aleš Klinar (ex Agropop) z naslovom "Adijo rock'n roli" (skladba zelo spominja na uspešnico skupine Mr. Big "Just Take 'my Hearth)".
XXXX
bližnjih trgovinah onstran meje se toplo priporoča!!
XXXX
Po petih letih bo solo album izdal tudi David Bowie. Naslov je "Black The White Noise", izšel pa naj bi prve dni v marcu. Vsi, ki so že slišali vsaj kakšen delček katere od skladb, zatrjujejo, da gre za nadaljevanje Art rocka sedemdesetih in ne za komercialne pop skladbice iz osemdesetih.
XXXX
Novo dolgopričakovano ploščo pa bodo dočakali ljubitelji dobrega rocka amerišlce skupine Aero-smith. Plošča nosi »naslov "Get a Grip". Če se spomnimo zadnjega albuma iz leta 1988 ' Pump", se lahko upravičeno vprašamo. ali bodo Aerosmitovci tudi tokrat rušili rekorde.
Najboljši kanadski pesnik in romanopisec med glasbeniki, čigar oddajo ste lahko videli pred nekaj tedni na RTV Slovenija, kantavtor Leonard Cohen je po nekaj letih zopet izdal odličen album z naslovom "The Future". Kritiki in Sladokusci dobre glasbe so album skovali v zvezde - ni samo cohenovsko - standarno odličen, ampak še boljši kot kdajkoli. Nakup Cohena v
XXXX
Za konec vročih novičk še ena, ki je neposredno vezana na bivšo YU glasbeno sceno. Legendarnemu Bjelodugnovcu Goranu Gregovicu je uspel veliki met. Za naj novejši album Iggya Popa (naslov še ni znan) je prispeval eno izmed svojih skladb - ali je skladba nova ali stara, nam ni uspelo izvedeti.
Darko Kašnik
»ih
S G P KOGRAD DRAVOGRAD
P 0	3 J f	1 ] £
1	GE	: m
0 I	IŠKI	V R H
Oskrbimo vas s kvalitetnimi gradbenimi materiali po ugodnih cenah. Posebej še z:
—	IZOFAS suhomontažno fasadno oblogo
—	ukrivimo in polagamo betonsko železo in mreže
—	vse vrste betonskih mešanic
—	KO—TLAK plošče
—	betonski zidaki in druga betonska galanterija
—	separirani agregati
—	kritina BRAMAC pod najugodnejšimi pogoji
___________________________________________SE PRIPOROČAMO
Krajani Dravograda o krajevnem samoprispevku
Koroški policisti pravijo, da so temeljito opravili svoje delo, saj so skorajda pol leta raziskovali primer dravograjskega krajevnega referenduma. Njihove ugotovitve pa so, da je pri tem referendumu prišlo do ponarejanja volilnih rezultatov in za najmanj pet oseb bodo napisali kazenske ovadbe.
Svet krajevne skupnosti Dravograd te obtožbe zanika in sporoča, da v celoti zaupa vsem članom volilnih odborov oziroma komisije in ne dvomi v pravilnost izida referenduma. Policija je eno, svet KS je drugo, krajani, ki iz svojega žepa plačujejo tolarčke, pa so tretji člen v tej verigi. In kaj pravijo krajani Dravograda?
Ivanka PRAPROTNIK,
gospodinja, Dravograd : "Ze fak oj so ljudje govorili, da referendum m uspel. Veste, ljudje včasih tudi ne govorijo zastonj, zato me zelo čudi, kako je mogel referendum uspeti. Če '"so bile pri referendumu kakšne nepravilnosti, je zelo prav, da odgovorni za to odgovarjajo. Mislim, da to ni lepo, pošteno in prav, da tako slepijo krajane.
Marija SENTIČ,
upokojenka, Dravograd: "Vsekakor sem tudi" jaz odšla na volišče in oddala svoj glas za uvedbo samoprispevka. Jaz sem bila trdno prepričana, da bo referendum uspel, kar tudi je. Slišala pa sem tudi to, da bi naj bile pri izvedbi nepravilnosti. Jaz v to ne verjamem in želim, da tudi to zadevo čimprej razjasnijo."
Alojz	ZALAR.
upokojenec, Robindvor: ’ Na dan po končanem referendumu se je tudi na Robindvoru govorilo, da referendum v tej volilni enoti ni suepel. Pozneje pa se je spet govorilo, da je uspel. S katerimkoli krajanom sem govoril, vsak mi je rekel, da ni glasoval "ZA", potem se mi pa res čudno zdi. da je referendum sploh uspel."
SREČKO KREVH,
prodajalec, Vič pri Dravogradu : "Sel sem na volišče in na referendumu oddal svoj glas za komunalne ureditve in športnega igrišča. Govorilo se je veliko, da referendum ni uspel. Jaz v te govorice ne verjamem veliko, zato mislim, da bodo več povedan tisti, ki so za to odgovorni."
I

$ G P KOGRAD DRAVOGRAD
Gradbeno podjetje
STAVBENIK
P R E
d. o. o.
E J E
IZVAJA VSA DELA VISOKEJN NIZKKG RADN J E, JN DIJSTRIJSKE OBJEKTE TER OBRTNIŠKA IN INŠTALACIJSKA DELA.
DRUŽABNA KRONIKA
SPOŠTOVANI KRAJANI DRAVOGRADA
na osnovi pobud nekaterih krajanov in z željo, da bi obračunali s črvom negotovosti, ki tare prebivalce KS Dravograd, ponujamo ugotavljanje javnega mnenja okrog referenduma, na katerem so krajani Dravograda 14. junija lani izglasovali podaljšanje krajevnega samoprispevka. Zato
RAZPISUJEMO
ugotavljanje ljudske volje : ali ste kljub vsemu še vedno pripravljeni odvajati denar za skupne in splošne potrebe vašega kraja.
DA	NE
Opombe :
a)	Pravico do glasovanja imajo tisti prebivalci KS Dravograd, ki so na dan 14.6.1992 imeli volilno pravico.
b)	Fotokopiranje glasovnic je prepovedano.
c)	Za verodostojnost, pravilno in pošteno štetje jamči Prepih.
d)	Pri štetju bomo upoštevali pravilno izpolnjene glasovnice.
ki bodo prispele na naslov našega uredništva (PREPIH, ČEČOVJE 5, 62390 RAVNE NA KOROŠKEM) do vključno 20. marca.
DRUŽABNA KRONIKA
ČAKAJOČ NA ODLOČBO
Donekdanji urbanistični inšpektor velenjske občine ÌVO PETROVIČ, ki je občutil tegobe
sprtih politikov in rušenja črnih gradenj, je zdaj pristal v umirjeni občinski službi. Kot vodja referata za javni red in mir se zdaj lahko posveča spominom na preteklost, ko je (pametnejši popusti) begal pred razjaijenimi črnograditelji in njihovimi hišnimi prijatelji.
Ni dvakrat za reči, da ne bo začel pisati knjige SPOMINI NA ČRNE GRADNJE, z belim predznakom in rdečo preteklostjo,
Petroviča se spominjamo tudi po njegovih “uspehih" v boju z ravenskimi črnograditelji, ko ga je za nekaj mesecev najela občina.
Sicer veder fant, borilec kitajskih veščin, postane v trenutku mrk ( slika), če ga kdo vpraša o njegovi črni gradnji. Dve steni prizidka menda to sploh nista, vendar dokler ne bo dobil od sodišča črno na belem, ga bo zasebni inšpektor LO. še naprej preganjal.

NAMESTO
TITEJA
JOŽE
TISNIKAR
Prepihov sodelavec je nedavno obiskal gospoda Slavka Kocmuta, načelnika UNZ Maribor, sicer pa velikega ljubitelja Koroške. Seveda bistremu očesu ni ušla malenkost v Kocmutovi pisarni. Na steni, kjer je svojčas visel Tito ( natančneje: njegova slika), visi zdaj vran Jožeta Tisnikarja. Razumljivo, kajti Tisnikar in Kocmut sta že od druge vojne dalje zelo velika prijatelja.
Ivo Petrovič
ZVEZDNI PRAH
V tedniku Kaj imajo svojo rubriko tudi lokalni radijci. V lanskem letu se je pod rubriko Koroški grumpi, namenjeno radiu iz Slovenj Gradca, na fotografiji 42- krat pojavil direktor Franjo Murko, 14-krat Irena Fasvald, enkrat Marko Vrečič, enkrat Meda Praprotnik, Tomo Vrunč in žalujoči ostali pa nobenkrat.
V ponos smo si
Zadnja grožnja iz (bivše) železarne, da bodo spet odklopili ogrevanje mesta Ravne, je naletela na plodna Ha. Komunalci in Občinarji so spet vkup leteli in zvozili med Prevaljami in Ravnami vsaj 967 km (službenih seveda). Predno se je kdo spomnil, da bi stopil še v Energetiko, ki je nekje vmes, ja za problem zvedela že vsa Slovenija in se čistokrvnim Korošcem prizanesljivo nasmihala. Nekatere nedolžne Ravenčane je pogrela za nekaj dni vnaprej ie ta sramota.
RADELJSKA OBVOZNICA
Vse kaže, da se bo radeljska obvoznica ponovno znašla pred skupščino, saj prva varianta ne ustreza drugemu lobiju, druga varianta pa prvemu. Seveda obvoznice ni brez posega v prostor, le da mora biti ta čim manj boleč.
V Ljubljani pa si že manejo roke, ker se bodo v Radljah med sabo totalno skregali in ne bo treba dati denarja.
Na Koroškem bo tako še dolgo samo Dravograd tisti, ki je z obvoznico veliko pridobil. Prav ste prebrali -Dravograd, kajti le Dravograjčanom se je pot iz velenjskega konca zaradi slovenjgraške obvoznice precej skrajšala.
INTERVENCIJE
Poleg intervencij gospoda Mirka Kotnika, ki je prejšnji teden na vse mogoče, in še bolj nemogoče načine prepričeval novinarje, da ni res, kar govori načelnik UNZ Zvone Ulcej o potvarjanju rezultatov referenduma za samoprispevek, ki se je Dravograjčanom zgodil lanskega junija, se je zgodila še ena resna intervencija samega gospoda Ulceja, ki je protestiral, da uradni predstavnik policije v družabni kroniki Zlatke Halilovič, že en Prepih ni bil v kroniki navzoč. Rezultat je rezultat naše raziskave, ki pravi, da se Zlatko odpravlja tokrat na Kanarske otoke v režiji znane firme Woifinvestment. Ker poznamo njegovo srečo pri žrebanjih in drugih vojnih spopadih, predvidevamo, da je Zlatko v času, ko imate v rokah tale časopis, že skozi Gibraltarska vrata. V svoji barki...
HUDE
SANJE
Ravenčani imajo res srečo. Pred stotimi leti se je na parni pri Prežihu rodil Lovro, ki so mu potem rekli Voranc in zdaj imajo kaj slaviti. Zamislite si, da bi se to zgodilo kdaj pozneje...in bi v biografijah Prežihovega Voranca pisalo, da se je rodil v Slovenj Gradcu, kjer se rodi sicer 99,9% novodobnih Korošcev. Ne, pa saj to ne more biti res! Niti v najbolj hudih sanjah ne!
IN PREPIHANE ČVEKE
PRVI GLAS SLOVENIJE
Ravenski STRATO - INN je ponovno dokazal svojo ekskuzivnost. Skupaj z uredništvom Kaja je izpeljal podelitev priznanj najbolj popularnim (po izboru bralcev Kaja) pevkam, pevcem in ansamblom dežele na sončni strani Alp. V "purple" atmosferi sta gledalce najbolj zagrela zmagovalca med solisti Helena Blagne in Zlatko Dobrič. Ker je bila gala prireditev zaprtega tipa, omogočamo Korošcem, da si oba uspešneža ogledajo vsaj na fotograjriah.
------------%
ROMARSKA POT
O garažah na Čečovju, ki so jih pred občinskim nosom zgradili na črno, je že nekaj časa vse tiho. Z razlogom, kajti Mali vrhek je pognal strah v kosti tudi koroškim črnograditeljem.MI pa tokrat objavljamo fotografijo tozadevnega greha s podnaslovom: TU JE POT V SVETLO BODOČNOST. V ospredju garaž je namreč "pot", ki vodi na ravenski Center /a socialno delo.
d svetlo bodočnost
(	S
MAKSEPODJETNOST
Potem, ko je nakdanji ravnatelj Gimnazije na Ravnah "dal priložnost", da zaživi podjetniški duh tudi v šolski kuhinji in dal vse skupaj, z delavkami vred, v roke velikemu podjetniku (malega formata), znanemu pogrebniku dolinske kinematografije, se je izkazalo, da je mogoče v slabih dveh letih spraviti delavke tudi na cesto, ne samo ob živce. Strokovnjak, ki se je kalil v kuhinjah bivše družbenopolitične hiše, je tako dokazal, da je s svojim obvladovanjem stroke (kuharske) upravičen najmanj do naziva podjetnik leta. Vsem, ki jim je dal odpoved, je namreč dal možnost, da se pnjavijo na razpis v nekem novem podjetju, kjer je šef (zdaj pa res) ON. Zdaj se ve tudi uradno, kdo nosi v hiši hlače. Pravi vzor MAKSI-PODJETNOSTI.
V_____________________J

RADIO 1 DURHCUG J
► Vprašanje: Ravenčani sanjajo o lepih Poljakinjah in Rusinjah v svojih nočnih lokalih. Do kdaj bodo še trajale sanje?
Odgovor: Sanje so eno, Slovenj Gradec pa je vendarle čisto nekaj drugega. Stopiš samo v hotel Kompas...
► Vprašanje: Na radijski frekvenci 107,8 že nekaj dni oddaja radio Alfa. Ali bo lahko konkuriral Koroškemu radiu?
Odgovor:	Koroškemu radiu
morda res,saj sta obe frekvenci na Uršlji gori, v nobenem primeru pa ne bo mogel konkurirati samostojnemu Radiu Radlje.
■
► Vprašanje:	Ali so rezultati
dravograjskega referenduma ponarejeni?
Odgovor: Nikakor. Na vseh referendumih (ne pa volitvah!) v državi so (bili) postopki za pridobivanje glasov zelo podobni naši domislici na drugi strani.
► Vprašanje: Ali so medvedi na Koroškem ogrožena živalska vrsta?
Odgovor: So, če so zaposleni v Komunalnem podjetju Prevalje,
bogato izbiro najrazličenjšib jedi po naročilu
>	veliko vrst izbranih vin
>	sprejema rezervacije in naročila ob različnih priložnostih (poroke, obletnice, sedmine,...), v posebnem prostoru "kmečki sobi"
Odprto vsak dan od 7. do 22. ure, razen ob nedeljah.
#111
-1
■
:ilÌIlllllIlÌ##WÌÌIÌÌÌl
	


	
KRANJSKA GORA
NOVfV GORICA
sloveni gradeč
UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO
MOJ MARKET. Gl. trg. 25. Sl. Gr. MARKET LEGEN, Sl. Grdeč | ŠIROK IZBOR ŽIVIL,
1 MESA, MESNIH IZDELKOV, PIJAČ, NAPITKOV, SADJA, ZELENJAVE,
1 GOSPODINJSKIH I POTREBŠČIN, VRTNIH 1 SEMEN, KRMIL...
DO KONCA FEBRUARJA AKCIJSKA PRODAJA: OUA, KUMARIC, PESE,
I JABOLK, KAVE, MESNIH E:S IZDELKOV...
DNEVI POSEBNO UGODNIH NAKUPOV: i za nakupe nad 1.000 SIT i 1.,2. in 15.,16. v mesecu | poseben 5% popust
Slovenj Gradec. Glavni trg. 25 0602/41-276 41-055
KONKURENČNE CENE, DOBRA POSTREŽBA
RESTAVRACIJA BELLEVUE Legen, MOJ | BISTRO. Glavni trg 25"" Slovenj Gradec
OKUSNA HRANA, JEDI PO NAROČILU, KOSILA, TOPLE IN HLADNE MALICE, NAREZKI,
SADNE KUPE.
KAKOVSTNA VINA,
" NAPITKI...
| PLESNI VEČERI 6. IN 20. j: MARCA od 20. ure dalje M I v RESTAVRACIJI | BELLEVUE
'vmMk (g) lek
PROIZVAJAMO IN PRODAJAMO aparate in materiale
za zobozdravstvo
s področij:
PREVENTIVE
KONSERVATIVE
PROTETIKE
ORTODONTIJE
(g) lek d.d. DpIbDpiinisi
tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d. d.
61117 Ljubljana, Verovškova 57, p. p. 81 telefon: (061) 182-161 telex: 39403 telegram: Lek Ljubljana telefax: (061) 183-517
KULTURA
"CE NE BI PISAL GRAFITOV, BI BIL BRESPOSELN"
(I. nadaljevanje)
Kot medij subkulturnega izražanja grafiti pri nas nimajo daljše tradicije. V povojnem času so se po slovenskih zidovih pogosto pojavljale "spontane" parole,ki so nakazovale podporo državno partijski oblasti.
Šele konec 70-ih let se začno v večjih mestih pojavljati avtentični grafiti,posebno punk-orientirani,ki predstavljajo "odprto provokacijo" in zavzemajo "trdno podkulturno stališče". Na grafite je oblast gledala kot na pojav,ki presega meje vsake tolerantnosti in grafit.ki naj bi žalili socialistično moralo, so izginjali preko noči. Takšna usoda je doletela tudi feminističen zapis iz leta 1982:
PROLETARCI VSEH DEŽEL, KDO VAM PERE NOGAVICE ?
Od tedaj so se v velikem številu začeli pojavljati tudi drugi grafiti,ki pričajo o nastanku različnih neformalnih skupin vezanih pretežno na glasbene stile.
Grafitna sporočila v začetku 80-ih let postanejo predmet izjemnega interesa organov "varnosti in družbene samozaščite".Le-ti jih označujejo kot "neprijateljsko propagando".S povezovanjem grafitov in skupin,ki jih ustvarjajo.pa jih isti organi interpretirajo tudi kot izbruh fašistične ideologije.
Kakšen pa je splošen odnos grafitmanov do njihovih stvaritev, kažejo odgovori na vprašanja, zastavljena med njihovimi vrstami:
Zakaj se grafiti sploh pišejo ?
Z grafiti prikazujejo svojo osebno motivacijo, potrebe in tudi želje,ki jih poskušajo zadovoljiti na poseben način. Želijo, da bi v ljudeh vzudili pozornost na določene stvari in povečali vpliv svoje skupine, znotraj te pa tudi svoj ugled. Grafitmani mislijo,da imajo pravico, da pišejo po zidovih,saj se drugače ne morejo izraziti. Stisko.ki jo doživljajo ob problemih prenesejo na zid.
Ali napisi po zidovih in javnih prostorih olepšajo podobo mesta ali ga pogršajo ?
Grafit.ki je napisan tam.kjer mu ni mesto.na primer na cerkvi ali spomeniku, deluje zelo negativno. Grafiti newyorkskega stila pa so že prava umetnost.Naspioh pa bi bile ulice mest puste in dolgočasne brez grafitov.
Katera so najpogosteje uporabljena sredstva ?
Najbolj priljubljeni so spreji (avto-lak) in barve, predvsem Črna, včasih pa tudi oglje, kreda, flomastri in kemični svinčniki, odvisno od podlage.
Kdaj se najpogosteje izpisujejo grafite ?
izbrisan grafit, je nek grafitman takoj napisal: SOVRAŽIM CENZURO.
Komu ali čemu najpogosteje posvečajo svoje grafite ?
Grafiti se nanašajo na aktualne politične dogodke,socialni položaj delavcev in na vodilne politike, pogosto pa tudi na skupine (Ramones,Sex pistols,...).Včasih napišejo tudi čisto nesmiselne grafite,kot je :
ŽIVEL ČEŠKI PUNK.
Posvečajo pa jih tudi svojemu lastnemu razpoloženju :
DOLGČAS MI JE.
IF YOU THINK YOU ARE FREE.THINK AGAIN.
SVOBODA JE VEDNO ZA OGRAJO.TODA NA KATERI STRANI.
Politično delovanje konec 20. stoletja, ki dovoljuje vsiljene politične procese in obsoja ljudi zaradi drugačnega političnega prepričanja,pa je v zadnjem času postala prevladujoča tema.
Kakšen je odnos med grafitmanom in družbo v kateri se giblje ?
Grafitmanova družba ima do njega pozitiven odnos in ga pri delu podpira,saj so grafiti pomemben del njihovega kroga.Ljudi.kot so oni, nihče ne vabi na sestanke, tribune in okrogle mize, na katerih se lahko javno reče kar se misli. Zato morajo pisati po zidovih,da bi ljudje vedeli.kaj mislijo.
Konkretne izkušnje grafitmanov :
Najprimernejša je noč ali zgodnje jutro.Nekateri pišejo tudi podnevi, če jih skupina opozatja na morebitno nevarnost.Pojavljajo pa se tudi grafitmani,ki dobijo navdih šele po "tretjem litru".
Katere so najpogostejše teme grafitov ?
Pristop je v veliki meri političen,vendar skoraj vedno humorističen.Ostali se vežejo na glasbo in skupinsko pripadnost, izražajo pa tudi protest,npr.: Videč
Zakaj svoj odnos izražajo prav preko grafitov ?
Nekateri se komaj preživljajo in zato nasprotujejo vsem,ki so jih pripeljali v to situacijo.Pisanje zaradi nestrinjanja z družbenimi normami je osnovna značilnost punketjev, saj ne razumejo, zakaj je alkohol dovoljen.droga,mamila pa ne. Njihov temeljni moto je ,da širši javnost opozorijo na ta problem in to najpogosteje delajo z grafitom: LEGAI JZE CANABIS.
Kljub temu,da vedno pazijo,da jih ne ujamejo na delu,pa so mnogi izmed njih pogosto krivično preganjani s strani oblasti. Veliko-krat jim grozijo starejši ljudje,včasih tudi s smrtjo ali pa jih pokličejo na policijo,kjer so izpostavljeni tudi fizičnim pritiskom.
(nadalovanje prihodnjič...)
PREPIH |
MATJAŽ PIKALO -PESfnik)
OBRAZI
Malce je zamudil ob najinem srečanju pri Vaukanu na Prevaljah. Ekstravaganten, kakršen je vedno bil, se je pripeljal s hroščem s platneno streho iz 1957. leta, oblečen prevsem v črno. Mladi Korošci ga dobro poznajo, še posebej tisti, ki spremljajo t.im. alternativno kulturo. Diplomiral je sicer iz etnologije in sociologije na FF v Ljubljani, podiplomsko študiral na pariški 8. univerzi, zdaj pa živi kot svobodni umetnik. Zavrgel je akademsko kariero, kot sam pravi, in se posvetil rečem, za katere čuti, da je bil rojen. Torej pesnikuje, sodeluje v glEdališki skupini ANA MONRO, "posoja glas" v risankah in reklamah na TV in radiu, skratka - diha s polnimi pljuči.
Zivjo, Matjaž, najprej bi te vprašal: S čim se trenutno ukvarjaš?
Trenutno se učim žonglirati s štirimi žogicami hkrati, ha, ha.... Res, vsak dan si vzamem nekaj časa za to dejavnost, tako iz heca. No, to so taKšne stvari, ki so me od nekdaj zanimale.
Zanimivo, v vlogi žonglerja te še ne poznam, bol) pa me zanima, s čim se ubadaš na ustvarjalnem področju?
Prav te dni poslušam glasbo od Borghesie za nov video film, ki ga pripravlja Neven Korda, v katerem bom verjetno nastopil. Z Nevenom sva že sodelovala pri filmu Nestrpnost, kakšni dobri dve leti nazaj, ko sem bil nekakšen režiser dialogov, govoril več glasov oziroma
povedati, da me sodelovanje takšnih projektih še kar zbega.
Zbega ?
nizozemskem Venlu, kjer smo predstavili video film Mareta Kovačiča, v katerem nastopam kot komentator. Gre za zgodbo o dveh šahistih, ki namesto s pravimi figurami šahirata z robotki, itd. No, na koncu se spopadata še onadva, uleti še mesar in vse skupaj razgom. Film je nastal po performansu: lani oktobra na premien v Mladinskem gledališču pa se je zgodila nesreča, ko igralca - šahista nista bila dovolj pazljiva in je bil eden od njiju dejansko zaštihan z nožem.
Si v Venlu nastopal tudi v živo?
Da, kot pesnik, s točko, s katero sem nastopil lani poleti ob otvontvi Kina Dvor. Na oder pnnesem tri lubenice in tri hladna orožja: nož, sekiro in motorno žago. Potem z naštetim orodjem iz lubenic izbezam pesmi in jih preberem. Seveda so pesmi primerne vsebine, ki dopade dogodku. Finale je, ko razžagam zadnjo lubenico z motorko, pod mano pa se vrti glasba z Metallico.
Kar naenkrat, ko začutim, kaj hoče režiser od mene, se ustrašim zahtevnosti projekta in se začnem spraševati, ali bom to zmogel. Ampak, vedno pridem do ugotovitve, potem, ko se neham žreti, da moram pač delati, delati, poskušati različne variante, da bi dosegel nek napredek.
Film je že od nekdaj tvoja obsesija, kajne?
Da, igral sem že v nekaj TV in video filmih (Operacija Cartier, No more heroes anymore,...). Pred kratkim sem bil s skupino mladih umetnikov z različnih področij v
Mnogim ostajaš najbolj v spominu s projektom Dr. Voice tor President, ko si domnevno ob M. Kučanu in J. Pučniku kandidiral za slovenskega predsednika !
Ha, šlo je za predsedniško kampanjo v ameriškem stilu, lepo smo se imeli, obšli smo celo Slovenijo (razen Koroške), posneli ploščo s komadi, ki vsi opozarjajo na diktaturo in na dogodke, ki so se žal v kruti resničnosti pokazali danes. Smešno pa je, da so se prav takšne kampanje lani čisto zares lotili vodilni slovenski politiki, uporabili so veliko prijeme/, iz katerih smo se
mi šalili (npr. prepevali so, da o drugih neokusnostih ne govorim). Svoio kampanjo sem vzel kot predstavo, katere vsebina je bila politična, jaz pa glavni igralec. Politika me v resnici ni nikoli zares zanimala.
0 tvojem pesnjenju pa nisva rekla še ničesar !
....Iz prvih dveh pesniških zbirk V avtobusu in Dobre vode pripravljam nekakšno gptologijo z naslovom Dober dan. Že nekaj časa imam pripravljene tudi pesmi za novo knjigo Pes in plesalka, zdaj iščem možnosti, da bi jo izdal.
Nastopaš tudi na literarnih večerih ?
Če me povabijo! Nazadnje sem tako bral poezijo ameriških pesnikov 20. stoletja v klubu K4, pa tudi v Galeriji SKUCA.
In pesnikova zasebnost?
Poročil sem se (za poročno darilo je od prijateljev dobil kozo), in žena
rodila sina, ki sva ga poimenovala
an. Veliko časa mu posvečam in ugotavljam, da zdaj nekatere stvan razumem čisto na novo. Lahko rečem, da sem začel popolnoma drugače, bolj celostno, razumevati tudi starše, ne samo svoje. Skratka, začel sem razmišljati o rojstvu, ne samo o smrti, ki mi je bila do zdaj bolj blizu.
Imel si hude težave z zdravjem?
Bilo je kar resno, kakšnih deset dni sem ležal s temperaturo okrog 39-40 stooini. mislili so, da bom kar
umrl, sam pa sem nekako čutil, da še nisem odigral svoje vloge: res, v bolniški .postelji sem začel pisati pesmi. Slo je za nekak božji namig. Pisanje nasploh doživljam kot nekakšno zbfižanje z Bogom.
Svobodni umetnik si; je danes mogoče preživeti s pisanjem?
Seveda ne' Zato pa opravljam še druge stvan: v TV in radiu se pojavljam predvsem kot glas, pa tudi nastopam, če je kriza. Zanimiva reč je bila tudi akcija s KRKO kozmetiko. Krožili smo po Sloveniji, po drogerijah, kozmetičarke so mazale stranke, jaz pa sem bil komentator in obenem žongliral s šminkami in podobno.
Pa tvoji stiki s koreninami, s Koroško ?•
Oh, velikokrat pridem domov na Leše, ki jih imam najbolj rad na svetu. Prej sem živel na Fan, od koder je po nekem čudnem feelmgu izšlo kar nekaj znanih Slovencev. Rad pa se spominjam tudi gimnazijskih let na Ravnah, rofesonc Bufgove, Mrdavšičeve in reznikove.
Pa tudi na Radiu Slovenj Gradec je bilo zanimivo, tam sem dobil osnove govorne kulture, kar mi je kasneje zelo pomagalo na Radiu Študent in drugje. Skratka, s Koroško me veže marsikaj. Kadar pa §em doma, se ponavadi odpravim v Studijsko knjižnico, kjer prelistam tudi PREPIH.
Franc Juričan
RAZGLEDI
Piše : Rok Tamše
Skupščina občine Ravne na Koroškem
OBJAVLJA
RAZPIS ZA PODELITEV PREŽIHOVIH PLAKET ZA LETO 1992 ZA
DOSEŽKE NA PODROČJU KULTURE V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM
I.
Skupščina občine Ravne na Koroškem razpisuje v letu 1993 naslednja priznanja:
zlato Prežihovo plaketo za izredna umetniška in kulturna dejanja in žMjensko delo
tri srebrne Prežihove plakete za dosežke na področju kulture
pet bronastih Prežihovih plaket za delovanje na področju kulture.
II.
Plakete bodo podeljene:
za umetniška in kulturna dejanja, ki so pomemben prispevek življenju občanov občine Ravne na Koroškem in so bistveno vplivala na izboljšanje posamezne kulturne dejavnosti
za akcije, ki pomenijo pomemben prispevek h kulturnemu napredku v programskem in estetskem smislu.
III.
Kandidate za priznanja lahko predlagajo podjetja, zavodi, krajevne skupnosti, politične organizacije, zveze kulturnih organizacij, kulturno umetniška društva ter delovni ljudje in občani.
Predlog mora poleg podatkov o kandidatu vsebovati tudi utemeljitev.
IV.
Predloge pošljite do vključno 31.3.1993 na naslov SKUPŠČINA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM, SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OBČO UPRAVO - ZA PREŽIHOVE PLAKETE.
Predsednik skupščine občine Ravne na Koroškem Adi Cigler« dipl. iur.
\_________________________________________________________________________J
SKUPŠČINA OBČINE
RAVNE NA KOROŠKEM
RAZPIS
ZA PRIZNANJA OBČINE RAVNE NA KOROŠKEM ZA LETO 1993
I.
Komisija za odlikovanja in priznanja občine Ravne na Koroškem s tem razpisom zbira predloge za podelitev priznanj v skladu z Odlokom o priznanjih občine Ravne na Koroškem (Medobčinski uradni vestnik.št2/80) za dosežene posebne uspehe trajnejšega pomena na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, obrambe, varnosti in drugih področij dela in življenja v občini Ravne na Koroškem. Nagrade in priznanja se lahko podelijo posameznikom, skupinam ljudi, podjetjem, zavodom, skupnostim, društvom, političnim organizacijam in organom.
II.
Predlog za podelitev priznanj lahko podajo posamezniki, skupščina občine in njeni organi, podjetja, krajevne skupnosti, politične organizacije ter druge skupnosti in društva.
III.
Pisne predloge je treba predložiti Komisiji za odlikovanja in priznanja občine Ravne na Koroškem do konca marca 1993. Predlog mora vsebovati podatke o predlaganem kandidatu, z utemeljitvijo uspehov oz. dela trajnejšega pomena.
Predsednik komisije za odlikovanja in priznanja občine Ravne na Koroškem Štefan Keber
Kopija
živUeitfa
Pred kratkim sem spoznal mlado damo, ki zatrjuje, da si je mnenje o življenju ustvarila pri šesmajstih. Bojda je prebrala že ničkoliko knjig o duševnosti, ljubezni, modrem življenju in podobno navlako za globalno radovedne, ki neprestano iščejo tisto sijoče na smetišču življenja. Ta ženska se pogovarja o vzgoji, ljubi temne in kosmate moške in rada prepusti tok dogodkov času. Ob vsem tem uživa v nobel večerjah na Bledu. Je mar to tipična predstavnica slovenskega novodobnega ženskega spola? Kdo bi vedel? Pokašljujemo in mencamo že pri opisu značilnega Slovenca, ženske so pa itak delikatna zadeva, ki lahko takoj škoduje ob "kao" napačnem razmišljanju o njih. Slovenci nikoli ne rečemo s trezno glavo bobu bob. Vedno nas mora zajeti neka evforija ali pa moramo biti strašansko sprovocirani, da bomo rekli natanko tisto, kar nam leži na duši. Skratka v nekem afektu. Pustimo ob strani izjeme in šankistične govorance alkoholiziranih pogumnežev. Iz tega se vlečemo z modrostmi o diplomatskem načinu razmišljanja, racionalnem ravnanju in trezni previdnosti. Dejansko drži, da smo ziheraši na kvadrat, sramežljivi, zaprti vase, skromni tudi tedaj, ko to sploh ni potrebno, večkrat pa, preprosto rečeno, nimamo zadosti jajc za akcijo. Če ni tako, potem si naši južni sosedi ne bi za nas izmislili skovanko "Alpski Hrvati" in ne bi obstajal bebasto prisrčen vic o tem, da Slovenka položi denar
na mizo in možu zabrusi, da naj ga vzame, če si le upa.
Smo pa pridni. To pa to! Zato tudi imamo svojo državo in še nekaj povrh. Želimo ugajati. Vsakomur, vsemu, vedno. Imamo kompleks majhnosti, o kateri se po svetu že zdavnaj niti na žurkah ne govori več. Zato ker je cel naš planet majhen. Ena velika vas, ki so jo takšno naredili mediji skupaj s politiko, športom in raznoraznim zabavnjaštvom drugih vrst. Mi pa se še vedno na vse pretege ukvarjamo z našo mikroveličino. Tisoč in enkrat je dokazano, da imamo tako sposobne ljudi, da so jih prej priznali pametnejši in bolj razgledani od nas. Če ne bi bilo neumnih Američanov, povprečen Slovenec še danes ne bi vedel, da je on sam res nekaj vreden ter da je celo boljši od drugega.
Zgodba o Sloveniji je danes zgodba o nezavedanju lasmih vrednot in potencialov. Pa kaj, če imamo za sabo zgodovino, ki je tlačila na vse načine! Novo zgodovino sokrojimo tudi mi. Zato pa še ni potrebno, tako kot v starih časih, na horuk zavihati rokave in pljuniti v dlani. Danes to ne vžge. Zdaj je čas, ko je treba delati po pameti. In brezveze je hinaviti in se naslajati ob grozotah, ki uničujejo naše južne brate, ki nam to nikoli niso bili, češ, še sreča, da smo se temu izognili in nam je tako, kakor pač je. Nikarte, nikarte z majhnostjo na plan!
KULTURA
Leto 1993 je za Korošce leto Prežihovega Voranca, kajti 10. avgusta bo minilo sto let od njegovega rojstva. Prireditve v čast stoletnice so se pričele v Mežiški dolini že lani, prvo tiskovno konferenco je predsednik pripravljalnega odbora prof. Janez Mrdavšič sklical ob Prežihovem 99. rojstnem dnevu, vendar jo je večina koroških dopisnikov prezrla. Zato pa so se v Koroški osrednji knjižnici "Dr. Franc Sušnik" zbrali v polnem številu dan pred obletnico smrti, 17. februarja letos.
.Ravnatelj Mrdavšič je v uvodnem nagovoru novinarjem povzel misli, ki jih
je izrekel v govoru na proslavi Prešernovega dne v športni dvorani na Ravnah, ko je dejal:
"Kuhar Lovro je postal Prežihov Voranc prvič leta 1910, ko so Kuharji prišli kot najemniki K Prežihu. Voranc je namreč narečna oblika imena Lovro in Voranc je res bil Prežihov.
Na dvorišču te kmetije stoji spomenik, grobo oklesana skala z napisom : Tu pn Prežihu na parni je začel Prežihov Voranc snovati nesmrtne podobe Samorastnikov, Skromni kamen je prispodoba le za skromne začetke Prežihovega pisanja, nikakor pa ne za elementarno izbruh njegove pripovedne sile, s katero je pozneje risal monumentalne podobe Samorastnikov na ozadja Uršlje, Pece, Obirja ali Podgore. Kot da se je stoletja zbirala ta pnpovedna sla v koroškem človeku... Prežih je slovenski pisatelj, ki je koroški svet, ožjo Mežiško dolino še posebej, postavil v slovensko literaturo..."
Ker je Prežih naš in ker je res velik kot pisatelj, smo več kot upravičeni dostojno proslaviti stoto obletnico njegovega rojstva, je ob koncu nagovora poudaril Mrdavšiča in navzoče opozoril na razstavo, ki so jo pripravili v knjižnici ob obletnici Prežihove smrt. Ta med drugim pnkazuje, da so dela tega pisatelja obšla ves svet - Solzice so prevedene celo v kitajščino.
PREŽIHOVI PROJEKTI NA ŠOLAH
Prežihova stoletnica se bo gotovo najbolj odrazila na šolah v Mežiški dolini, delno pa tudi drugod v regiji.
Nosilci akcij so vodstva šol, slavist in drugi učitelji. Bolj množična kot doslej bo letos Prežihova bralna značka in slovesnejše bodo podelitve priznanj. Na nekatenh šolah so Prežihove značke podelili ob obletnici pisateljeve smrt, drugod jih bodo pozneje. Na slovesnosti so in bodo vabili slovenske pesnike in pisatelje. Na proslavah Prežihovega dne so šolarje v ravenski občini obiskali Ervin Fritz, Niko Grafenauer, Tone Partljič, Jože Snoj in Dane Zajc, ki so v imenu Društva slovenskih književnikov tudi položili ' enee na grob Prežihovega Voranca.
Pomembno je, da bodo učenci v tem letu pobliže spoznali svojega velikega
rojaka, in to z lastnim delom in prizadevanjem. Na šolah namreč že od jeseni pripravljajo raziskovalne naloge o njegovem življenju in delu, in to ne le pri slovenščini, temveč tudi pri drugih predmetih, vse do matematke. Gimnazija pišejo eseje, v katerih izražajo oseben odnos do pisatelja in njegovih junakov oziroma del. Nekaj so jih že poslali kot naloge za eksterno slovensko maturo.
Že doslej so naši učenci, pa tudi odrasli, radi romali "po Prežihovi pot" -po postajah njegovega življenja. Letos bo teh romanj še več, v Koroški osrednji knjižnici in muzeju pa pričakujejo tudi številne šolske izlete in obiske pri Prežihovi bajt in na Preškem vrhu. Domačini in izletniki si bodo jeseni lahko v Galeriji Grad ogledali razstavo ilustracij Prežilrovih literarnih del.
KULTURA, PREŽETA S SPOMINOM NA PREŽIHA
Kakor je povedal tajnik ZKO Ravne Mirko Angeli, je Zveza kulturnih organizacij Mežiške doline začela s praznovanji stoletnice že lani. Odbor za literaturo je razpisal natečaj, s katerim je želel spodbudit literarno ustvarjalnost v dolini. Čeprav nekateri "renomirani"
pisci niso sodelovali, je bera lepa in dobra, in bo izšla v knjigi.
V čast Prežihu je januarja izšla znamka z motvom iz Solzic. Prežihovemu spominu so namenjene vse večje kulturne prireditve v občini. Ob kulturnem dnevu je bil v športni dvorani na Ravnah koncert Pihalnega orkestra ravenskih železarjev, ki ga je s pomenljivim govorom uvedel prof. Janez Mrdavšič, v znamenju stoletnice bodo potekala tudi srečanja Od Pliberka do Traberka, ki bodo sicer prijateljevala z ziljsko ljudsko pesmijo. Vsa krajevna kulturna društva bodo pripravila spominske slovesnost v čast Prežihu, osrednja kulturna prireditev v dolini pa bo gledališki projekt, zgrajen na motivih Prežihovih literarnih del, ki jih je izbrala in priredila prof. Silva Sešel, režijsko pa jih bo obdelal inž. Mitja Šipek. Predstava bo jeseni, ko bo na Ravnah tudi vseslovensko srečanje raziskovalcev Prežihovega literarnega dela.
Praznovanje Prežihove stoletnice bo na eni prihodnjih sej obravnavala ravenska občinska skupščina. Med drugim bo imenovala častni organizacijski odbor, katerega predsednik bo slovenski kulturni minister dr. Sergij Pelhan.
Mojca Potočnik
Koroški pokrajinski muzej Slovenj Gradec skupaj z Muzejem narodne osvoboditve iz Maribora ob 50 letnici izgonov Slovencev razstavlja dokumentarno gradivo o izvajanju dolgoročnega nacističnega načrta za iztrebljanje Slovencev s Spodnje Štajerske, dela Dolenjske in Gorenjske.
Nemci so načrtovali za izselitev 220 - 260 tisoč Slovencev. To pomeni, da bi bil izseljen vsak 3. Slovenec iz ozemlja, ki so ga zasedli Nemci. Načrt pa ni v celoti uspel, predvsem zaradi NOB. ki je pričela v Sloveniji in na takratnem jugoslovanskem ozemlju. Na zmanjšanje deportacij so vplivali zaradi partizanskih napadov tudi naselitveni in prevozni problemi, pa tudi potreba po delovni sili v nemški vojni industriji.
Skozi vsa štiri leta vojne so Nemci skozi razne oblike in faze izgnali okrog 80.000 Slovencev v Srbijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino. Makedonijo in v Nemčijo. Nemci so opravljali rasne in politične preglede ljudi, kar je vplivalo na kategorizacijo skupin za izgon. Ti pregledi so izločili ljudi "sposobne ponovnega ponemčenja" (wieder umdeu-tschfahig), čeprav so imeli politično oceno nezadosmo, rasno pa dobro. Takšne ljudi so poslali v Nemčijo v posebna taborišča zaradi ponemčenja zaradi okrepitve arijske rase.
Razstava ima več delov. Začetek prikazuje prve ukrepe Nemcev proti Slovencem, za katere so zbirali podatke že pred zasedbo. V nadaljevanju so prikazane deportacije skupin in njihovo življenje v izgnanstvu, naseljevanje Nemcev, povratek izgnancev na svoje domove. Prikazana je tudi vrsta novih dokumentov, raznih seznamov in izdelkov izgnancev, tudi posebej s Koroške.
Razstavo si je vredno ogledati tudi zaradi današnje aktualnosti, ko vidimo pred seboj v Bosni podobne izgone, kakršni so bili namenjeni Slovencem leta 1941.
Razstava je bila odprta ob Prešernovem dnevu. Govornik je bil prof. Marjan Linasi in mag. Matjan Žnidarič. O svojih vtisih in spominih v izgnanstvu pa je spregovoril prof. Bogdan Žolnir.
Ob tej razstavi je v Koroškem pokrajinskem muzeju še vedno odprta razstava "Koroška krajina v letih 1945 - 1953", ki prikazuje življenje in delo v prvem obdobju po 2. svetovni vojni.
Jože DOLAR
Izganjanje Slovencev
Ronkovo v Koroškem pokrajinskem muzeju
I L
'lak s slovenskimi izgnanci v RAJHENBURGU
---------------- KULTURA --------------
Podeljeno Bernekerjevo priznonjo
pred kulturnim prazni-bila v Slovenj Gradcu
Večer
kom je bila osrednja občinska proslava. Nastopil je oktet Lesna z Zdravljico. Slavnostni govornik, pesnik Tone PAVČEK, je z izbranimi besedami spregovoril mnoaoštevilnim udeležencem prosfave. Predsednik skupščine občine Slovenj Gradec pa je podelil najzaslužnejšim posameznikom in skupinam BERNEKERJEVO NAGRADO in BERNEKERJEVE PLAKETE.
BERNEKERJEVO NAGRADO za leto 1993 je prejel oktet LESNA, ki letos praznuje svojo 15 letnico. V tem času beleži vrsto nastopov in uspehov. Je stalno prisoten v kulturnem utripu občine in je ambasador koroške ljudske pesmi v Sloveniji ih tudi po svetu. Med zadnjo turnejo po
Kanadi in ZDA je na sedežu OZN pod slovensko zastavo pel Zdravljico in tako pozdravil sprejem Slovenije v Združene narode. Nedavno tega je izdal video kaseto MI SMO MI, TV Slovenija pa je oktet Lesna predstavila v svoji enourni oddaji.	♦
BERNEKERJEVE PLAKETE za leto 1993 so
prejeli :
♦	Breda CELCER, za
likovno dejavnost z bolnimi otroki in svoje ljubiteljsko likovno + ustvarjanje
♦	Dekliški pevski zbor KUD "Ivan Cankar"
Šmartno, za uspehe v reviji Koroška poje, državnem tekmovanju pevskih	zborov	v
Zagorju ob Savi in splošno pevsko rast Dr. Alojz POGOREVC, za kiparska dela,	izdelana	v
tehniki varjenja železa, za usposobitev razstavnega prostora v bolnišnici Galerije dr. Staneta Strnada Alojz SMOLČNIK, za nesebične napore, ki jih vlaga v strokovno rast in ugled orkestra
♦ Vojko VOVK, za karakterne vloge Benjamina v Desetem bratu, Glažka v Zupanovi Micki, Mejača v Verigi, Hrasta v igri Pri Hrastovih itd. v igralski sekciji KUD Mislinja.
S svojim vokalnim nastopom sta po podelitvi nagrade in priznanj večer, popestril^ še Vida MAURIC - RUJIC in Borut Lesjak s spremljavo pevke na klavirju
J.D.
Bemekerieva plaketa Bredi Celcerievi
Njen prečudoviti svet otroške risbe
Te dni ti v slovenjegraški bolnici, v Galeriji dr. Staneta Strnada, ob razstavi del dr. Bogomirja Celcerja korak ustavi tudi razstava njegove žene Brede Celcer. Zdravim in bolnim je njeno cvetje s slik prvi šopek po letošnji zimi. zato toliko bolj dragocen in zaželen.
Talikovna predstavitev Brede Celcer seveda ni prva, saj je v družbi in samostojno razstavljala že večkrat doma in po Sloveniji, in tudi ne naključna. Gospa Celcerjeva je namreč letos, za slovenski kulturni praznik, prejela Bernekerjevo plaketo. Česar ni v utemeljitvi zanjo storila beseda, lahko v ljudeh to tako dodatno stori njena razstava.
Pa če že, podoba o gospe Celcerjevi še vedno ni prava! Treba je stopiti iz stare bolnice in se skozi brezov gaj podati v drugo stavbo, v otroški oddelek -tam šele naletiš na Bredin pravi svet! Pozdravlja te s sten, ta prečudoviti svet otroške risbe, ki je nastal pod skrbnim mentorstvom gospe Celcerjeve. Ona namreč tam po nekajletnem poučevanju v šolah že skoraj dvajset let vodi dislocirani oddelek I. osnovne šole v Slovenj Gradcu, t.i. dodatne dejavnosti za bolne otroke.
PREPIH
S "šolo" se lahko pohvali le malokatera bolnica v Sloveniji, s pomembnimi rezultati, ki nastanejo, ko so otroci v bolnici, pa sploh nobena; slovenjegraška je tu po zaslugi gospe Celcerjeve izjemna.
"Bolni otroci so drugačni kot zdravi. Ko se sprostijo in ko jih ne priganja šolski zvonec, zelo radi rišejo. To je za njih psihološka sprostitev, ki jim pomaga premagati težave, s katerimi se soočajo; pomaga jih odvrniti od stalnega premišljevanja. Gledaš, opazuješ jih in če se ti veseliš, se oni veselijo in s tem jih navdušiš, risba jim bolj teče, " pravi in
dodaja: "V otroku sem iskala tisto resnično, kar je iz njega prihajalo, iz njegovih doživetij in čustovanja; to sem negovala in ob delu otrok uživala."
Njeni varovanci so za likovne prispevke, narejene v času, ko so bili na zdravljenju v bolnici, prejeli številna priznanja in nagrade, tako na domačih prireditvah kot v Moskvi, na Madžarskem in v Argentini. Imeli so tudi obsežno razstavo na pedagoški akademiji v Mariboru in tudi tam poželi vse priznanje likovnih strokovnjakov.
"Nagrad, ki so jih učenci dobili, sem bila vedno vesela
zaradi učencev. Hkrati so mi bile kažipot, da delam prav, in so mi dajale zagon za nadaljnje delo."
K tem nagradam in priznanjem ter Vrunčevemu priznanju za uspešno delo in rezultate na likovnem področju leta 1984, zdaj gospa Celcerjeva torej dodaja Bernekerjevo plaketo, skromno zahvalo mesta Slovenj Gradec njenemu mentorskemu in ne nazadnje organizacijskemu delu na likovnem področju. Med drugim je iz njenih razstav otroških risb v bolnici zrasla tudi Galerija dr. Staneta Strnada, pa sama o tem le skromno meni: "Moje delo je samo kamenček v slovenjgraškem likovnem mozaiku."
Plaketa je seveda priznanje tudi njenemu lastnemu ustvaijanju, za katerega pravi, da ji pomeni le dopolnilo k mentorstvu, in dodaja:
"Zdi se mi, da človek svoj čas tako obogati."
Gotovo, sploh človek, kot je gospa Celcetjeva! Toda ona ne bogati le svojega časa - že po skromni predstavitvi njenega dela lahko rečemo, da je ves ta čas bogatila predvsem druge !
Helena Merkač
23
Breda Celcer z mladimi ustvarjalci
Idi gorenje [pM
IZREDNA PRILOŽNOST! IZREDNA PRILOŽNOST!
OSEBNI RAČUNALNIK
DIALOG 386SX/33
PROCESOR 603865X03 2MB RAM
TRDI DISK B5MB/17ms DISKETNIK 1.2MB VGA MONO MONITOR VGA KARTICA 1024x766. 512KB ITO (2S.1P)
TIPKOVNICA SLO
SAMO: 87.000 SIT
DIALOG 386DX/40
PROCESOR 80366DX/40 2MB RAM
TRDI DISK 8SMB/17ms DISKETNIK 1.2MB MONO MONITOR KARTICA 1024x768. 512KB VO (2S.1P)
TIPKOVNICA SLO
SAMO: 99.900 SIT
DOPLAČILO ZA BARVNI MONITOR LR 24.000 SIT
H	H	H	Ul	M	M
Ob nakupu računalnika Vam po ugodni ceni nudimo SW paket WORD STAR LAPTOP COLLECTlON (WS6. LAPLINK. ON TIME. TEILMERQE, MAILLIST) CENA: 10.300 SIT
h	y	u	a*	a	u
TISKALNIK
FUJITSU DL 900 Format A4i, 34 iglic, ISOznakov/S SAMO: 37.000 SIT
31	M	31	31	31	31
MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT
[gorenje FKMT d o. o.
\63330 Vtbnjt, žarov 19
Pocfaf* ta tntormacfika tahnotofffa
Tl: 063 BS4 T41 Fax: 063 653 644
MARIBOR
POSLOVNA ENOTA SLOVENJ GRADEC (Avtobusna postaja)
Tel.: 0602/41-595, 41-813
PREDSTAVNIŠTVO:
-	RADLJE OB DRAVI, Tel.: 0602/71-941
-	RAVNE NA KOR., PREŽIHOVA UL 24 -Tel.: 0602/21-346
-	DRAVOGRAD, TRG 4. JULIJA Tel.: 0602/83-071
V 365 DNEH JE LAHKO SAMO EN DAN NESREČEN NE PUSTITE SE PRESENETITI!
ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI
llllfci
ilwsxSIiPfv.
MERX
Turistično gostinsko podjetje
KOŠENJAK
Dravograd
vos vabi v
—AHA	V
dOSTIlNO mC2n
Ižlcttr crrvrt
Kjer smo paeg aonno male
v dopoldanstem času vas
«»v»'
mletega mesa, bikovi pražnik!...)
V
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK?


KMETIJSTVO
Piše:
mag. Jože Pratnekar
Za rudninska gnojila štejemo tiste hranilne snovi, katerih bistvo je anorgansko, spadajo torej v svet rudnin. iNarejena niso sintetično iz kakršnihkoli	kemikalij,
temveč so prav tako " naravnega izvora" kot druga organska gnojila. Zaradi tega je tudi " sovraštvo do umetnih gnojil", ki je, žal, še vedno precej razširjeno, čisti nesmisel.
Rudninska gnojila vsebujejo glavna rastlinska hranila dušik, fost'or,kalij in kfflcij.
Le-ta pa niso pridobljena sintetično, marveč povsem po naravni poti. Dušične spojine pridobivajo iz zraka in vode, fosfor, kalij in kalcij pa iz rudarskih nahajališč.
Seveda pa ta gnojila lahko postanejo za okolje nevarna, če jih koristimo nepravilno, oziroma, če so snovi iz katerih jih pridobivamo oporečna. Pri nepravilni uporabi dušičnih gnojiK nepravilen čas trošenja, prevelike količine itd.) se v tleh pojavijo nitrati in nitriti. Te spojine pa so za človeka izredno nevarne. Podobno so nevarna fosforna in kalijeva gnojila, če so rudnine iz katerih jih pridelujejo, " sumljivega izvora".
Zaradi tega je potrebno imeti pri uporabi mineralnih gnojil določena strokovna znanja, predvsem o času gnojenja, o količinah in katera hranila rastline potrebujejo. Potrebno je vedeti, da ta gnojila ne vsebujejo humusa, ki pa je osnovno franilo za drobnoživke v tleh. Če v zemlji humusa primanjkuje, je tudi gnojenje z rudninskimi gnojili nekoristno, oz. celo nevarno. Zato velja osnovno pravilo: v tleh mora biti dovolj humusa, če želimo, da bo gnojenje z rudninskimi gnojili uspešno.
Predno pobliže spoznamo posamezna mineralna gnojila, se nekaj besed o organskih gnojilih. Sem štejemo hlevski gnoj, gnojevko, gnojnico in kompost. Ta gnojila so



m''
I p
sr

^ IV
mm




pomembna predvsem zato, ker rastlinam nudijo organsko snov, katero drobnoživke v jemlji pretvarjajo v humus. Čeprav pričakujemo, da so to zares " naravna gnojila" brez " kemikalij", pa večkrat to ne drži. Živalski iztrebki namreč vsebujejo gstanke neprebavljene hrane. Če živali krmimo z močnimi krmili, se del teh snovi izloči z blatom. Podobno velja za greznice, kamor se iztekajo odplake z ostanki pralnih praškov in drugih kemičnih snovi. Skratka: tudi domača gnojila niso vselej " nedolžna pa o tem kdaj druoič.
Rudninska gnojila delimo v dve skupini:
-	na enostavna gnojila, ki
vsebujejo samo eno rastlinsko hranilo;
-	na kompleksna gnojila, ki vsebujejo vec različnih hranil;
Za katero vrsto se bomo odločili, zavisi predvsem od založenosti tal s hranili, potrebe posameznih rastlin in seveda cena.
Dušik, ki je glavno hranilo v dušičnih gnojilih, pospešuje rast rastlin, razvoj listov m plodov. Z njim gnojimo vedno, ko rastline rastejo. Če ga trosimo pozimi, oz jeseni, ko vegetacija preneha, ga rastline ne morejo sprejemati. Posledica tega je, da se dušik spreminja v nitratno in nitritno obliko in gre v podtalnico, ali pa kot amonjak v ozračje. V taki obliki pa je ta element nevaren za okolje.
Glavna dušična gnojila so: nitromonkal,	sečnina,
amonsulfat, apneni dušik itd. Razlikujejo se po vsebnost dušika in hitrosti delovanja v tleh.
Kalij daje rastlinam trdnost, zdrave plodove in odpornost proti boleznim. Če ga v tleh primanjkuje, se pojavijo različne bolezni na zelenih listih. Zelo znane so kloroze na sadnem drevju itd. Če pa ga je preveč, iz tal izpodriva magnezij, ki pa je tudi potreben element za uspesno rast rastlin.
Poznamo različna kalijeva gnojila: kalijeva sol, kalijev sullat, natent kalij, kajnit itd.
Fosfor se iz zemlje ne izpira. Zato ga lahko trosimo v večjih količinah; strokovno temu pravimo gnojenje na zalogo. Fosfor je najpogostejši
element pri fotosintezi, kjer nastaja škrob. Vpliva na razvoj cvetov, na tvorbo in dozorevanje plodov.
Sem sodijo; superfosfat, Tomaževa žlindra, Rhenania fosfat, itd.
Poleg enostavnih mineralnih gnojil so na tržišču vse bolj uveljavljajo kompleksna rudninska gnojila. Le-ta namreč vsebujejo več rastlinskih hranil v določenem razmerju, odvisno od potreb določenih rastlin. Tovarne na vreče z gnojilom poleg sestave največkrat napišejo tudi odstotek posameznega elementa, npr.: N:P:K 15:15:15, pomeni, daje v gnojilu 15 % dušika, 15 % fosfoija in 15 % kalija.
Poleg teh hrami pa nekatera kompleksna gnojila vsebujejo tudi nekatere mikroelemente
kot so železo, magnezij, bor, žveplo, baker, itd. Pri intenzivnem pridelovanju nekaterih kmetijskih kultur ( hmelj ) so ta mikro hranila nujno potrebna. Navadno pa je teh elementov v zemlji dovolj.
Kalcij v zemlji uravnava kislost, zato je tudi nepogrešljiv predvsem tam, kjer so tla kisla.
S tem sestavkom želimo bralce, ki na svojih vrtovih "trosijo umetna gnojila”, odvrniti od večnega strahu, da uporabljajo	strupe.	Kot
povsod pa seveda tudi tu velja previdnost,	predvsem pa
znanje. Tako bomo tudi s uporabo rudninski gnojil na svojem koščku zemlje lahko pridelali zdravo hrano.
PREPIH
SPORT
(r
OBUDILI DELO ZVEZE NOGOMETNIH TRENERJEV KOROŠKE
Že peto leto zapored se koroški nogometni sodniki ponašajo s svojim aktivom, v katerega je vključenih 23 delilcev pravice, ki sodjjo tekme širom po Sloveniji. Zal pa se s taksno organiziranostjo doslej niso mogli pohvaliti koroški nogometni trenerji. Njihova zveza je dejansko obstajala le na papirju, treneiji koroških klubov pa so bili praktično prepuščeni sami sebi.
Več kot deset let je vladalo
Franjo Klarič
pravo mrtvilo na tem področju, dokler ni ob koncu lanskega leta prevzel mesto predsednika zveze nogometnih trenenev Koroške Franjo Klarič iz Raven. Velik nogometni zanesenjak se je dobro zavedal, da brez strokovnega izpopolnjevanja voditeljev ni mogoče pričakovati kakovostne rasti nogometne igre v koroški regiji. Njegova prioritetna naloga, ob pomoči sodelavcev, je zato bila organizacija štirih enodnevnih seminarjev na Ravnah, Prevaljah in v Mežici.
in trenerji koroške regije v ~lQyenj Gradcu, v juniju pa bo Črni mednarodni nogometni

V začetku februarja sta Zala Žaže (AO Ravne) in Sašo Prosenjak (AO Slovenj Gradec) splezala Spominsko smer Iva Reye (Zmaj) v Severni steni Ojstrica. Za šestnajst rezstežajev v višini 500m sta potrebovala 11 ur. Ocena smeri je VI Al, 70 stopinj. Kopni so bili le trije razstežaji, ostale sta preplezala v derezah. Sneg je bil trd, vendar je bila ponekod
zelo tanka plast, tako da je bilo nekaj me_st mato delikatnih.
Že v januarju je ista naveza splezala Kovačevo v Raduhi (Prosenjak prosto ocena VI). Žažetova in Prosenjak sta dobila tudi pokrovitelja v Šiviljstvu C+ O iz Slovenj Gradca, ki ju oskrbuje z obleko (goreteks, termoflis,..).
Rok TAMŠE
Kfìro|k^_nogom|tna^ru^Uga|asì£_||_gkr|gilg
BO POMLAD BOLJŠA OD JESENI?
Predavatelji so bili znani slovenski nogometni pedagogi:	Bojan Prašnikar, trener
Mure in selektor slovenske reprezentance, Matjaž Jakopič iz Ljubljane, ^Franc Sivko iz Trbovelj in Živko Stakič iz Velenja.
"Naš cilj je bil pritegniti k delu čim več trenerjev iz klubov koroške regije. Večina se je predavanj, ki so bila od novembra lani do februarja letos, vendarle udeležila, saj je seminarje obiskovalo od 20 do 35 poslušalcev. Žal je manjkalo največ vaditeljev, ki nimajo strokovnega naziva oz. licence: njim bi predavanja zagotovo največ koristila", povdaija predsednik zveze Franjo Klarič.
Seveda pa si je zveza koroških nogometnih trenerjev zadala še druge naloge. V aprilu načrtujejo v Dravogradu nogometno tekmo med treneiji klubov Mežiške doline in ostalih treh občin koroške regije. V maju bo tekma med sodniki
Spomladanski del prvenstva v drugi slovenski ligi, k|er nastopa 16 moštev, med njimi kar 7 bivših prvoligašev, bo za obe koroški enajsterici - Korotan Suvel in Dravograd - izjemno naporen in negotov do konca. Prevaljčani so po jesenskem delu uvrščeni na 10. mesto, Dravograjčani pa so s točko manj pristali na 13. mestu.
Splošna ocenaje, da je uvrstitev nogometašev Korotana Suvela sondna, glede na igralski kader, s katerim so v jesenskem delu razpolagali. Manj so lahko zadovofni Dravograjčani, ki so tako po igri kot tudi "točkovno" razočarali, oboji pa so pred nadaljevanjem prvenstva v položaju, ko se bodo morali krčevito boriti za obstanek v ligi. Izpadla bodo namreč kar štiri zadnjeuvrščena moštva.
Da koroški enajsterici ne bi bili med štirimi "nesrečneži", so v pavzi prvenstva, tako v enem kot v drugem taboru, pristopili k iskanju dostojnih okrepitev. Široka izbira kakovostnega igralskega kadra bo še kako pomembna v dolgih 15.
klubu načrtovali prihod dveh nogometašev iz Rusije, toda- te
želje so kmalu padle v vodo. V klub pa so pripeljali dva izkušena igralca: Dragutina Džurdževiča, kije
prej igral za Nafto iz Lendave m domačina Janiia Pečnika, dolgoletnega ' nogometaša dravograjskega moštva, ki je zadnja leta igral v Avstriji.
kolih spomladanskega dela i, ki se bo pncelo
14.
turnir v okviru tekmovanja Alpe - Adria, kjer bo tudi okrogla miza na temo - koroški nogomet v slovenskem prostoru. Kot je povedal Franjo Klarič, se dogovarjajo z NZS, da bi bila lema nogometna šola, ki jo vodi nas znani intemacionalec Brane Oblak, letos na Ravnah.
Ivo MLAKAR
Alpinistična
novica
prvenstva, marca
V	Dravogradu so bili zaradi slabih
rezultatov "prisiljeni" še sredi
prvega dela prvenstva zamenjati trenerja. Trenersko mesto je namesto Ivana Kokalja prevzel Gvido Peruš, ki "slavi" Kot vaditelj s “trdo roko". Čez noč seveda m bilo pričakovati velikega preobrata, pa vendar so njegovi varovanci uspeli v naslednjih šestih kolih zbrati še sedem točk.
V	zimski pavzi v klubu seveda niso držali križem rok. Novi trener je želel v svojem moštvu videti vsaj dva kakovostna napadalca, da bi se vsaj delno izboljšala tradicionalna neučinkovitost njegovega moštva. Sprva so v
Tudi na Prevaljah je med prvenstvom prišlo do menjave na trenerski klopi. Mira Omana je zamenjal Tone Tomažič, ki se je skupaj z upravo kluba dobro .zavedal, da brez okrepitev ne bodo dosegli načrtovane uvrstitve.
"Letos bomo na Prevaljah proslavili 60 - obletnico igranja nogometa v kraju, zato je naš cilj seveda obdržati mesto med drugoligaši. To vsekakor ne bo lahko, saj so klubi izredno kvalitetni, razen zadnjeuvrščenih Ilirije Romica in Napredka iz Radomelj, ki sta že obsojena na selitev v nižjo ligo.
Trener Tomažič razpolaga sedaj z 20 igralci, kajti v zimski pavzi smo se primemo okrepili. Prišli so napadalci Smajil Avdil iz Trepče Kosovska Mitroviča, Branko Skrbinek iz Rudarja Velenje in naš bivši igralec Gorazd Časi, ki je okreval po poškodbi. Obrambne vrste je okrepil Mirko Češnjaj, ki je leto dni igral v Avstriji, iz mladinske ekipe pa smo v člansko moštvo pritegnili še Silva Sovinca. Smatram, da imamo sedaj kakovosten igralski kader, saj sta v klubu ostala tudi napadalca Vrabič in Dobrova, tako, da lahko v spomladanski del prvenstva štartamo bolj optimistično razpoloženi," pravi tehnični vodja nogometašev Korotana Suvela Miha Dimtiš.
Ivo Mlakar

TO JE
ŠPORTNA REVIJA
EKIPA
IZHAJA VSAKO SREDO IN JO LAHKO KUPITE TUDI V VAŠEM KIOSKU1
-------------------------------- ŠPORT ----------
Drago Grubelnik ie bil "zlati fant" v slalomu v Aosti
SPREJEM V JOSIPDOLU
Na zimskih olimpijskih dnevih mladih v italijanski Aosti so prvi dan slavili mladi slovenski športniki. Komaj 17 letni Drago Grubelnik iz Josipdola je stopil na najvišjo stopničko zmagovalcev. To je bila prva zlata medalja za Slovenijo.
Josipdolčani so svojega "zlatega Drageca" pričakali kar dvakrat. Najprej so pričakovali, da se bo vrnil že v četrtek, pa so ga zadržali kar v Ljubljani. Zato pa je bila sobota, ko se je zares vrnil v svoj domači kraj, dogodek, ki ga bodo Josipdolčani pomnili se vrsto let. Sorodniki, mlado in staro, vse se je zbralo v njihovi kar veliki dvorani, da pozdravijo svojega uspešnega športnika.
Iz tega prav posebej zanimivega polharskega kraja, kjer je bilo nekoč doma v svetu in Evropi poznano steklarstvo, je
prišlo kar nekaj zanimivih ljudi. Tudi kakšen admiral je pri njih "kakal v pleničke’, pravijo, vendar so na svoje športnike, na smučarje, posebej ponosni.
Mladi so prinesli inštrumente, iz teh krajev so namreč doma tudi uspešni muzikantje iz "Generacije 69", in zares je bilo veselo za vse ljudi. Bilo je veliko tistih prisrčnih čestitk, šampanjca, torta, seveda kakšen poljubček in šopki.
Drago, ali lahko poveš, kakšen je bil tvoj začetek?
Kot pri večini fantov meje prvih korakov smučanja naucii oče. Tudi sestra je zelo dobro smučala, tekmovala je, žal pa je imela nekaj resnejših poškodb in je morala odnehati. Zdaj trenira še mlajša sestra. Tukajšnje strmine in kuclji pri Ribniški koči, to je bil pričetek. Seveda pa še veliko razumevanja v družini, pri
RAHTEL GOSTIL SLOVENSKE SMUČARJE
Minuli vikend je bilo na smučišču Rahtel pri Slovenj Gradcu državno prvenstvo v slalomu, ki gaje organiziralo smučarsko društvo iz Domžal. Nastopilo je 38 članic in 98 članov, med tekmovalci pa so bili vsi udeleženci nedavnega svetovnega prvenstva na Japonskem.
V ženski konkurenci je premočno zjnagala Urška Hrovat pred Spelo Pretnar in Katjo Koren. V moški konkurenci smo bili priča velikemu presenečenju, saj našemu najboljšemu slalomistu Juretu Koširju ni uspelo osvojiti naslova državnega prvaka. Po prvi vožnji je Košir sicer vodil s, prednostjo 14 stotink pred Črnjanom Mitjo Kuncem, na drugi progi pa je vso svojo prednost izgubil, tako da je bil na koncu Kunc boljši za 5 stotink sekunde.
Tokrat se je na Rahtelu /bralo tudi kar lepo število ljudi (približno petsto), ki so bili v veliko podporo novemu
državnemu prvaku iz Črne na Koroškem.
Državno prvenstvo v slalomu je predstavljalo krono letošnjih tekem na smučišču rahtel, kjer je bilo letos veliko število FIS tekem in drugih pokalnih tekmovanj za vse kategorije. Do tako natrpanega umika na Rahtelu je seveda prišlo na račun zelene zime, vsekakor pa so lahko letošnji projekti lepo priporočilo za uvrstitev Rahtela na umik pomembnih tekem tudi za prihodnje sezone.
Rezultati DP v slalomu : Članice:
j. Urška Hrovat 1:30.16	2.
Spela Pretnar 1:32,16 3. Katja Koren 1:32,62	4. Alenka
Dovžan 1:34.54	5. Tina
Vjhunc 1:35.34 Člani: 1. Mitja Kunc 1:27.76 2. Jure Košir 1:27.81	3.
Matjaž. Vrhovnik 1:28.01	4.
Jernej Koblar 1:29.37 5. Uroš Pavlovčič 1:30.56
Rok Tamše
očetu in pri materi. To pač nekaj stane.
Kasneje nadaljevanje pri Braniku, redni treningi m resno delo.
In kaj pravi njegov trener Igor Papenko?
Drago je v prvi vrsti vztrajen, skromen in predvsem talentiran smučar. Tudi na zadnjih tekmovanjih FIS je v merjenju s člani pokazal povsem dovolj, v Aosti pa je sploh presenetil in resno lahko računamo na Pie go ve dobre rezultate tudi v prihodnje. Seveda pa je ta šport trdo m resno delo, volje do tega pa Dragu res ne manjka!
Na sprejemu seveda niso manjkali tudi najožji sorodniki, predvsem tudi tisti najmlajši so
se hoteli prikazati ob svojem stricu.
Morda najbolj srečna med njimi pa je bila mama. Preprosto je povedala: "Veste vse svoje otroke imam rada, na vse sem ponosna, ampak danes sem presrečna!" Ata je bil zaradi bolezni žal doma.
In res je bilo v Josipdolu veselo še pozno, pozno v noč, nekateri pa so to prisrčno praznovanje potegnili še v jutranje ure. Vse seveda z željo, da bi jim Drago in drugi športniki iz Josipdola prinesli še kakšno zmago ali vsaj solidno uvrstitev. Saj tudi to nekaj šteje, mar ne?
k.valtl
Mislinjske odbojkarice so hit prvenstva II. slovenske lige
JESENI MED NAJBOLJŠIMI
Odbojkarice Mislinje Stella prepričljivo vodijo v letošnjem prvenstvu druge slovenske lige. V 13. kolih so premagale vse svoje nasprotnice, pri tem pa oddale le tri nize. So praktično brez prave konkurence v ligi in imajo že sedaj 6 točk naskoka pred drugouvrščenima ekipama Pionirjem iz Novega mesta in Alpmom Triglavom iz Kranja. Do konca prvenstva morajo Mislinjčanke odigrati še osem kol, toda že sedaj je jasno, da bodo osvojile prvo mesto, ki jim bo prineslo uvrstitev v najvišjo državno ligo.
Mislinjčanke so torej hit prvenstva, toda, kje je razlog, da ta koroška ekipa kakovostno tako odstopa od ostalih’ To vprašanje smo postavili Vladu Odru, trenerju mislinjskih odbojkaric, dolgoletnemu igralcu in priznanemu strokovnjaku.
"Doseženi rezultati za nas niso nikakršno presenečenje, saj smo se pred sezono 1992/93 močno okrepili. V ekipo sta se vrnili Mislinjčanki, sestri Andreja in Bojana Gašper, ki sta eno sezono nastopali v Celju. Dve igralki sta prišli iz Dravograda, v klubu pa so ostale vse gralke domačinke, ki premorejo precej znanja in izkušenj, saj so pred leti že nastopale v nekdanji drugi zvezni ligi. Nosilki igre sta resda sestri Gašper, toda odbojka je kolektivni šport in brez ostalih dovolj kakovostnih igralk ne bi dosegli to, kar smo.
Seveda smo mislili, da bo težje v jesenskem delu prvenstva, ko smo imeli boljše nasprotnice v gosteh, toda vse po vrsti smo premagovali. Spomladi imamo lažji razpored tekem m mislim, da bomo zlahka osvojili 1. mesto. Seveda pa je razloge za uspeh iskati tudi v dobro obiskanih treningih, ekipa je uigrana, dekleta pa so med seboj velike prijateljice. "Smo zares prava klapa !" je povdaril trener odbojkaric Mislinje Stella Vlado Oder.
Ivo Mlakar
GLOSIRANAČRNA KRONIKA
Z avtom v trgovino
So stvari, o katerih v tej nekoliko po svoje zaobljeni črni kroniki nikoli ne pišemo. Čeprav jih v policijskih zapisnikih dovolj pogosto prečujem. Vedno se ob njih zamislim in prevzame me nekakšna nemoč ... čeprav prepozno, bi rad nekaj storil. Toda : po toči zvoniti je prepozno. Tedaj ko, bi kaj morda še lahko naredil, živimo nekako drug mimo drugega. Ne vemo, ali ne želimo vedeti ničesar o stiskah drugih. Se enkrat : živimo drug mimo drugega in v gozdu človeških teles, ne vidimo duše, še zlasti ne tiste najbolj osamljene.
Govorim o samomorih. Ne vem, zak^j, ampak tudi samomore pri nas prištevamo med črno kroniko. Te "črne kronike" pa je na Koroškem, lahko mi verjamete, veliko preveč. Preden berete naprej, se nad tem vsaj malo zamislite in bolj pozorno poglejte ljudi okrog sebe. Če bo zaradi tega prihodnjič v policijskih zapisnikih vsaj en takšen primer manj, bo veliko narejenega!
Sicer pa bi za minulih štirinajst dni za črno kroniko naše krajine veljalo parafrazirati naslov znanega Remarquevega romana:	Na
Koroškem nič novega. Če seveda opazuješ od zunaj in če nisi . neposredno prizadet, sicer pa ... pojdimo lepo po vrsti.
« POMLAD PRIHAJA
Bliža se pomlad in počasi bomo naredili bilanco ali pregled zimske sezone. Takšno “Bilanco" je v svojem gozdu na Stanečem vrhu nad Črno naredil tudi P.O. Ugotovil je, da mu je nekdo verjetno že v mesecu oktobru lani posekal smreko in dve bukvi ter ga tako oškodoval za pet kubikov lesa ali dobrih 50.000 SIT. Za lesom se P.O. verjetno lahko kar obriše pod nosom. Bukev je najbrž že dolgo postala pepel, iz smreke pa je N N verjetno "stesal barčico za Janševo mornarico..."
Ali veste, da se sposoji denarja, ki ga ne vrnete, lahko reče tudi kaznivo dejanje prikazovanja lažnih podatkov. To na primer očitajo tudi B.G., ki si je že avgusta lani od S.S. sposodil 1000 šilingov in 100 mark, čeprav je
vedel, da jih ne bo mogel vrniti. In tega zares tudi še ni storil. Sitno pri celi zadevi je, da je B.G. podobno ravnal še v nekaterih drugih primerih. Ko se bo zdaj srečal s Kadijem, mu ta zagotovo ne bo “prikazal" nobenih lažnih podatkov, marveč kazenski zakon
* NANIZANA PRIVATIZACIJA
Tatvino v nadaljevanju je - kot je zapisano v policijskem zapisniku -storil M.B. Utemeljeno je namreč osumljen, da je od 1.1.89. do 31.1.93. postopoma iz ravenske Železarne odtujil različne stvari v vrednosti 220.000 SIT. Izgovor, da je šlo za postopno privatizacijo, storilcu pri sodniku najbrž ne bo veliko pomagal, saj bi v njegovem primem namesto o “tatvini v nadaljevanju" lahko govoril kar o nanizanki in ne nadaljevanki.
Neznani storilec, ki je 18. februarja okoli 23. ure obiskal lokal Califomija na Ravnah na Koroškem, je kot kaže zmotno mislil, da je v kakšnem butiku. In si je izbral. Z njim je namreč odšla ženska usnjena
jakna, last M.T., vredna dobrih 20.000 SIT.
Krajše sreče je bil G.P.	Istega
dne ga je ob 23,45 legitimirala policijska patrola. Izkazalo se je, da je le malo pred tem vlomil v kiosk Dela na avtobusni postaji v Slovenj Gradcu in si prilastil nekaj razpršilcev, revij in cigaret, v skupni vrednosti 9.900 SIT. Sodniku se bo G.P. lahko izgovoril le s čakanjem na jutranji avtobus, ki gaje želel pričakati urejen (Razpršilci) in razgledan (revije).
* TROFEJNI PREMIKI
Če bi D.G. prebral knjigoPremiki Janeza Janše, se mu pričujoči dogodek bržkone ne bi primeril. V hišni preiskavi je namreč policija v njegovem kuhinjskem elementu našla pištolo in 140 nabojev. Vse kaže, da gre za “Trofejno" orožje iz časov agresije na Slovenijo. Torej, če bi D.G. prebral omenjeno knjigo, bi trofejo pravočasno prodal na Hrvaško in bi bil zdaj heroj ali minister!
Ali ste kdaj že poskušali storiti kaj za svojo dušo. Pa si niste upali? No, M.G. je utemeljeno osumljen, da si je to upal. Spravil se je namreč na
“ tisti hudobni” plastični koš za odpadke in ga pošteno premikastil. Slišati je, da ima storilec za to tudi upravičene razloge : je namreč ljubiteljski košarkar, ki mu zadnje čase žoga nikakor noče v koš. Maščevanje je sladko!
K bunkerašem iz mojih minulih kronik bi po kakšen pameten nasvet lahko prišla V.K. in D.P., ki sta 10.2. vlomila v stanovanjsko hišo na Legnu in v njej prenočila. Bolje bi bilo, če bi razgrajala pred kakšno policijsko postajo, pa bi imala toplo noč in prehrano zagotovljeno.
■ GATOZBIRALEC
Zbiratelj posebne vrste je D.U., ki naj bi neugotovljenega dne v
januarju iz salona za intimno nego v Dravogradu odnesel en komad spodnjih moških hlač (gate). To dejanje je pravzaprav težko razumeti, če si samo predstavljamo, s čim vse bi si D.U. lahko postregel v tovrstnem salonu. On pa gre in se odloči prav za moške spodnjice! Kam plovemo?
Kratko policijsko poročilo : delavci policijskega oddelka Muta so v Radljah v hotelu Kozjak pnjeli M.P., ki je kršil javni red in mir. Pri njem so našli tudi tako imenovani nož Rambo. dolžine 30 centimetrov. Kratko dopolnilo : M.P. je romal na hladno, nož pa so po zadnjih podatkih vrnili Silvestru Stalonu.
■ PEJEK IN JUGEC
NN, ki je poskušal v noči od osmega na deveti februar na Ravnah na Koroškem storil dejanje velike tatvine je bil ali kratkoviden ali pa ga je zmedla tema. Ukrasti je namreč nameraval osebni avto Zastava 126 P. Kaže, da je prav zadnji trenutek le prišel k sebi, saj mu je uspelo priti v vozilo, vendar ga ni odpeljal. Bojda je nekaj občanov v bližnji okolici to noč slišalo nekega človeka, ki si je ves čas zmedeno govoril: "Pejek vendar ni mercedes..." Da, da: spoznanje včasih pozno pride.
Dobesedno je, kot kaže. navodilo svoje žene vzel voznik jugeda iz Vuzenice. Dne 6.2. se je namreč zaletel v stavbo trgovine v tem kraju Žena mu je bojda rekla: "Skoči hitro po sol v trgovino!" in povelje je bilo dobesedno izpolnjeno!
Za konec pa še cvetka iz policijskega zapisnika. Takole je bilo zapisano (citiram); “M.K. stanujoč na Ravnah na Koroškem, dijak prvega letnika lesarske šole Slovenj Gradec je dne 9.2. ob 7 30 odšel od doma..."
Prijateljem policajem sporočam, da sem tega dne okoli iste ure tudi jaz odšel od doma!
T.l.
PISMA, ODMEVI BRALCEV
Da naša mlada država Slovenija postaja demokratična država, z vsakodnevno bolj številčnimi stavkami in propadajočimi državnimi podjetji, je res. Da se naši vladni možje bojijo, da bodo kar hitro zavladali veliki	nemiri,
predvsem med brezposelnimi, je tudi res. Ampak tej žalostni resnici se še marsikdo smeje. Pra\’ pred kratkim se je nekdo pošalil in rekel, da bodo v Tovarno Meril in verjetno tudi v Železarno Ravne poslali mirovne sile Unproforja Nemiri se namreč pričakujejo prav tam. Če bi vedel, za rezultate mirovnih sil v Balkanski vojni, tega sigurno ne bi rekel.
Slišati je tudi, da so se cerkveni	zakoni	povsem
spremenili, če se spomnimo "Deset božjih zapovedi", seveda Predvsem sedma zapoved je že zdavnaj izgubila veljavo, kar pa še danes nočemo vedeti!
Govori se, da bomo v kratkem dobili novo stranko, ki bo po številu najbolj močna. Imenovali jo bomo "Stranka brezposelnih", počakati je menda le še treba, da študenti
končajo šolanje in stopijo v boj za zaposlitev. In seveda počakati je tudi treba, da gospodarsko še bolj propademo (n. kat za ne bo treba dolgo čakati ,.
Tujec, ki nas ne pozna, bi si verjetno mislil, da nam slabo sploh ne more iti, saj krizne zadeve tako veselo ovijamo v šale. Smeh pa nikoli ni bil škodljiv, pravimo. Vendar se takšnim šalam vse manj smejemo, saj je tako prisotna resnica, ki nas zresni in nas PS)stavi v čas, v katerem živimo. Čas bo prinesel in pokazal svoje.
„	Zlatko Škrubej
Šmartno pri Slovenj Gradcu

Po naši domovini so bolj ali manj urejena avtobusna postajališča, da so čakajoči potniki vsaj za silo zaščiteni pred vremenskimi neprilikami. Ponekod imajo nameščene tudi klopi, da starejši ljudje, ki pridejo peš od daleč, lahko tudi sedejo. Tudi smetnjaki za odpadke so nameščeni skoraj povsod, kakor tudi tablice z voznimi redi. Prav tu pa postaja groza: čiki papir, in drugi odpadki letijo mimo zabojnikov.
med katerimi se znajde žemlja, kos kruha, jabolko, pa tudi cunje. Na novo opremljenem postajališču že po nekaj tednih ali mesecih najdemo polomljene klopi, uničene tablice z voznimi redi, popackane in prebite stene kot po napadu agresorja. In ljudje, ki pridejo od daleč, se nimajo kje vsesti in tudi ne vedo, kako dolgo bodo morali še čakati na naslednji avtobus, da o zanemarjenosti okolice ne govorimo.
Sprašujemo se, od kod mladim ta nagon in veselje do razbijanja in uničevanja nujno potrebnih objektov in vsega, kar k kulturi spada. Komaj podjetje popravi škodo na enem postajališču, že je razdejanje na drugem v naši Dravski dolini. Res častno priznanje bi si prislužili naši policaji, ki bi znali izslediti ali zasačiti nepridiprave. Še bolj prav pa bi bilo, oko bi ti malopridneži sami spoznali, da so takšna nekulturna dejanja v škodo in sramoto naši deželi Sloveniji.
Ludvik Mori Pernice
P.S. V kolikor ne verjamete pisanju, si lahko osebno ogledate postajališča med Dravogradom in Radljami.
"V gradu v na Ravnah, vsem Znanem kot Študijska knjižnica, se bo Tikovi salon prelevil v Kumprejevo Galerijo Grad... Otvoritev bo ... Razstava bo ..." Prva informacija me pritegne. Drugo prečitam v Večeru, tretjo slišim med potjo proti Koroški: "Razstavljal bo Lojze Logar... "
Vabila so namenjena tudi prijateljem naslovljenih.
Lepo doživetje je bilo tisto petkovo popoldne, a z nekaj motečimi elementi.
Nisem verjela, da nisem preslišala predstavitve galerista, galerije, galeristovega pozdrava gostov.
Oktet je hotel biti svetovljanski : ob meji, ko se že tako čutiš ogroženega, samo ena koroška, druga angleška in tretja nemška pesem. Kje si, slovenska?
Ves likovni užitek nenadoma splahni ob stavku : "Ravno sedaj odpira Grošelj razstavo na Prevaljah. "
Ravno sedaj!?
Gremo tja v A Banko med prelestno svetlobo cvetja in eleganstnih skulptur kolega iz Kluba koroških študentov.
Pristanemo pri Brančumiku. Domače, prijetno je in menda je bilo ravno tako tudi po uradnem delu v Galeriji Grad.
Pa pozdravljeni, Korošci, v domačih krajih!
Pračka
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE
OBMOČNA ENOTA RAVNE NA KOROŠKEM ob suhi 11, tel.;
INFORMACIJE:
06 0 2122
OE RAVNE. Tel.: 22 461 / g REK VILKO / IZPOSTAVA RADLJE. Tel.: 71 120 / g. RAC IVICA 7 IZPOSTAVA SL. GRADEC. Tel 41 441 / g. ST/ -
ALEKER MARJETA /
PREMIJE ZA PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V PRVEM TROMESEČJU 1993			
LETIZIA	F» FC E		=	■ J	**=	» 1 T
i popolno zor- mm,	13.800,00	8. NABSTANDART	14.220,00
2. ZDRAVSTVENA VARNOST - CELOTA	13.500,00	9. o) POMOČ NA DOMU	29.000,00
3. ZDRAVSTVENA VARNOST - KURATIVA	3.240,00	b) POMOČ NA DOMU + TEL.	34.800,00
4. VELIKO TVEGANJE	5.700,00	10. ZOBNA PROTETIKA - CELOTA	30.000,00
5. POŠKODBA	4.200,00	II. o) ODDIH A	40.600,00
6. ZOBOZDRAV. - CELOTA	3.480,00	b) ODDIH B	17.400,00
o) ZOBOZDR. - ZDRAVLJENJE	960,00	WMmmmm	99.200,00
b) ZOBOZDR. - PROTETIKA	5.820,00	13. VOZ - O-S-B	73.600,00
7. ZDRAVILA	1.740,00	14. VOZ - ZOBOZDRAVSTVO	9.900,00
VSE UPOKOJENCE, KI ŠE NIMAJO UREJENEGA PROSTOVOLJNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA PROSIMO, DA SE OGLASIJO NA
IZPOSTAVAH V NJIHOVI OBČINI.
KRIŽANKA
GORA NA	
OTOKU	NAJVIŠJI
HONŠU	FUf*ao
	NAR V
—	
	STARO -
	GRŠKIH 1
	DRŽAVAH 1
ŠPORTNA
LOVRIKA
KRAŠKA
JAMA
POSTOJNSKI
GMAJNI
NAUK O OČESNIH BOLEZNIH
►
SVETNIŠKE
POOOBE
KRAJ PRI VLASIN -SKB* JEZERU
VRSTA
GLASBILA
ANTON
INGOLIČ
JOSIP
SITAR
ANTON
NOVAČAN
SRBSKO MOŠKO IME
ANTON ANGLEŠKO TRSTENJAK | MOŠKO IME
VLADARSKI ! NASLOV i
SREDNJEV
FILOZOF
ŠIME ! OBLAK ; LOMfTEV j
SESTAVIL F. NOVAK
MESTOV BIH, BLIZU BUGOJNA
PREMOGOVNIK V ISTRI
VRSTA
VRBE
VILKO
NOVAK
UUBKOV
ŽENSKO
NUJEN,
PEREČ.
HITRO
POTEKAJOČ
GLAVNI
ŠTEVNIK
MESTO PRI SPLITU
OBRTNIK tete stroke
KRAJ NA KOROŠKEM
! SLOVESNA j OBREDNA j OPRAVA
PTIČJA
SAMICA
OSKRBNIK
EKONOM
lelv«òna
IZRAELSKI
PREROK
!
STISKA- I
RfcDOVhKž
DEPARTMA V JUŽNI FRANCIJI
UMETNOST
i'LAT ■
KONEC j POLOTOKA I Ì HUMOR! ; ! STKA Putrih
PRISTANIŠČE V SEVERf€M JADRANU
IME PEVKE MAVRIČ
MINERALNA V 00 A
OSEBNI
ZAIMEK
PAVLA
ROVAN
IME PEVKE PRODNIK
ŽIVALSKE
NOGE.
ŠAPE
IZDELOVALEC PLENIC
ČEBELJA TVORBA V PANJU
DRŽAVA NA SUŽNJEM VZHODU
VZDEVEK
IGRALCA
pol.Ca
DALMATIN-j SKOŽBISKO IME
GOSPODARSKA
ZBORNICA
SLOVENIJE
OBMOČNA ZBORNICA DRAVOGRAD TEL.: 0602/83 -080, 83-521
1	Podjetje Papirna in tekstilna industrija i/, Ljubljane išče sovlagatelja v obrtno dejavnost, ki omogoča širok spekter izdelkov in storitev. Možna tudi kooperacija.
2	Proizvajalec iz Taiwana išče uvoznike za računalnike in elektronske proizvode, in sicer : monitorje, printetje, diskete, telefaxe, televizorje, komunikacijske in elektronske proizvode.
3	Podjetje KUTI d.o.o. iz Maribora nudi mleti polystiren, ki se uporablja pri proizvodnji prehrambene embalaže.
4	Avstrijsko veleposlaništvo, Gospodarski oddelek iz Ljubljane, nam je poslalo seznam trgovcev rabljenih, vendar še polno sposobnih strojev. Vsi zainteresirani lahko ta seznam kot tudi podatke o namembnosti strojev dobijo na Območni zbornici Dravograd.
5	Podjetje MICRO PROCESS d.o.o. iz Ljubljane Lšče izdelovalca tiskanih vezij za njegove potrebe in potrebe nemškega trga. Poleg izdelovalcev vezij z "nenavadno gostoto” ga zanimajo predvsem tisti, ki premorejo veliko gostoto in večplastnost. V ospredju je zahteva po kvaliteti.
Podjetje IN DOS d.o.o. iz Ljubljane išče izvajalca za obdelavo ričnih profilov, večjih dolžin - 3M.
notranjih izvrtin ncsimetričmn promov, vecjin u
Ameriška izvozno uvozna firma Lšče partnerje za sodelovanje v
K
Sloveniji.
Nemško podjetje je zainteresirano za vse oblike sodelovanja s področja konzultinga.
MALI OGLAS
Mešano podjetje zaposli več prodajalcev na terenu. Artikli in zaslužek vrhunski.
Informacije na telefon:
062 776- 145 062 772-618 062 774-719 062 891 - 632
J
PREPIH Od javnosti odvisen časopis.
Izdaja CZP VÓRANC d.o.o. Ravne na Koroškem.
Direktor Niko R. Kolar
Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik.
Računalniško oblikovanje MK Studio Ravne.
Naslov uredništva : Ravne na Koroškem, Cečovje 5 te.: (0602) 22-999
Tiska: Koroška tiskarna Slovenj Gradec Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje št. 23/105-92 šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
PREPIH
2ÌLà
iTRGOVSK^PODJCTJEfc SLOVENJ GRADEC
MjM !
OPREMA
VAM V MESECU MARCU NUDI NAJNIŽJE MOŽNE CENE SEDEŽNIH GARNITUR, VZMETNIC IN UEŽIŠČ

HLA DANES • ZA VAŠ BOLJŠI JUTRL!
Mercator - Trgoavto -]
AKCIJSKA PRODAJA
CANKARJEVA 21, SLOVENJ GRADEC TEL.: 0602/ 42-903, 42-904
T NAJVECJA IZBIRA UVOŽENIH IN DOMAČIH KOLES NA KOROŠKEM - ITALIJANSKE ZNAMKE "ATALA" Z VGRAJENIMI BLAŽILCI NA KRMILNIH VILICAH NA 20. IN 21. PRESTAV ( MENJALNIK VISOKEGA KAKOVOSTNEGA RAZREDA)
□ KOLESA TOVARNE "ROG" V VSEH BARVNIH KOMBINACIJAH ŽE OD 24.450 SIT DALJE C OTROŠKA KOLESA ŽE OD 3.300 SIT DALJE
lLNO OBR. MERO;
>
>
>
PROGRAM TOMOS
motoma kolesa AVTOMATIK 3	55.063 SIT
APN 6	80.000 SIT POPUST ZA GOTOVINO 5% !
motoma žaga HUSQUARNA G1 FF 41.988 SIT
moloma žaga HUSQUARNA 266 SE 55.600 SIT 7 % POPUST !
MOŽNOST PLAČILA NA 4 ČEKE BREZ OBRESTI ALI 5 IN 6 ČEKOV Z MINIMALNO OBRESTNO MERO.NA ZALOGI VELIKA IZBIRA REZERVNIH DELOV, MANJKAJOČE DOBAVIMO V NAJKRAJŠEM ČASU.
1 ^Y1V36IAVT^ 700 Slf1 0se^na ' tovoma vozila in traktorje: najnižje cene .
2od 12 - 45 A 3Ì350SIT 3od 12 -180 A 15.000 SIT
i GTX™™a°i ™siT castro1 :	PRODAJA TUDI NA OBROKE!
2GTX3/1 že za L972SIT
3	KMETIJSKI STROJI, REZERV. DELI TRAKTORJEV ZNAMKE IMT, DEUT 2 , TORPEDO
4	MEŠALEC 120 I = 35.000 SIT
5SAMOKOLNICA LIV POSTOJNA = 4.750 SIT
Išk. Loka Kidričeva 58

JELOVICA
lìl.:06Wl-2<1
ta[««-2{1:-
gotovinski <-predsezons
POPUSt
popust za opuščeni program
OKNA
ubata
ENflLA L‘t1ULn
KOLIČINE SO OMEJENE
1
| ŠKOFJA LOKA, 084/632-270; KRANJ, 064/211-232 LJUBLJANA,061/440-400;
| MARIBOR, 062/102-800;MURSKA SOBOTA, 069/22-921 ; CELJE,063/25-881 ;	1
| NOVO MESTO, 068/22-772; METLIKA, 068/58-716; NOVA GORICA, 065/23-660; | I KOPER. 066/37-029; KRŠKO, 0608/21-236; RAVNE NA KOROŠKEM, 0602/20-175
DOSTAVA NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA

d.o.o. SLOVENJ GRADEC
VEDNO NAJCENEJE
-	OKNA-POLKNA-ROLETE -VRATA FURNIRANA
-	GARAŽNA IN VHODNA VRATA
-	FURNIRANE STENSKE OBLOGE -PARKETI VSEH VRST
-	LADIJSKI POD IN MASIVNE OBLOGE -OSTREŠJA VSEH VRST -TEGOLA »CANADESE« IN »BRAMAC«
-	VSE VRSTE REZANEGA LESA
ZA
GRADITELJE
ČE SE DOBRO KUPI, JE ŽIVLJENJE LEPŠE!
KLIČITE-PRIDITE-ODPELJITE
INFORMACIJE: TEL. 0602 41-160,41-941, FAX 41-063
ZA
GRADITELJE
ZA GRADITELJE ZELO UGODNI POTROŠNIŠKI ______KREDITI DO 24 MESECEV !!!_______J