Uboga Marijca. Marijca, ljubezDJiva dekliea, iiuajoč do dvanajst let, bila je hSi ubožnoga tesarja, ki je živel v nekej vasici na Štajerskein. TJbogi tesar jo imel Se SetvSro manjših otročičev. časi so bili slabi, draginja velika in težko je bilo očetu kruha zaslužiti, da bi hranil petero otrok. Zat6 je morak Marijca od MSe, da si pri tujih ljudčb poišče vsakdanjega kruha. Da-si še mlada, bilajevendar frvrsto dekletce, in ni se bala, da bi ne mogla kruha dobiti; zatoraj je šla k nekemu kmotu, da bi mu krave pasla. Vsacega jutra na rse zgodaj gnala je uboga Marijca kmetove krave y bližnjo g6ro na pašo. V tem, da so se krave pasle, sedela je ona v senci košatega hrasta in je plela nogaviee svojej mlajSej sestri ali pa lične koSarice, ki ae jih je pri očetu pliSsti naučila. Tako je živela Marijca vsak dau in je bila srečna in zadovoljna. Znala je, da siromaštvo ai sramota ia bogastvo tudi Š8 Bi sreča. Bogat je le tist, kdor je zadovoljen, kdor veselo dela in se ne boj( trpljenja. Bilo je necega vročega poletnega dne 1798. leta. Solnce je pripekalo ifl zel(5 je bilo soparno. Marijco, pod hrastom sedečo, spanec premaga, odloži delo na stran, zadremlje ter kmalu trdo zaspi. Ko se zopet prebudi, vidi, d» so se krave izgubile. Zel6 se tega prestraši. Hitro vstane, gre najpred v gto navkreber, potem zopet nizdolu, Iiocli na rse stranf, zdaj ua desno, zdaj n» le»o — ali zastoaj, kr&v ni, pa jih ni. Misli si, da so krave znabiti samo odšle domdv, ker jim je pot dobro znana, zatorej pobere svoje stvari in gre proti d6mu. Ali motila as je uboga Marijca; kra^ tudi doma y hlevu ni bilo-Kaj naj stori ubogo dekletce? Jokajoč stopi pred gospodarja ter mu pov6 0 nesreči, ki se jej je zgodila. Ali gospodar je bil surov in neusmiljen Slovek. Besen sko5i po konci, popreti jej z debelo pestj6 ter reče: nDa se mi tak6j pobereš izpred oči ter greš iskat žirinčet, a da se mi ne vrneS, predno jih ne najdeS. To ti poTem, ako mi ue pripelješ kiav dom6v, vse koBb' ti zdrobim in potarem!" Lačaa ia trepetajoč od strahd se vrne Matijoa v g6ro izgubljenih ktav iakat. Solnce je že zahajalo in uoC 9e je že približevala, da pride Marijca do bližnjega gozda, v k&terem ni bila 5e nikoli. MisleS, da so krave tu sem zašlfc in se izgubile, gre v gozd v pogledat, ki je bil z gostim grmovjem zaraSčen-Zemlja je liila moevirna, in deliela megla se je vzdigovala od tal k višku, da se ni videlo niti najvišje drevo pred (51ovekom. Dolgo je hodila Marijcapo neznanem gozdu, ter je tako daleč zažla, da ni yeč znala nazaj. Trudna in spehana ne more veS dalje. Nogi ju bolita od hoje, lačna in žejna je, a nimft niiiesa, da bi si utolažila glad ia žejo. Pod nekim hi-astom pade na zeinlji), ter se glaauo joka, a nikogar nl, da bi jej obrisal sohfce. Pozqo je že, vse pofiva, povsod je mirno in tiho, samo Marijčino srce je poluo solz in bridkosti. Dolgo je zdiiiovala in jokala uboga sirota zunaj pod milim nebom v ieninemi zapuščenein gozdu. Naposled jo premore sfen, dene desno rok6 pod glavo ter kmalu čTrsto zaspi. Ali tadi v spaaji ni imela sladkega poCitka; grozovite sanje so jo mučile tso do5. Kinalu potem, ko je surovi kmet Marijco pognal od hiSe, prižlo so krave same dom(5T. Kmet si je mislil, da se zdaj Marijoa puvrne. A motil se je. 8* ' 1J6 Nastala je noč, debela megla je pokriTala vso ?as, a Marijoe ni 5e od nikoder. Ko je bila že temd in so se ljudje spravljali že k poeitku, pošlje kmetič nekoliko sosedov, iskat sirote Marijce. Vso nofi so jo iskali po bližnjej g6ri, kjer je navadno pasla krave, ali zastonj, nikjer je ni bilo in sosedje se vrnejo druzega jutra domi5v brez Marijce. Ko oče to slisijo, bili so v velicih. skrbčh. Na Tse strani je iSfiejo. Mnogo vaščanov se napravi še enkrat z ubogitn očetom na pot, pretaknejo vse kotore, ali ne pomaga nič, Marijce ai, pa je ni. Ko se Marijca druzega dne prebudi, bilo jo je strah in grtza vclieega gozda, v katerem ni bila še aikoli poprej. Vstane izpod hrasta ter poskuša preko debelo zaraslega grmovja poiskati si pravi pot. Lakoto si je nekoliko utolažila z jagodami, ki si jib je nabrala v gozdu, ali strah, ki jej je stiakal srcč, ni jej dal zaželjeuega mird. Mislila je na preteče besede srditega gospo-darja, še bolj pa ca svojega nesrečnega očeta, na zapuščene brate in sestriee. Tekla je, kolikor steju migi nesli, preko trnjevega grmovja inpomočvir-nem zemljišdi — a nikjer ni liilo nobenega p6ta, nobene steze niti sledd človeških nog. Splezala je na najvišja drevesa, vpila iz vsega grla in prosila ljudi t pomoč, a od nikoder nobenega glas4. Nebi! se je pooblačilo in okoli p61udne je začelo deževati najpred le po malem a pozneje Sedalje bolj in bolj. TJboga Marijca je bila preinoJena do kože. V votlem hrastovem drevesu je morala vedrfti. Tu se je polasti nekak Cuden strah in griza, tresla se je po vseb udih, in to je trajalo do vefera. Ko na večer dež nekoliko preneha, zleze iz votlega drevesa, ter gre dalje. Emaln pride do neke votline pod veliko skalo, kjer je bilo nekoliko suhe zemlje. V to votlino se potisne ter kmalu Svrsto zaspf. Spala je tso noč, in prebudi se §e le zjutraj, kojebilosolncežeprecej visoko Da nebeškem obzorji. PrebudivSa se, čuti se slabo po vsem telesu. Komaj da še vstane ter poskuSa, kako bi svoj pot nadaljevala. Še nikoli ni tako pobožno molila kakor to jutro. Da-si je poprtjSni dan zel6 deževalo, bilo je vendar zel6 vroče in soparno vreme. Marijca ai natrga zopet nekoliko jagod, moli avoje vsakdanje molitvice, ki jib je na izust znala, ter gre potem dalje po širocem gozdu. Ves pot jo je trgalo po glafi in huda žeja jo je trpinčila. Teleane mo6i so jej opešale in solzž v očih so se jej posušUe, kajti jokati se ni mogla ve<5. Zdajci se jej zdi, kakor da bi začelo v gozdn nekako svetlejSe postajati. Vse svoje mofi zbere, ter spleza na visoko smreko. 0 veselje! tu zagleda, daježe blizu kraj gozda. Naglo spleza z drevesa ter hitf, kolikor more, proti 6aema kraju, od koder se je svetUlo. Z veliko težavo je dospela kraj gozda. Zna se, da je bila zel6 trudna in spthana; ni čudo tedaj, da pade oueinogla in brez vse zavesti na zeiuljo pod neko drevo. Vročina je bila huda, cvetice so vele povešale k tlam avoje glaviee iii vsaka živalea si je iskala hladnega kotička, da bi se skrila pred pekččimi solnčnimi žarki. Tudi najzdravejši in najmočnejsi {lovek bi bil moral onemagati pod igeio vručino, koliko bolj mala iu šibka Marijca, ki je že dva dni trpela lakoto in žejo, k temu pa še toliko bridkosti, da bi jih še cel6 odraščen človek ne mogel prestati. Iz gozda prišedsi, mialila je, da aajde kako vast kjer bi dobrih in nsmiljenih Ijudi prosiJa za avit in pomoč. A temu ni bilo takti. Prcd njo je stal visok lirib, a nikjer nobene hiše niti živega človeka. Ko se nekoliko od- m. ¦ " počije, poskuša dalje potovati preko visocega hriba. Ali komaj je hodila dober čotrt ure, začuti, da jej pojemljejo moči, ter se ne more dalje geniti. Udje obneinorejo in Marijca se zgrudi na tla ter obležl črni oblaki se prižen6 po nebu in bilo je slutiti, da bode huda uia. In res so kmalu stemi kakor po noči. Bliski sukajo po nebu in grom bobni, da človeka strah in gr6za izpreletava. Čedalje bolj se sliši gromenje od bližnjih gora in dež se vlije, kakor bi mn bili vsi duški odprti. Tiho in mirno leži uboga Marijca, tres6č se po vsem telesn od strahii in grfize, v znožji visocega hriba ter pričakuje v tej strašnej nevarnosti svoje osodc. Zdajci se zabliska, kakor bi bilo ?se v ognji, strašno zabobni in vtem hipu tr6š8i v bližnje drevo. Marijca bleda kakor smrt, vsa premočena in z razmršenimi lasmi kleči ter moli k Bogu, da bi se je usmilil in rešil njeaega trpljenja. — Nevihts preneha. Solnce se zopet pokaže na jasncm uebu iu Tsa uarava je, kakor prerojena. Tudi Marijci se zdi, kakor da bi dobila novih modi. Poskuša Tstati, a vendar ne more. Po vseh udih iSuti straSne bolečine, če se le količkaj premakne. Zahajajoiie solnce razlije svoje poslednje žarke po okrepčacej zemlji. Vse se ?zdignje in veseli novega žirljeuja. Le v MarijiSinein srci ai veselja; Sntila je, da se jej smrt bliža t tem pustem, zapnš&nem kraji. Na večer je bflo zel6 hladno, in Marijco je stresal mraz po noči kakor še nikoli poprej. MislUa si je, zdaj prihaja oiii trenotek, da se preselim v boljSe življenje. Neb6 je bilo obsejano s svitlimi zmdicami in mesec je plaval med ajimi, kakor da bi preSteval te prekrasne lučice na nebeškem oboku. Proti jutru zaspf uboga Marijca in so prebudi, ko je sobica že davno razlivalo svoje svitle žarke po hribih in dolinah. Ladna ia žejna je, a aima ničesa, da bi si utolažila glad in žcjo. Zdajei slisi v bližini izpod sive skale studeaeo žuboreti. PoskuSa se k njeinu splaziti, da bi si žejo ugasila, ali o joj! nogi ste ju tako otekli, da jo zaboli po svem telesu, kadar koli nog6 premakne. Foskuša po rokah se do studenca priplaziti, a tudi to jej ni bilo mogo prikazal kakor mila zvezdica na nebeškem obzorji. Ob kratkem mu pov6 vse, kako se je ž njo godilo, ter mu toži hnde bolečine, ki jih fiuti v nogah. Pastirja zaboli 118 srce, ko vse to