I.KSTEK, Povest o minisira, ki j@ v»lil jajca* Spacska pravljica, prl&bSil di. L. L6asrdj T« bs je zgcdilo v d&Imi, topli Spanski d« i«li v tistih starih, dobrik Łssib, kd ni bilo m«d ijndEtvom Se mbzne jiolilike, shcdov, vehtov, po gifccftv In drcg;h takih reCi. ki so na prks^r v zadojib CaBih r?ja*e Avstrij« tako gresiia živijenjp km»rjem Btarodafne drijivc. Kaaeato y»?ga Uga je bit y ooib čiisib dvor, ia rard«ebojn» ?pbt ke> f&i:ciih d^orjaaof, do^aPi prcpiri med gtantB •>*..-- ^m kraljavega chrcra. in rezne msjhne IjnbosomuosH so pomali rRpieJ v«dno Skrijisjoii dxiavai voz. Takrat )e ž vd na Spsuskew kralj ...» kjer ]e kralj ir.ora biti totii kraljica. Seveda je bil todi tako imeoe*»ni prvi iriiniater, ki je tald rek- č vsjvladal in — kakar je b¦l& tskrat po \seh d«orih Bpk--fina niivtda — ni smel marjksti tndi dvofui nc-r^c, ki j» gkrbei za kratek «*s ia z^bavo Mi&i eter je uiival veliko nakfoc^enott k-aljfce, casprot no '6 pa kr*lj o»jve8 dal n* 'fcon\tg% Dorc*, katcrpga je iincl nje, kot cslo hraljestvo. M d cor cem in roiuistrom je bil nffprtate&o p^epir, *s^k |e viekcJ aa avojo plai in cel dvor ja b*l razdeljen ea dva stfaiiki. Kra<jica je vedao driala 2 misu ',tro»!, ksalj pa z no?cem. Nftkoč 88 spreta norec in mkdsttr tnke ai fea^ip. da se je »iednjiC msnist«? upozabil ia a»par v»a pra«ilŁ d?orae oljndnoiti Aor«m prisefil nekaj zaoSnio. Norec izgins Jn ga ni n«kaj Łaas aa ispre* gled. Kr»Ij postaja vedno bolj laiatrsA tn slsba vfllje. Jed iao ns fckne, prestol ce ogsja, ker Bima cb atrsci norca. Brez njega ni noogofie pe l]»ti d?ora in ne vladstti driav«. Poklifl« tcraj ministr* in ga nshrali ojistro: Tt st kri7, da oam je zb«fal naS kraljanner«a Imela sta vedco med sabo Vuto neuncco po IHiko i« fitfacke . . . slednjič 8« j« naveliSd in SeL Po| i ga iskat, spr»?i se I ujim m pr p>lj mm ga rszsj, če ne, odregneino S« tebl aaio krn i^evo coiloat. Dvcrnega mhimtra dobiti je laije, kiikor pa drorcega norca. Z*p rani si! Bl.nster P6 prikloai do trcboba iaoiide. Nfj proj g?e poioiit kfa!j«ci. V zacievi uotc& pa ni z Njegopim krsljevskim veličanst>ora nobene Salo — ocvrn« kra;|.;ca. — Vaa drago odpD^ii. tods norca mora imeti. Na pr« oststie. kakor €(a g?> >r 3 i'k»t in pripžljeS na.2&j. Z d?ora ri cd?<-.!, usra Mti kjs ^krit M-n'8ier iže p.otc« t ž is ctaira srceco in po ˇeSeao gi»\o. pre]bŁe dvir&ao z«, dvoraoo, Łre doli v klet, poaleda ptd ?4ojmjice, podatfeSjs, a aorca ni aife)«r! S^dojiS sap*si v pads^isšja prav v z&d?ij«ni koiiSka malo shfAmbico. eitta vratica :a res zogle^a norca. Popoloimt js slefiea, a«di aa koža&ici ic daia: ko! ko! ko! Kaj pa dalafi! — zakriči minisigr preseaeS^ a©. Nerec pa odgcyar|a mm®: ko' ka! ko! Alf si rea soorei! — rpie minister. Kr<! kc! kst Ne bodi v«ndar aecmen! — nad&ljaja mini* stsr — in pojdi z meno h krsliOi li te pot^baje, Ko! ko! ko! Miaistsr progi, rsU, zmerjs malolttuc; joče, a m do^il nd B<;rca dragsgn odgoy r*, kot nmt* m:ano kukod&kaaJB. Po dotgsm, do!g«m prigoTar;»eja Sef« iz^regov«« r&zmn m b?,»e io: Pauti «sa pri mii-a s.J vidia, d« v&lim f':c*. Kral| r»d € poJ^ane piS?.*uCe. a skrmo n-.<bS'f ^koksja ao-Ss valiti. Torej scm 86 ooliož I, da u^ jth k^alim faz. S ci:m S* d?a ted>.^, 8) t-: ;'«af pa i»j-..j.dio izizlip.ni tofEi Aidiaj da r.s »r-i:'..*-', doi h kralia. Fcldi Bt.mo tfeactčk, B8.nao tolii^u, d« i« kr&l) vidi Č3 no, epodi fie mena, kar bo velui gkoda 2» d ža*o. $9 moTf m niti inhufo. Ti So ce ve3, jajca »e hitf ¦ ' . fei _ . . rotl, )o8e, ae nft^gane z ma- ata, da 86 s!ftiuj;Č taii norcu omehfa trdo srce. Sa:vo, če ti mei tsm časom sodiS ca jacih, dokler se ne vrcem. ., Miniuter privoli, norec vstane m se obiecs, miRister pa steče z zlatom tbSiti fcak, p«lcŁi poleg sebe na tla ?eliko omelno Spaasko y]egclso, odlcži veliksBski beli cvratcik, ki je izgledal kakor kroinik, tezoje tssno k bddrim napet« hliže in sa vsed© na Jajcs. Norec ga Se pcdc8i, ka>o naj mefia in kako ni\ govori: ko! ko! ku! — tcr odide. Priia h kr»l<a . . . Kr»Jj skcči 8 prestola, zMa kroua ss mn f ;> yrs:re na g^ad, z žczlom zadsco ob z!d, da se ma cdlomi špics, ko z»gleda ljnbljsa«ga norca. Kje si bil, dragi aoj norec? Ne reS, ks-io Užko ]e bilo yladanj« brez tebe . . . Korec pa pcloži pr»t na osta: Pst! . . . Kaij pa je zope ? V«liko čoda! Pcjdib z mano, da yam pokj,*tm . . . To bo zopet a«k«j posebnega! — zavpije kraij, ai popra*i ni glavi kroBO, zsdrgne pri kU Csh naram&ice, vrle čez rame ikrlntni plaSfi t?sci |e naredil sata in si Cakal, da bi ga isapra Tili Bjegovi dvorni hapci— potem pa zakliC« ksaljici, kt je f gjseduj« <i?--*- "•"' ;" ¦ - '.-;l*i*;»ii prestolo: UrSa bitre! Norca imsimo, pckszal bo cekaj imenitcegg, N s Tadi kr»ljica skod! naenkrst s s?oJ6ga pre sto|a, glas gre iz dvorane ˇ d?ora»o. kmala 88 Ebe?o ysf, kar je 8lažabn!kcy in »Inž bnic na dvo ra, ter gredo: kralj sapiej, kriljica za njim, po tem vsi dvorski sloiabniki in slolabnico, drag zn drogim, iu norcc !va2e pot Prekcdijo hodolk m hodnikom, »topojice za stopujicami, yedno dalje in ivčvo viSje gori proti podstreSja. coiec odpre vrata na poddreSje, motajo se med starimi koSa rsimi. poJoirljemmi oroarami, starodavoimi preatcli in drngo tako ropotijo y«dno dnljo prcti zadnjeroa kctn. Ta nujdejo oa malih vratirah zapisano ^esedc: Veliko Cado! Jicrec odp?o vr*tica rekofi: »Veliko Cado! Veličac^l/o, poglejie, k»kc y&š mioister j$jca vali'« A y kotu je sedel na jsjcib nsi^ster prpol noma slečen ia kokodakal: ko! ko! ko! Od one^a Sasa yelja na Spaoskem pregovcr: Micistcr jsjca vali! — Se se hofi« reCi daBegodi aekaj posebno' fmdcsgK.