GEOLOGIJA 48/2, 303–310, Ljubljana 2005
Geohazard - geolo{ko pogojena nevarnost zaradi procesov pobo~nega premikanja. Primer ob~ine Bovec
Estimation of geohazard induced by mass movement processes. The Bovec
municipality case study
Milo{ BAVEC, Toma‘ BUDKOVI^ & Marko KOMAC Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, Ljubljana
Klju~ne besede: geohazard, geolo{ko pogojena nevarnost, pobo~ni proces, plaz, masni tok, drobirski tok, blatni tok, podor
Key words: geohazard, slope process, mass movement, landslide, mass flow, debris flow, mudflow, rockfall
Povzetek
Na primeru ob~ine Bovec je bila razvita metodologija izdelave karte geolo{ko pogojene nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja v merilu 1:25.000. Metodologija je usmerjena v neposredno uporabnost izdelka pri prostorskem na~rtovanju na nivoju ob~in, zato so bila glavna vodila pri njeni pripravi strokovna korektnost, ~im kraj{i ~as izdelave in enostavnost kon~nega izdelka. Izdelava temelji na {tirih zaporednih fazah, od katerih so prve tri kabinetne: 1) sinteza obstoje~ih podatkov, 2) izdelava matemati~nega modela geolo{ko pogojene nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja, 3) zdru‘itev rezultatov 1. in 2. faze v kon~ni izdelek v merilu 1:25.000, v zadnji, ~etrti fazi pa metodologija predvideva {e dodatni terenski pregled obmo~ij, ki so stali{~a nevarnosti ali/in ogro‘enosti dolo~ena kot najbolj pere~a.
Abstract
Methodology was developed for estimation of geohazard induced by mass movement processes, taking the Bovec municipality as the case study area. The geohazard map in scale 1:25.000 as the final product is aimed to be directly applicable in spatial planning of local communities (municipalities). The requirements that were followed to achieve this aim were: expert correctness, reasonable time of elaboration, and easy to read product. Elaboration of the final product comprises four consecutive phases, of which the first three are done in the office: 1) synthesis of archive data, 2) probabilistic model of geohazard induced by mass movement processes, 3) compilation of phases 1 and 2 into the final map in scale 1:25.000. As the last phase, field reconnaissance of most hazardous areas is fo-
Uvod
Dobro poznavanje geolo{ko pogojene nevarnosti dolo~enega obmo~ja je klju~ni del smotrnega prostorskega planiranja in na~r-tovanja gradbenih posegov. Z analizo obsto-je~ih geolo{kih podatkov, detajlnim kartira-njem potencialno nevarnih obmo~ij in z ustreznimi metodami, ki slu‘ijo kot podpora
geolo{kim podatkom, tudi daljinskim zaznavanjem, je mo~ izdelati detajlne karte ge-olo{ke nevarnosti oziroma dolo~iti obmo~ja potencialnih pobo~nih premikanj. Ti podatki lahko slu‘ijo kot preventiva pred nepotrebnimi in nesmotrnimi ~love{kimi posegi v okolje, ki bi lahko povzro~ili ne‘elene posledice. Prednosti in rezultati re{evanja takih problemov {e zdale~ nimajo le akademske
reseen.
304
vrednosti, temve~ so koristi {ir{ega socialnoekonomskega pomena. Samo v zadnjih letih se je na primerih Loga pod Mangartom, Slanega blata, Macesnikovega plazu, Kose-~a, Ciprnika, Posavja in {e nekaterih drugih pojavov masnih premikanj izkazalo, da bodo za gradbeni{ke oziroma infrastrukturne posege v prihodnosti nujno potrebne kvali-tetnej{e ocene geohazarda. Karta geolo{ko pogojene nevarnosti naj bi po na{em mnenju postala nepogre{ljiv pripomo~ek pri smotrnem prostorskem planiranju.
V okviru projekta MV[ZT smo razvili metodologijo, ki omogo~a oceno nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja na enostaven in u~inkovit na~in in daje rezultat, ki je neposredno uporaben na nivoju lokalnih skupnosti. V naj{ir{em smislu pojma Geoha-zard zajema metodologija le del geolo{ko pogojenih nevarnosti, ki so v Sloveniji razen potresov najbolj prisotne. Metodologija sicer daje neposredno uporaben kon~ni rezultat, ki pa ga je mogo~e dopolniti {e z modeli sedi-mentiranja posameznih pobo~nih pojavov, potresno mikrorajonizacijo in {e nekaterimi, na~eloma manj pomembnimi elementi geo-hazarda. Zaradi izjemne heterogenosti prostora smo metodologijo razvili na primeru ob~ine Bovec, ki ponuja celo paleto problemov geohazarada. [e bolj poudarjeno kot drugod v Sloveniji se je tam pokazala nuja po kvalitetnih podatkih, ki bi omogo~ili varnej{e in trajnej{e na~rtovanje urbanizacije, izgradnje infrastrukture, razvoja turizma itd. Potrebo in smiselnost izdelave tovrstne karte tega obmo~ja je po dogodkih v Logu pod Mangartom jasno poudaril ‘e Jurkov{ek (2001).
Geohazard v smislu posledic procesov pobo~nega premikanja
Masni premiki zemljin in kamnin - plazovi, skalni podori in masni tokovi povzro~ajo veliko materialno {kodo, pogosto pa terjajo tudi ~love{ka ‘ivljenja. ^eprav ni trdnih dokazov, ki bi podprli to domnevo, pa nekateri strokovnjaki (npr. Alexander, 1993, Van Westen, 1993) predvidevajo, da se nastala {koda in izguba ~love{kih ‘ivljenj, ki sta posledica naravnih katastrof, iz leta v leto po-ve~ujeta. Stopnja materialne {kode in {tevi-lo ~love{kih ‘rtev sta na~eloma obratno sorazmerni z gospodarsko razvitostjo de‘e-le, ki jo je doletela katastrofa. Kar 95% ‘r-
Milo{ Bavec, Toma` Budkovi~ & Marko Komac
tev se zgodi v de‘elah tretjega sveta, materialna {koda pa lahko dose‘e tudi 10% BDP (Van Westen , 1993). Stopnja ekonomske {kode je za razliko od materialne vi{ja v razvitej{ih de‘elah zaradi omejenih ekonomskih virov manj razvitih de‘el (Alexan-d e r , 1993). Po nekaterih ocenah so plazovi po vsem svetu vzrok okoli 1000 smrtnim ‘rt-vam in okoli 4 milijardam ameri{kih dolarjev {kode letno (S i n g h r o y et al., 2000). Po drugih podatkih (Galloway, 2001) naj bi petindvajset najve~jih plazov v dvajsetem stoletju terjalo okoli stoosemdeset tiso~ ‘iv-ljenj in materialno {kodo izjemnih razse‘no-sti. Tudi obmo~je Slovenije je zaradi svoje geolo{ke pisanosti, morfolo{ke razgibanosti in raznolikih podnebnih razmer mo~no pod-vr‘eno naravnim eksogenim procesom. Sredi devetdesetih let je bilo po oceni Ribi~i-~ a in sodelavcev (1994) v Soveniji med 7000 in 10000 ve~jih nestabilnih pojavov. [koda zaradi plazov naj bi v letu 1993 dosegla 12% skupne {kode zaradi naravnih pojavov, ki je bila ocenjena na slabe 4% BDP za isto leto (Petkov{ek & Marolt, 1994). V letu 2001 je dele‘ {kode zaradi plazov zna{al 21 % skupne {kode zaradi naravnih nesre~, kar je zneslo 378 milijonov tolarjev (SURS, 2003).
Nekateri primeri iz (geolo{ke) preteklosti
Z izjemo ravninskih predelov na severovzhodu in osrednjih delov nekaterih ve~jih kotlin je slovensko ozemlje s stali{~a geoha-zarda sorazmerno neugodno. Pri tem zaradi geolo{ke raznolikosti in na~eloma ve~jih naklonov pobo~ij po zahtevnosti izstopa predvsem obmo~je Alp in alpskega predgorja, k temu pa moramo nedvomno pri{teti tudi naj{ir{e obmo~je Posavskih gub.
Razen v uvodu na{tetih lokacij, ki so pro-blemati~ne {e danes, imamo v na{em prostoru ve~ bolj ali manj dokumentiranih dokazov o tovrstni dinamiki v preteklosti. Poznamo na primer opise pojavov ve~jih masnih premikanj z obmo~ja med Rimskimi toplicami in Zidanim mostom. Placer (2002) tako med drugimi omenja sledi t.i. Sor~anovega pod-ora pod Grmado ju‘no od Rimskih Toplic, ki je najverjetneje ‘e pred kvartarjem zajezil in spremenil tok reke Savinje. Podor je zaradi odkopavanja v kamnolomu ponovno nestabilen. S ~love{kim poseganjem v ob~utljivo naravno ravnovesje je najverjetneje povezan tu-
Geohazard - geolo{ko pogojena nevarnost zaradi procesov pobo~nega premikanja...
305
di masni tok sedimentov, ki je leta 1877 po gradnji Ju‘ne ‘eleznice vzhodno od Zidanega mosta za~asno zajezil tok Savinje in zahteval 14 ‘ivljenj (slika na naslovnici). V Bovcu in okolici so bili najdeni sledovi masnih tokov velikega obsega (Bavec, 2002), ki segajo v ~as predzadnjega glaciala in zadnjega inter-glaciala (med 100 in 170 ka b.p.) ter v ~as otoplitve po zadnjem glacialu (med 20 in 11 ka b.p.) in so ob odlo‘itvi najbr‘ pokrili ve~ji del Bov{ke kotline, razen tega pa {e veliki podori v bli‘ini Srpenice (npr. Kuntri, ki je vsaj za kratek ~as zajezil So~o), v Bav{ici, v Koritnici, v Trenti itd. (B a v e c , 2001). Ple-istocenske starosti je najverjetneje tudi »plaz Sela« pri Vipavi, ki je v obliki drobirskega toka izpod ^avna vplival na tok Vipave (P o -p i t & K o { i r , 2003). Med bolj znana in dobro opisana obmo~ja s stalnim problemom zaradi procesov pobo~nega premikanja spada vsekakor tudi Dobra~. Danes je znano, da podor z Dobra~a ob Belja{kem potresu 1348 ni bil edini, pa~ pa le eden v seriji dogodkov, ki so od poznega pleistocena do danes vplivali na morfologijo in poselitev Spodnje Ziljske doline (npr. Zorn, 2002). Najverjetneje tudi zgodbe o petelinu, ki je kikirikal pod studor-skim podorom in Gregor~i~eva pesem o zasuti vasi v dolini Jezernice niso ~isto brez osnove, dokumentiranih primerov iz geolo{ke zgodovine pa je pravzaprav {e precej ve~ (npr. Zorn , 2001; Petje, 2005; Pa v { e k , 1994, 1996; Oro‘en  Adami~ , 1990).
Metodologija izdelave karte geolo{ko
pogojenih nevarnosti zaradi procesov
pobo~nega premikanja
Metodologija, ki je izrazito usmerjena k neposredni uporabnosti kon~nega izdelka pri prostorskem na~rtovanju na nivoju lokalnih skupnosti (ob~in), je razdeljena na tri zaporedne faze, (Slika 1).
1) Sinteza obstoje~ih arhivskih geolo{kih podatkov v fazno karto geolo{ko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja v merilu 1:25.000 (Budkovi~, 2002).
2)   Izdelava verjetnostnega statisti~nega modela geolo{ko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja v merilu 1:25.000 (Komac, 2005).
3)  Izdelava karte geolo{ko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja v merilu 1:25.000 na podlagi sinteze fazne karte (1) in verjetnostnega modela (2) v merilu 1:25.000 in izlo~itev najbolj proble-mati~nih obmo~ij.
In kot dodatek:
4)  Kartiranje najbolj problemati~nih ob-mo~ij v merilu 1:5.000 ali 1:10.000 (odvisno od razpolo‘ljive topografske osnove) in izdelava detajlnih na~rtov geolo{ko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja za ta obmo~ja.
Slika 1. Shema izdelave
karte geolo{ko pogojene
nevarnosti zaradi procesov
pobo~nega premikanja.
306
Milo{ Bavec, Toma` Budkovi~ & Marko Komac
Faza 1. Sinteza obstoje~ih arhivskih
geolo{kih podatkov v fazno karto
geolo{ko pogojenih nevarnosti zaradi
procesov pobo~nega premikanja v
merilu 1:25.000
Izvorni podatki
Za izdelavo OGK SFRJ so bili primarni geolo{ki podatki zbrani na osnovi topografskih kart v merilu 1:25 000, sledila je sinteza kartiranja v merilu 1:100 000. K vsakem listu karte 1 : 100 000, tiskane na topografski osnovi greenwi{ke razdelitve in kvadratnega tipa, je bil izdan tolma~. Najve~ji del ozemlja bov{ke ob~ine pokriva list OGK SFRJ L 33- 52 Beljak in Ponteba (Jur-kov{ek, 1987), ju‘no obrobje ob~ine pa je pokrito z listom L 33-64 Tolmin in Videm (Buser , 1987). Za presojo geolo{ko pogojene nevarnosti je merilo OGK SFRJ pregrobo, saj so izpu{~ene mnoge podrobnosti, ki utegnejo biti zelo pomembne. Zato smo pri izdelavi na{e Karte geolo{ko pogojene nevarnosti na podlagi obstoje~ih podatkov, ki predstavlja prvo fazo na{ega dela, uporabili
rokopisne izvirnike obeh listov OGK v merilu 1: 25.000 (Slika 2).
Zaporedje kamnin ali sedimentov, ki je na nekem prostoru nastajalo v dolo~enem ~asovnem obdobju in podobnih pogojih, imenujemo tu formacija. Termin uporabljamo pogojno, ker nekatere kartirane listostrati-grafske enote ne ustrezajo vsem kriterijem, zahtevanim za opredelitev formacije.
Kriteriji
Na podlagi izkustveno dolo~enih lastnosti (ekspertne ocene) je bila za vsako formacijo dolo~ena podvr‘enost procesom pobo~nih masnih premikov, ki sodijo med geolo{ko pogojene nevarnosti. S stali{~a geohazadra so najbolj neugodne lastnosti kamnine naslednje:
-  sestavljata jo ve~inoma lapor ali glino-vec, ki preperevata v plazljivo zaglinjeno preperino,
- sestavljajo jo plasti karbonatov s tankimi plastmi laporja ali glinovca, vzdol‘ katerih lahko prihaja do zdrsov.
Na pobo~jih, ki jih grade razli~no nevarne formacije, so lahko akumulirani tudi ne-
Slika 2. Karta litolo{kih enot (formacij), strukturnih elementov in obstoje~ih pojavov pobo~nega
premikanja za del ob~ine Bovec, na podlagi katere z ekspertno oceno dobimo rezultat prve faze.
Opisi za posamezne enote so podani v B u d k o v i ~  (2002).
Geohazard - geolo{ko pogojena nevarnost zaradi procesov pobo~nega premikanja...
307
vezani ledeni{ki, re~ni ali pobo~ni sedimenti (meli{~a), ki lahko ob izrednih dogodkih (obilne padavine, mo~ni potresi) zdrsnejo po pobo~ju.
Kamnina ali njena preperina sta lahko stabilni, ru{ljivi ali plazljivi ter tako za prostorske posege razli~no primerni oziroma neprimerni. Na obmo~ju bov{ke ob~ine je bilo na osnovi OGK SFRJ ugotovljenih 28 t.i. formacij. Od tega je s stali{~a geohazarda potencialno nevarnih 10, ostalih 18 pa je v splo{nem stabilnih, vendar tudi na njih ob-~asno prihaja do pobo~nih premikanj.
Tektonska pretrtost znatno vpliva na stopnjo geolo{ko pogojene nevarnosti. Razpoke in prelomi so kompaktno kamnino razkosali v bolj ali manj labilne bloke, ki se lahko po poru{itvi razvijejo v skalne podore. ^e prelomi sekajo bolj zaglinjene kamnine, se lahko v pregnetenih conah pojavijo zemeljski plazovi z globokimi drsinami. Po-dori se na obmo~ju bov{ke ob~ine pogosto pojavljajo ob narivnih robovih, kjer trde kamnine le‘ijo na mehkih.
Rezultat prve faze
Na karti smo izdvojili tri glavne skupine nevarnih obmo~ij.
Plazovita obmo~ja so praviloma povezana s formacijami, v katerih se pojavlja ve~ laporja in glinovca. Te preperevajo v debelo zaglinjeno preperino, ki posebno ob obilnih padavinah rada splazi. Plazijo tudi sedimen-ti meli{~ in diamikti (morene, stari masni tokovi), ki so na teh kamninah odlo‘ene. Tak{ne razmere se pojavljajo na ju‘nem po-bo~ju Rombona, v Lo{ki Koritnici, v Man-gartskem potoku, v dolini U~je, v dolini Slat-nika, na severnem pobo~ju Kobari{kega Stola, v Vrsniku in na prelazu Vr{i~.
Obmo~ja, kjer lahko zemeljski plazovi preidejo v masne tokove sedimentov so: strma pobo~ja dolin U~je, Mangartskega potoka, Lo{ke Koritnice in Slatnika. Tak{ne razmere lahko nastanejo, ko plazovi zaglinjene preperine, meli{~ ali diamiktov, ki polze po neprepustni preperini, zaprejo pot gorskim hudournikom. Ti plazovino prepojijo z vodo in jo spremenijo v masni tok, ki lahko z veliko hitrostjo zdrvi po hudourni{ki strugi v dolino. Tak{en tok ima lahko veliko hitrost in ru{ilno mo~.
Skalni podori lahko nastanejo na ve~ na-~inov.
– V plastovitih karbonatnih kamninah, kjer plasti le‘e vzporedno s pobo~jem, prihaja do zdrsov kamnine po plastovitosti, npr. na Bav{kem Grintavcu, Javor{~ku, ^rnem vrhu in drugod. Tak{ni zdrsi so pogostej{i ob lapornih lezikah.
– V strmih skalnih stenah izpadajo s prelomi ali razpokami omejeni bloki kamnine, kot se je pokazalo med velikono~nim potresom leta 1998 v Lepeni.
– Ve~ji skalni podori se razvijejo na ob-mo~ju narivnih robov, kjer je trda kamnina narinjena na mehkej{o – obmo~je ju‘nega obrobja Rombona.
– Do velikih skalnih podorov lahko pride vzdol‘ aktivnih prelomov kot v primeru po-ru{itve dela ju‘nega pobo~ja Polovnika vzdol‘ idrijskega preloma. Tam odlo‘eni po-dor Kuntri je povezan z za~asno zajezitvijo So~e.
Faza 2. Izdelava verjetnostnega modela,
Vhodni podatki in opis metode
Podatki o formacijah iz (fazne) karte ge-olo{ko pogojene nevarnosti (Budkovi~, 2002; opisano zgoraj) so slu‘ili kot eden od pomembnej{ih vhodnih podatkov pri izdelavi verjetnostnega modela napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas. Kot osnova vsem analizam so slu‘ili tudi podatki o pojavih premikanj pobo~nih mas, ki so bili v ve~ji meri dobljeni iz karte geolo{ko pogojene nevarnosti (Budkovi~, 2002) in dopolnjeni s podatki iz baze o zemeljskih plazov GIS_UJME (Komac et al., 2005).
Poleg podatkov o geologiji oz. litologiji, so bili pri analizah vpliva in izdelavi modela uporabljeni {e podatki o nadmorskih vi{inah, o naklonu, ukrivljenosti in usmerjenosti pobo~ij, oddaljenosti od povr{inskih tokov in od strukturnih elementov, o sinhro-nosti vpadov plasti in usmerjenosti pobo~ij ter podatki o rabi tal. Za neparametri~no analiti~no metodo pojavljanja plazov ali po-dorov v odvisnosti od lastnosti prostorskih dejavnikov je bila je izbrana metoda testiranja ?2 (hi kvadrat). Na osnovi rezultatov analiz so bili prostorski dejavniki, ki so bili prej razdeljeni na razrede, ponovno ordinalno razvr{~eni glede na vrednost parametra ?2 ob so~asnem upo{tevanju pozitivnega oz. negativnega vpliva razreda dejavnika na pojavljanje plazov ali podorov. Taka razvrsti-
308
tev je bila nujna pred normalizacijo vhodnih podatkov in njihovo vklju~itvijo v model napovedi verjetnosti pojavljanja plazov ali po-dorov, katerih sinteza je karta nevarnih ob-mo~ij glede na premike pobo~nih mas. Analize so bile opravljene na testnem nizu populacije plazov oz. podorov, kvaliteta modela pa je bila preverjena s kontrolnim nizom. Rezultati univariatne analize podajajo posami~en vpliv prostorskih dejavnikov na pojavljanje plazov v bov{ki ob~ini. Zaradi prepletanja vplivnih dejavnikov, je bil pro-u~en njihov so~asni vpliv na obravnavani pojav. Na podlagi izra~unanih pomembnosti posameznih razredov za posamezen prostorski dejavnik so bili le-ti razvr{~eni glede na njihovo pomembnost in normalizirani, da je bila zagotovljena enakost podatkov pred postopkom modeliranja. Iskanje idealnega modela napovedi verjetnosti pojavljanja plazov ali podorov je potekalo po principu ra~una-nja s kombinacijami razli~nih ute‘i za vhodne vplivne parametre in sprotno preverjanje kvalitete vsakega modela. Za izdelavo modela napovedi verjetnosti pojavljanja plazov in masnih tokov je bilo izdelano 3142, za model napovedi verjetnosti pojavljanja po-dorov pa 7674 modelov, skupaj 10816 modelov.
Statisti~na analiza podatkov
Rezultati univariatne statistike (Komac , 2005) poka‘ejo, da je pojavljanje plazov in masnih tokov na obmo~ju ob~ine Bovec pomembno (signifikativno) povezano z naslednjimi prostorskimi dejavniki, ki so razporejeni od najpomembnej{ih do manj, a {e vedno pomembnih:
- geolo{kimi formacijami: starej{a sprije-ta morena z ve~jimi in manj{imi bloki karbonatnih kamnin oz. diamiktit (sgl), meli{~a (d), nesprijeta morena oz. diamikt (gl), apnenec, lapor, dolomit in dolomit z ro‘encem (ald), pe{~enjak, lapor, glinovec, konglomerat (plgk) in apnenec z redkimi le~ami ro-‘enca, laporni apnenec, lapor (al),
- razredi nadmorskih vi{in: (vsi v m); 500 – 600, 1000 – 1100, 600 – 700, 1400 – 1500 in 800 – 900
- razredi naklona pobo~ij (°): 17 – 20, 14 – 17, 26 – 29, 23 – 26 in 20 – 23,
-  blago konveksnimi deli pobo~ij (0,1 -0,5) in prevojnimi deli (-0,1 - 0, 1),
- ju‘nimi pobo~ji, severovzhodnimi in zahodnimi pobo~ji,
Milo{ Bavec, Toma` Budkovi~ & Marko Komac
-  razredi oddaljenosti od povr{inskih tokov (m): 250 – 300, 200 – 250, 300 – 350, 150 – 200 in 350 – 400,
- razredi oddaljenosti od strukturnih elementov (m): 350 – 400, 300 – 350, 250 – 300, 200 – 250, 400 – 450,
-  sinhronostjo vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij v obmo~ju razlike do 22,5°, kar potrjuje posledi~nost sovpadanja plasti in pobo~ij, vendar pa se ta trend zmanj{eva-nja vpliva logi~no ne nadaljuje z ve~anjem razlike. Pri~akovano bi morala manj{a razlika bolj vplivati na pojavljanje premikov pobo~nih mas,
- razredi rabe tal: gozd in ostale pora{~e-ne povr{ine, odprta zemlji{~a brez ali z nepomembnim rastlinskim pokrovom, kmetijska zemlji{~a – ostali ekstenzivni pa{niki in kmetijska zemlji{~a v zara{~anju.
Pojavljanje podorov na obmo~ju ob~ine Bovec je pomembneje (signifikativno) povezano:
-  s formacijama grebenski apnenec (ga) ter skladnati dachsteinski apnenec s plastmi dolomita (das),
-  z razredi nadmorskih vi{in (m) 700 – 800, 900 – 1000, 600 – 700 in 800 – 900,
- z razredi naklona pobo~ij (°) 47 – 50, 38 – 41 in pogojno 41 – 44,
-  pogojno s severovzhodno orientiranimi pobo~ji,
- razredi oddaljenosti od vodotokov 350 – 400 in 500 – 1000 metrov,
-  pogojno razred oddaljenosti od strukturnih elementov 25 – 50 metrov,
-  v primeru podorov so rezultati modela pokazali, da sinhronost vpadov plasti z usmerjenostjo pobo~ij statisti~no ne vpliva na njihovo pojavljanje,
-  pogojno razred rabe tal gozd in ostale pora{~ene povr{ine.
Faza 3. Primerjava verjetnostnega
modela z ekspertno ceno in izdelava
karte geolo{ko pogojenih nevarnosti
zaradi procesov pobo~nega premikanja
v merilu 1:25.000
Primerjava prve (ekspertna ocena) in druge faze (statisti~ni model) je potrdila na{o domnevo, da lahko kvaliteten izdelek dobimo le s komplementarnim pristopom oziroma sestavljanjem/zlitjem rezultatov obeh faz (Slika 3). Res je, da dasta oba pristopa primerljive rezultate, vseeno pa se izka‘e, da je
Geohazard - geolo{ko pogojena nevarnost zaradi procesov pobo~nega premikanja...
309
Slika 3. Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij zaradi pojavov plazov z znanimi lokacijami
plazov (levo) in verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij zaradi pojavov podorov z znanimi
lokacijami podorov (desno) za isti del ob~ine Bovec kot na sliki 2.
navzkri‘no preverjanje in dopolnjevanje klju~no za kvaliteto izdelka. Izku{en geolog bo sicer dobro razdelil formacije na bolj ali manj nevarne, te‘ko pa bo pri kon~nem izdelku upo{teval vse prostorske dejavnike zato bo njegova karta pregroba. Po drugi strani bo statisti~ni model upo{teval vse prostorske dejavnike, bo pa na nekaterih to~kah ne‘ivljenjski in nujno potrebuje intervencijo izku{enega geologa, v kon~ni fazi pa tudi detajlno kartiranje oz. terenski pregled klju~nih obmo~ij. Poglejmo nekaj primerov uskladitve faznih rezultatov.
1)  Statisti~no dolo~en vpliv litolo{ke sestave (formacij) na pojavljanje premikov po-bo~nih mas se dobro ujema s strokovno ocenjenim vplivom. Ker bo ekspert celotno formacijo ozna~il kot nevarno, je potreben popravek, ki bo upo{teval prostorske dejavnike (naklon pobo~ij, ukrivljenost itd.).
2)     Vpliv dejavnika oddaljenosti od povr{inskih tokov (rek) na pojavljanje pojavov premikov pobo~nih mas je navidezen, saj je pojavljanje premikov pobo~nih mas povezano z geomorfologijo obravnavanega obmo~ja, ki se odra‘a v statisti~ni povezanosti lokacij pojavov in oddaljevanja od tokov. ^eprav statistika poka‘e, da je ‘ivljenje v oddaljenosti 500 do 1000 metrov od rek nevarno, je jasno, da ta kriterij ne zdr‘i izkustvene ocene.
3) Podatek o zna~ilnih obmo~jih nadmorskih vi{in pri pojavljanju premikov pobo~-nih mas je sicer zanimiv, je pa geomorfo-lo{ko gledano zelo lokacijsko vezan. Zaradi tega je treba vpliv dejavnika nadmorske vi{ine na pojavljanje plazov ali podorov obravnavati s precej{njo mero previdnosti
oziroma ga razumeti izklju~no kot lokalno koincidenco.
4) Statisti~ni model poka‘e, da pojav po-dorov ni povezan s sinhronostjo vpadov in naklonov pobo~ij. To v primeru Bov{ke ob-~ine ne dr‘i, resnica je prej nasprotna (Po-lovnik, Bav{ica, Javor{~ek...). Razlog za tak rezultat je omejena koli~ina podatkov o vpadih plasti. Potrebna je intervencija eksperta in po potrebi terensko preverjanje.
Zaklju~ek
Rezultat raziskovalnega projekta »Geo-hazard - razvoj metodologije za oceno ge-olo{ko pogojene nevarnosti« je karta v merilu 1:25.000, ki opisuje obstoje~e, predvsem pa tudi predvidene pojave masnega premikanja (plazenje, skalni podori, drobirski tokovi...). Metodologija je usmerjena v oceno geolo{ko pogojenih nevarnosti na nivoju posameznih lokalnih skupnosti (predvsem ob-~in) v merilu 1:25.000 in omogo~a neposredno uporabo pri izdelavi ob~inskih prostorskih planov. Mogo~a in potrebna je tudi nadgradnja z detajlnim kartiranjem najbolj problemati~nih obmo~ij v merilu 1:5.000 ali 1:10.000.
Izdelava take karte je sorazmerno hitra in temu ustrezno stro{kovno nezahtevna, za dopolnitev do popolne karte geohazarda pa bi jo bilo smiselno dopolniti {e z ostalimi vidiki geolo{ko pogojenih nevarnosti (z modeli se-dimentiranja posameznih pobo~nih pojavov - npr. modeli raz{irjanja drobirskih tokov, s seizmi~no mikrorajonizacijo, s kartami poplavnih obmo~ij ipd.). Taka nadgradnja je
310
Milo{ Bavec, Toma` Budkovi~ & Marko Komac
~asovno zahtevna, je pa popolnoma kompati-bilna s tu predstavljenim izdelkom. Smiselno bi bilo, da lokalne skupnosti kot obvezno podlago pri izdelavi prostorskih na~rtov upo{te-vajo karto geolo{ko pogojene nevarnosti zaradi procesov pobo~nega premikanja v merilu 1:25.000, ki re{uje najve~ji del problema Geo-hazarda, nadgradnjo pa izvedejo s~asoma v skladu z mo‘nostmi in potrebami.
Reference
A l e x a n d e r , D. 1993: Natural disasters. -UCL Press Ltd., University College London, 632 pp, London.
Bavec, M. 2001: Kvartarni sedimenti Zgornjega Poso~ja. - 131 pp., Ljubljana. Doktorska disertacija, NTF Ljubljana.
Bavec, M. 2002: Nove ~asovne in genetske opredelitve nekaterih mlaj{ekvartarnih sedimen-tov in kamnin v Bov{ki kotlini in njeni bli‘nji okolici. - Geologija, 45, 291-298.
B u d k o v i ~ , 2002: Karta geolo{ko pogojene ogro‘enosti na primeru ob~ine Bovec. - Ujma, 16, 141 - 145.
Buser, S. 1987: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, list Tolmin in Videm, 1:100.000.- Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
G a l l o w a y , J. 2001: Geologic Hazards. -Can´ada College, p. 7, Redwood City. (http:// www.pls.lib.ca.us/smcccd/faculty/galloway/ haz.9.html, 2001)
J u r k o v { e k , B. 1987: Osnovna geolo{ka karta SFRJ, lista Beljak in Ponteba, 1:100.000. - Zvezni geolo{ki zavod, Beograd.
J u r k o v { e k , B. 2001: Izdelava karte geolo{ko pogojene ogro‘enosti ob~ine Bovec (1:25.000). – Ujma, 14-15, 289 - 294.
Komac, M. 2005: Verjetnostni model napovedi nevarnih obmo~ij glede na premike pobo~nih mas - primer ob~ine Bovec. - Geologija, 48/2 (v tisku), Ljubljana.
Komac, M., R i b i ~ i ~ , M., [ i n i g o j , J., K r i -v i c , M. & K u m e l j , [. 2005: Analiza pojavljanja plazov v Sloveniji in izdelava karte verjetnosti plazenj. Projekt: Novelacija in nadgradnja infor-
macijskega sistema o zemeljskih plazovih in vklju-~itev v bazo GIS_UJME, Fazno poro~ilo za leto2005. - Geolo{ki zavod Slovenije, 138 p., Ljubljana.
Oro‘en Adami~, M. 1990: Podor v Trenti. - Ujma, 4, 18, Ljubljana.
P a v { e k , M. 1994. Skalni podor v Trenti. -Ujma, 8, 24 – 29, Ljubljana.
Pav{ek, M. 1996: Skalni podor na Velikem Mangartu. – Ujma, 10, 67 – 69, Ljubljana
P e t j e , U. 2005: Analiza nevarnosti padajo~e-ga kamna na cestah v alpskem prostoru, Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za grad-beni{tvo in geodezijo.
P e t k o v { e k , B. & M a r o l t , P. 1994: Rezultati {tudije ogro‘enosti republike Slovenije z zemeljskimi plazovi. - Prvo slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih, Idrija, 17. in 18. november 1994. - Idrija : Rudnik ‘ivega srebra, 21-29, Idrija.
P l a c e r , L. 2002: Gravitacijski zdrsi ob spodnji Savinji. - Ujma, 16, 146 - 148, Ljubljana.
R i b i ~ i ~ , M., B u s e r , I. & H o b l a j , R. 1994: Digitalno atributna / tabelari~na baza zemeljskih plazov Slovenije za terenski zajem podatkov. -Prvo slovensko posvetovanje o zemeljskih plazovih, Idrija, 17. in 18. november 1994. - Idrija : Rudnik ‘ivega srebra, str. 139-153, Idrija.
P o p i t , T. & K o { i r , A. 2003: Pleistocenski plaz pri Selu v Vipavski dolini. - Geolo{ki zbornik, 17, 133-138, Ljubljana.
S i n g h r o y , V., Van Westen, C.J., B a n n e r t , D., W a s o w s k i , J., L a c o u l , M., O h k u r a , H., M i t c h e l l , C. & M a s s o n n e t , D. 2000: Report of the Landslide Hazard Team – Executive Summary. - The CEOS Group, Committee on Earth Observation Satellites Disaster Management Support Group, USA. (http://disaster.ceos.org/land-slide.htm, 2001)
SURS, 2003: Statisti~ne informacije {t. 2 – Okolje {t. 1. - Statisti~ni urad Republike Slovenije, 8 str., Ljubljana.
Van Westen, C.J. 1993: Remote Sensing and Geographic Information Systems for Geological Hazard Mitigation. - ITC-Journal, 1993(4), ITC, p. 393-399, Enschede.
Z o r n , M. 2001: Gorski relief kot posledica skalnih podorov. – Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, Ljubljana.
Zorn, M. 2002: Podori na Dobra~u. - Geografski vestnik, 74, 9 - 20, Ljubljana.