9 '771 580 372009
RADIO/BREZICE
no 88,7 in 9B,9 MHz
's,m jsl-'
Številka 182
Leto 7
1 EUR / Cena 239,64 SIT
12. april zuu/
V Brežicah več luči kot v Berlinu
Posavje - V zadnjem času se v Posavju, še j posebej v Brežicah in v Krškem, zelo veliko govori o odlagališču radioaktivnih odpadkov, ki se ga vsi z “vsemi štirimi” otepamo, ker želimo živeti v čim manj onesnaženem okolju. Zelo malo ali skoraj nič pa se ne govori o svetlobnem onesnaževanju okolja, ki pa je po nekaterih podatkih samo z javno razsvetljavo prav v Posavju precejšnje glede na preostale slovenske občine, še bolj pa so ti podatki zaskrbljujoči, če jih primerjamo s podatki nekaterih evropskih mest. V občini Brežice recimo porabijo na prebivalca letno 126 kWh električne energije na prebivalca, v krški 119 kWh na prebivalca, v Ljubljani okrog 100 kWh na prebivalca, v glavnem mestu Nemčije — v Berlinu pa le 21,4 kWh na prebivalca. V letu 2005 so v državah EU povprečno porabili za javno razsvetljavo 51,1 kWh elektrike na prebivalca, kar je več kot polovico manj, kot je porabijo v Brežicah in v Krškem. Ob tem pa ne gre le za denar, ampak tudi za svetlobno onesnaževanje, česar se očitno v Sloveniji še premalo zavedamo.
...na strani 3 Ali je res potrebno, da vso noč svetijo vse te luči in onesnažujejo okolje, pa tudi tanjšajo naše denarnice ?
d": , -vo . '	' .U.-.. •,
iz vsebine...
V Žadovinku bi cesto drugje kot predlaga občina
...stran 3
Posiljevalec preprodaja avtomobile ...stran 5
Politika pred ogledalom
...stran 6
Bodite pripravljeni na poletje
...stran 10
Sevničani spet v 1. ligi ...stran 13
Delitev premoženja se lahko začne
V krški občinski proračun seje v lanskem letu nateklo 5 milijard in 750 milijonov SIT, občina pa je potrošila 6 milijard in 10f' milijonov SIT. “Toda presežek ocModkov nad prihodki je bistveno vfsji, saj se je občina Krško zadolževala,” je v razpravi opozoril svetnik Brane Janc, ki meni, da je bilo proračunsko planiranje pomanjkljivo. K podatku iz bilance stanja, ki pravi, da je znašala zadolžitev občine na dan 31.12.2006 milijardo in 200 milijonov SIT, bi po njegovem mnenju morali prišteti še neplačane obveznosti pa zneske iz terminskih pogodb in na tak način bi prišli do realnega stanja zadolženosti, ki je po
Jančevem prepričanju resno in potrebuje sanacijo. Krški župan Franci Bogovič pravi, da ni bojazni o alarmantnem zadolževanju, pojasnil pa je tudi številne očitke Vojka Omerzuja, ki je v tem mandatu najostrejši kritik krškega vodstva, in sicer na račun trošenja sredstev za promocijo občine.
Braneta Janca pa sta zmotili še dve resnici, kot je dejal; prva resnica pravi, daje bilo za gospodarstvo namenjeno le 1,6 odstotka proračuna, kar je odločno premalo, druga resnica pa je, da je šla glavnina za podjetniške centre in agencije, katerih delovanje jepo Jančevem mnenju vprašljivo. Zupan Bogovič se s tem ne strinja, saj je prepričan, da bo ravno preko teh centrov in agencij potekal prihodnji razvoj, preko njih pa bo v občino in regijo pritekal tudi denar iz Bruslja. In v tem duhu so nato krški občinski svetniki sprejeli sklep o ustanovitvi še ene agencije in sicer Lokalne energetske agencije za Dolenjsko, Posavje in Belo Krajino, ki bo imela sedež v Krškem. N.Č.C.
Mojmir Pustoslemšek in Franci Bogovič
Krško - Krški in kostanjeviški občinski svetniki so sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna občine Krško za leto 2006. Sprejem zaključnega računa proračuna je prelomni dogodek, je na seji občinskih svetov Krško in Kostanjevica dejala vodja proračuna Božena Venek. Prelomen zato, ker je to zadnji proračun, v katerem se še pojavljajo tolarji in zato, ker je pripravljen še za skupno občino Krško, kamor je lani še sodila Kostanjevica.
Kuge ni, ukrepi preklicani!
Brežice - Potem ko so pred tednom dni veterinaiji pri monitoringu krvi prašičev pri dveh vzorcih na eni od kmetij z 38 prašiči v Kapelah posumili, da sta dva prašiča zbolela za klasično prašičjo kugo, seje še istega dne sestalo državno središče za nadzor bolezni in sprejelo predpisane ukrepe, ki pa na tem območju niso bili nič novega, saj so bile Kapele že prej zajete v območje, kjer so te ukrepe morali upoštevati od 9. marca dalje, ko je bolezen izbruhnila v sosednji Hrvaški zelo blizu slovenske meje. Kot je povedala direktorica Veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič, so še isti večer na Veterinarskem inštitutu v Ljubljani opravili dodatne preiskave, ki so pokazale, da prašiča verjetno nista zbolela za prašičjo kugo, dokončno pa so ta sum ovrgli v torek takoj po velikonočnih praznikih.
Že nekaj dni prej je državno središče za nadzor bolezni preklicalo ukrepe na 10-kilometrskem ogroženem pasu, kije bilo prav tako razglašeno 9. marca in je zajemalo precejšen del naselij v občini Brežice. Tako je bil spet popolnoma sproščen promet s prašiči, kar je bilo veliko olajšanje za tamkajšnje rejce. V sredo, 11. aprila, pa je državno središče za nadzor bolezni preklicalo še ukrepe na 3-ki-lometrskem okuženem pasu - torej v naseljih Bojsno, Dramlja, Jereslavec, Kapele, Slogonsko, Stara vas-Bizelj-sko, Vrhje in Župelevec. J.K.
v IZBOR £A NAj-POSAVKO ali '
f \ NAJ-POSAVCA V ^ 2006
- ^ DANES * I	ob 19. uri
^	v dvorani
mmik \ 1
Prosvetnega -'V,«3L doma Brežice
Z vami bodo:
g t	Jure Godler
\ Marjan Šarec
■M’ * f
sbL>| lure Mastnak
Jjlpo f	v
T j geniji iz Hri-bara)
...če želite postati vidni, če žčlite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250
Pomlad prebuja plazove
Slovenska vas - Pred dnevi se je k hiši Horvatovih v Slovenski vasi skotalila skala s pobočja, kije, kot kaže, plazovito. V Krajevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem so takoj organizirali ogled terena, predsednik Venčeslav Kunštek pa je obvestil Občino Brežice, da plaz lahko ogrozi šestčlansko družino Horvat.
mnenja, odgovori, popravki ...
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.
“Ekipa sije plaz ogledala in po opravljeni strokovni presoji se bo pristopilo k sanaciji. Ce bodo potrebni le manjši posegi, bodo narejeni izključno iz sredstev proračuna. V primem zahtevnejših dražjih ukrepov pa bomo za sofinanciranje prosili Ministrstvo za okolje.”
V občini Brežice je evidentiranih okrog 150 plazov. Lani so se s pomočjo državnih sredstev lotili sanacije dveh zahtevnejših plazov, pri Isteniču v Stari vasi in pri Lekiču v Bušeči vasi. Ministrstvo za okolje je
skupaj prispevalo 23 milijonov SIT, saj sta plaza prišla v državni načrt nujnih intervencijskih sanacijskih ukrepov ter geomehanskih raziskav za potrebe sanacije. Tudi za letošnje leto Ministrstvo za okolje načrtuje sredstva za omenjena dva in še za en plaz v brežiški občini. To je plaz Peterčič in za sanacijo namenja 62.593 evrov ali 15 milijonov SIT, za plaz Istenič je odobrenih 29.210 evrov ah 7 milijonov SIT, za plaz Lekič pa 66.766 evrov ali 16 milijonov SIT. B.D.
Posavske mušice
SavaGlas štev. 181, str. 2
Zaradi nepopolnih navedb in točnega informiranja širše javnosti v rubriki “Mnenja, odgovori, popravki”, ki ga je podpisala ga. Jožica Lazanski, ocenjujem, da so potrebne obrazložitve in popravki.
1.	Ne vem, s kakšnim razlogom in s kakšnim namenom ga. Lazanski v svojem odgovoru avtorju Posavskih mušic omenja moje ime in priimek, ker nisva omenjeni v istem kontekstu in nisem podpisana kot avtor članka. Glede na to, da nisem pooblastila ga. Lazanski, da zastopa moje interese, oziroma da si dovoli razlagati, zakaj sem jaz "frontalno napadena ” v istem prispevku spoštovanega avtorja, je vse toliko bolj nejasno, razen če spoštovana gospa ocenjuje, da je s tem delom teksta povezana ona sama.
2.	Glede na to, da je nejasno, zakaj je ga. Lazanski menila, da je popravek navedb v članku o njeni funkciji, politični pripadnosti in emotivnem stanju potrebno povezati in podkrepiti z mojim imenom in plačo, za obveščenost širše javnosti, ki se ukvarja s tem vpra-
šanjem, dodajam nekaj informacij. Od leta 1994 delam v Krajevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem. Pogodbo o zaposlitvi z univerzitetno izobrazbo imam od leta 2000. Občina Brežice nakazuje sredstva KS za delovanje po metodologiji iz leta 1995. Plače zaposlenih v vseh KS so javne in transparentne. Brutto plače vseh tajnikov, zaposlenih za 8 ur, so v razponu od 1.000 do 1.160 evrov mesečno, kar je razvidno na strani Agencije za plačili promet. Vabim vse zainteresirane, da se oglasijo pri meni osebno, ali pa si znesek moje brutto plače ogledajo na Ajpesovi strani.
3.	Spoštovana gospa navaja, da je ravnala v duhu dobrega gospodarja. Sprašujem se, kako to povezati z dejstvom, da je bil v času njenega predsedovanja sprejet sklep o novoletnem okraševanju javne razsvetljave, ki je bil za KS Jesenice na Dolenjskem strošek v višini tretjine letnih sredstev za delovanje. Očitno je, da gre njen “duh dobrega gospodarja ” samo v eni smeri.
Z vsem dolžnim spoštovanjem in z željami, ki me vodijo v obeh funkcijah, kot tajnice Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem in članice Ob-
činskega sveta občine Brežice, da pristopimo k realizaciji projektov, kot so cesta v Slovenski vasi, zaključek graditve avtoceste, priključitev kanalizacije, graditev pločnikov in ostalih zastavljenih ciljev, ne pričakujem opravičila in zaključujem to javno polemiko.
Isti odgovor v zvezi z navedbami o moji plači velja županu občine Brežice g. Ivanu Molanu, s katerim se bova na to temo srečala na drugih instancah.
Rajka, Križanac, univ. dipl. prof. sociologije Jesenice na Dolenjskem 21 8261 Jesenice na Dolenjskem
Posavske mušice
SavaGlas štev. 181, str. 2
V rubriki “Mnenja, odgovori, popravki ” je bilo objavljeno pismo ga. Jožice Lazanski. Spoštovana gospa je v svojem odgovoru “slučajno" pozabila napisati kar nekaj pomembnih dejstev, ki so povezana z delovanjem Krajevne skupnosti Jesenice na Dolenjskem, zato smo dolžni dati popravek njenih navedb.
Statutamo-pravna komisija Občinskega sveta Občine Brežice in Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko sta podali svoje mnenje v zvezi s tolmačenjem izbora podpredsednika in razrešitve predsednika in sicer sta ugotovili, da je prvi nezakonit
sklep sprejet, ko je na drugi seji Sveta KS prišlo na predlog predsednice (ga. Lazanski) do ponovnih volitev podpredsednika. Statutamo-pravna komisija je soglasno sprejela mnenje, da je bil zaradi kršitev določb poslovnika prvi nezakonito sprejet sklep, s katerim je bil izvoljen nov podpredsednik sveta KS in sicer zato, ker prejšnji podpredsednik predhodno ni bil razrešen in zaradi kršitev določb poslovnika o tajnem glasovanju, in - to so napake, ki jih je storila ga. Lazanski. Zaradi te prve napake, na katere je bila opozorjena, oziroma njene samovolje, je na tretji seji predlagano glasovanje o zaupnici. Pet članov sveta ji je odklonilo zaupanje. No, ker poslovnik ne pozna instituta “zaupnice” ampak “razrešitev” - je to razlog, zakaj se postopka morata ponoviti.
Moje stališče je, da je potrebno pristopiti k delu, ne pa zapravljati čas in povzročati stroške s pisanjem in iskanjem pravnih tolmačenj. Zato javno pozivam ga. Lazanski, ker sva oba iz iste volilne enote, da oba odstopiva in tako dava volivcem svoje mandate na razpolago, čeprav po opravljenem pogovoru tudi takšnemu predlogu nasprotuje.
S spoštovanjem
Venčeslav Kunštek, predsednik Sveta KS Jesenice na Dolenjskem, Jesenice 11 a 8261 Jesenice na Dolenjskem
Hiša Horvatovih
POSAVSKE m/ŠICE
Mnenje avtorja ni mnenje uredništva.
Nejevere in skrivalnice
Še eni prazniki so mimo in ta teden je za vse, ki na delovnih mestih služijo kruh zase in svoje najbližje, kratek. Bo pa morda dovolj, da bo uplahnil vsaj del odvečne teže zaradi velikonočnih dobrot. Saj ni veijeti, da bi praznike kdo preživel ob repnih in krompirjevih olupkih, aleluja imenovanih, kakršno je ime za velikonočno jed, ki bi lahko bila prava shujševalna hrana. Sicer pa se kaže pomuditi pri bolj resnih stvareh, saj jih je v Posavju obilo!
Podobno kot na ravni države.
Tudi na njenem jugu se še naprej zmanjšuje število prebivalstva. Vse manj rojstev je in zato tudi manj otrok. Začarani krog dobiva vse bolj otipljive oblike; najprej so bili na udaru otroški vrtci z zmanjšanim vpisom, zatem se je začelo osipati število oddelkov v osnovnih šolah in zdaj so na vrsti srednje šole. Tudi vse posavske, od gimnazije do ekonomskih oziroma trgovskih oddelkov in drugih usmeritev, niso nikakršna izjema. Tam, kjer so denimo še pred leti imeli po sedem prvih letnikov, bodo letošnjo jesen težko zakrpali dva! Saj ni nič čudnega, če trgovski poklic ni več
tako cenjen in se zanj odloča vse manj mladih. Da zaposlitev le težko dobijo ekonomisti, pa je tudi obče znano. Vse to se bo seveda odrazilo pri naložbeni dejavnosti; šolski minister je že jasno napovedal, da država ne bo več gradila novih šol in v primeru brežiške gimnazije to lahko pomeni, da načrtovana novogradnja odpade in daje mogoče računati zgolj na posodobitev prostorov. Saj bo, je mogoče sklepati, menda dovolj praznih učilnic pri novi
rati odvečne kadre.
Zelo podobno je na področju zaposlovanja; brezposelnost sicer lepo upada, a je ljudi, ki iščejo delo, še veliko, hkrati pa primanjkuje kadrov v kovinarski stroki ter gradbeništvu in jih bo še bolj. Pravzaprav je trenutno zagotovljena le zaposlitev v novomeškem Revozu in v službah, ki varujejo južno mejo. S pretežno evropskim denarjem je bila zgrajena tudi Policijska postaja v Brežicah, pisarne v njih pa v evropskem stilu zelo velike. Pravzaprav takšne, da se bodo v njih lahko lovih policisti, prebežniki in begunci. No, že naslednji dan po odprtju pa so morah policisti tudi na teren proti Gadovi Peči, kjer jim je petdesetletnik povzročil kar precej preglavic, preden so ga ukrotili. Bi pa ukrotiti kazalo tudi tiste, ki v neposredni bližini nove pohcijske postaje dopuščajo razpadati nekdanji dijaški
Doklej živahno pred gimnazijo Brežice ?
ekonomski in trgovski šoh ob Bizeljski cesti, kjer pa bodo morebiti le ujeh še zadnji vlak za prepotrebno telovadnico. Še več, sam minister Vizjak obljublja, da bodo Brežice kmalu dobile kar tri telovadnice. Na ekonomski in trgovski srednji šoh poleg tega upajo, da se bo uresničila tudi obljuba o novi usmeritvi, namreč oddelku tehnika zdravstvene nege. Vse skupaj, prevedeno v razumljivi govorici, to lahko pomeni, da bodo kmalu na udaru višje in visoke šole, ki smo jih dobili in jih še morebiti bomo dobili v Posavju in bi znale produci-
kar naprej odhajajo drugam in v ljubljanski centrali seje zdaj zaposlil tudi sindikalist Ladi Rožič. Mar to pomeni, da bodo brezpravni delavci poslej še lažji plen izkoriščevalskih delodajalcev? Kot je bila Mercatoijev plen lokalna trgovina. Pokaza-
Ladi Rožič
dom, stavbo, ki je že vrsto let prava brežiška sramota. Mladi in malo manj mladi medtem še
Stanislav Zlobko, Miha Molan in Tit Turnšek
lo seje, da ne gre za najboljšega soseda, marveč za slabega gospodarja, saj njegovi objekti propadajo na vseh koncih in krajih po Posavju! In kdo bo kriv, ko bo komu opeka padla na glavo? O krivcih za dolgotrajna dela pri prenovi Brežic se tudi pletejo različne zgodbice. Bolj resnega premisleka je vredna najnovejša “brežiška flavza”, da znajo biti kamnite plošče, ki bodo za mestne pločnike menda pripeljane s same Kitajske, radioaktivne in uvozni material brez potrebnih atestov. Tudi z naročili oziroma z razpisi za granit naj ne bi bilo vse v redu in je zato brez lepega prometa lahko ostal domači kamnosek.
Toda po uradnih zagotovilih ne gre za nikakršne skrivalnice, marveč so vse skupaj zgolj
blodnje nejevemežev. Sic!
Okrepljeni seniorji in osamosvojeni kulturniki
Ni pa več nejevere okrog Vrbine in država bo poslej še lažje uresničevala svoje energetske načrte; nihče ji ne bo več napoti in v miru bodo lahko gradili odlagališče radioaktivnega materiala ter drugi blok nuklearke. In ARAO bo veselo raziskovala naprej. So se pa zato enotni spet izkazali posavski senioiji, ki bodo poslej še močnejši. V svojih vrstah imajo nekdanjega državnega sekretaija za notranje zadeve in prvega posavskega lovca Miho Molana, pravkar pa sta se mu pridružila še nekdanji obrambni minister Tit Ihmšek in dolgoletni prvi mož cerkljanskega letališča Stanislav Zlobko. Na seni-orskem druženju sta se srečala tudi nekdanja prva sev-niška moža, predsednika občine Janko Rebernik in Vojko Dvojmoč. Vse pogo-
sednik brežiške borčevske organizacije ravnokar pridružil Vladislav Deržič. V Krškem pa so se srečah tudi amaterski kulturniki, nezadovoljni z delom profesionalnega sklada za ljubiteljske dejavnosti, ki ga kot vršilka dolžnosti menda že kar predolgo vodi Sonja Levičar. Oživili so Zvezo kulturnih dejavnosti in za predsednika izvohh Sama Hajt-nika in za tajnico Petro Novak. Tudi v Kostanjevici upajo, da bo tako hitro lahko razrešena usoda njihovega cistercijanskega samostana in da bo novomeška škofija do prihodnjih velikonočnih praznikov brez zapletov sprejela odločitev o odškodnini. Da ne bo podobnega zapleta kot na četrtkovi skupni seji občinskih svetov Krškega in Kostanjevice. Je župan Bogovič kršil poslovnik in ni uvrstil na začetek točke dnevnega reda Pobude in predlogi zato, da ne bi kak kostanjeviški svetnik dal pobudo o povratku
sre-
čSjJejoEchprvlid V°jko Dvojmoč in Janko Rebernik borčevskih organizacij; sevniš- Kostanjevice v naročje občine
kemu predsedniku Maksu Pojielarju in Krškemu Alojzu Štihu se je kot novi pred-
Krško?!
Vlado Podgoršek
Krajani Žadovinka o vrbinski cesti
s?
V Posavju porabimo za javno razsvetljavo več elektrike na prebivalca kot drugje v EU
Koliko denarja za javno razsvetljavo?
Posavje - Potem ko se je z mesecemm aprilom podražila cena električne energije, smo preverili, koliko denarja porabijo posavske občine za javno razsvetljavo. Krška občina je za to v letošnjem proračunu namenila približno 300 tisoč evrov (73 milijonov SIT), brežiška dobrih 200 tisoč evrov (65 milijonov SIT), sevniška pa le nekaj več kot 75 tisoč evrov (18 milijonov SIT).
Žadovinek - V teku je postopek priprave državnega lokacijskega načrta za vrbin-sko cesto, ki naj bi se gradila po letu 2010. To bo medmestna povezava Krško -Brežice iz industrijske cone Vrbina ob nuklearki do Brežic oziroma tamkajšnje industrijske cone Brežina. Vrbinska cesta bo v Krškem levi in desni breg Save povezovala z novim mostom pri Zadovinku. Občina Krško je k oblikovanju smernic za potek trase povabila k sodelovanju krajevne skupnosti Leskovec, Dolenja vas in mesto Krško. KS Leskovec pri Krškem na podlagi zbora krajanov naselja Žadovinek občini pošilja predlog za rešitev cestne navezave na nov most, ki se precej razlikuje od občinske variante.
Zbor vaščanov Žadovinka
Brežiški župan Ivan Molan je povedal, da brežiška občina letno na prebivalca porabi za javno razsvetlajvo 11 evrov oziroma 126 kWh na prebivalca. Dodaja, da seje v zadnjih treh letih cena električne energije za javno razsvetljavo zelo podražila. „Zakaj je temu tako, na občini ne vemo. Bomo pa preučili, kako zmanjšati porabo električne energije. Ker pa so bile na nas naslovljene tudi pobude, da luči ne bi celo noč gorele, bomo pregledali, ali obstajajo lokacije, kjer bi jih med drugo in peto uro zjutraj izklopili,“je dejal Molan. Prav tako bo občina naredila študi-
jo, zakaj se je v zadnjih letih podražila električna energija za javno razsvetljavo.
Občina Krško za javno razsvetljavo iz proračuna letno namenja 11,92 evra na prebivalca oziroma 119 kWh na prebivalca. Kot ugotavljajo na krški občini, je nočna energijo za 60 odstotkov dražja od dnevne: “Manjša dnevna tarifa znaša 0,03 evra/kWh, enotna dnevna pa 0,04 evra/kWh, višina tarife je določena z uredbo vlade, kar pomeni, da slednja kroji ceno omrežnine,“ je sporočila sodelavka za stike z javnostjo krškega župana Petra Rep Bunetič.
Roman Perčič, vodja od-
delka za okolje in prostor na sevniški občini, pa je povedal, da že pet let načrtno zamenjujejo stare žarnice z novimi, varčnimi. Zato namenijo za tokovino za javno razsvetljavo le nekaj več kot 75 tisoč evrov (18 milijonov SIT) in za redno vzdrževanje te razsvetljave še 12.500 evrov (3 milijone SIT). Dodal je še, da imajo z Elektroni Celje triletno pogodbo, po kateri jim priznavajo tudi posebne komercialne popuste. Lani so na občinskem svetu sprejeli posebno energetsko študijo, v kateri so obravnavali tudi varčevanje z javno razsvetljavo. Perčič sicer ni imel podatka, koliko kWh porabijo letno na prebivalca, vendar že znesek - 5 evrov na prebivalca kaže, da je ta poraba glede na preostali dve občini precej manjša. P.U.
Mk
Državni predlog oziroma predlog obvoznice na bodoči most Žadovinek po prostorskem planu predvideva potek ceste ob robu industrijske cone Žadovinek. Občina Krško je v svoji pobudi predlagala varianto, ki pušča več prostora za nadaljnjo širitev te industrijske cone. Krajani pa predlagajo svojo varianto ceste, ki bi šla od bodočega mostu do križišča pri Merkurju, po obstoječi razširjeni trasi zavila levo do konca Numipa in se od tam v blagem vzponu po nasipu dvignila, tako da bi bil z nivojskim križanjem možen izvoz iz naselja po obstoječi
Pristojni v občinskih službah se bodo še posamično po-govajjali z lastniki hiš, da pred nadaljnjimi koraki ugotovijo njihova pričakovanja in poiščejo skupne rešitve. Razgovori naj bi definirali želje posameznikov o tem ali želijo denarno nadomestilo ali primemo nadomestno lokacijo.
Prebivalci Vrbine so z Občino Krško, GEN energijo, NEK in Agencijo za radioaktivne odpadke že podpisali dogovor, ki opredeljuje načrtovane aktivnosti in terminski plan njihovega izvajanja. V roku dveh mesecev bodo popisani obstoječi stanovanjski objekti, gospodarska poslopja in pripadajoča zemljišča ter ostale nepremičnine v naselju Vrbina, istočasno pa morajo posamezniki predstaviti svoja hotenja.
cesti.
“Variantni predlog, kot ga podpirajo krajani, pomeni za približno tretjino krajšo cesto od občinskega predloga, kar pomeni tudi manjše stroške s postavitvijo protihrupne barie-re, ki jo bodo ljudje zahtevali. Z nadvozom pri Žadovinku bi omogočili varen izhod krajanom, njihovo naselje bi bilo manj obremenjeno, ne bi bila ogrožena stanovanjska hiša Peščevih in cesta ne bi šla po koridorju visoko napetostnih daljnovodov,” pojasnjuje predsednik vaškega odbora Žadovinek Borut Arh. Prepričan je, da bo občina prisluh-
Do 31. oktobra 2007 terminski plan zahteva ugotovitev vrednosti posameznih nepremičnin in oblikovanje ovrednotene ponudbe za posamezne individualne rešitve. Do 31. marca 2008 pa bodo lastniki nepremičnin s hišnimi številkami Vrbina 1 do 11 na podlagi usklajenih rešitev za izselitev sklenili zavezujoče pogodbe in morali naselje zapustili najkasneje do leta 2011. Za starejše slovo od vasi ne bo lahko, a so se za takšno varianto odločili zaradi dedičev. Zapuščina v Vrbini bi bila na prostem nepremičninskem trgu tako rekoč brez vrednosti.
Franc Bogovič meni, da bo ta dogovor poravnal zgodovinski dolg do teh ljudi, ki jim je bila preselitev obljubljena pred 30 leti ob gradnji nuklearke. B.D.
nila njihovi pobudi in bo pri usklajevanju za končno rešitev trase prišlo do konsenza.
Branka Demovšek
Poligon za gnojevko
Žadovinek - 32 gospodinjstev naselja Žadovinek pri Krškem meni, da so se v šestih letih naužili dovolj smradu po gnojevki, ki jo dvakrat letno navozijo na milijone litrov na okoliška polja iz prašičje farme na Pristavi. Vaščani, ki ob največjih koncentracijah amoniaka težje dihajo in jih skelijo oči, se sprašujejo, kaj se šele dogaja s podtalnico kot virom pitne vode. Predsednik Krajevne skupnosti Leskovec Bojan Petan je od inšpekcijskih služb dobil namig, da bi širši vodovarstveni pas okoli črpališča Brege lahko bistveno zmanjšal ta poligon za gnojevko ali ga celo ukinil, vendar je za to potrebno spremeniti občinski odlok.
Veljavni odlok določa le 200-metrski zaščitni pas okrog objekta vodnega zajetja, kar je na prodnatih tleh krškega polja po mnenju domačinov odločno premalo. Več varovalnega območja za vodne vire bi si želel tudi njihov upravljalec Kostak. KS Leskovec bo zato na občino poslala pobudo za spremembo odloka o vodovarstvenih pasovih. “Če nam ne bodo prisluhnili, nam ostanejo še drugačne oblike protesta, takšne smrdeče, da bodo nazorno pokazale, s čim se spopadamo. Vendar je prava pot za reševanje tega perečega vprašanja pravna pot in to občini nakazujemo s svojo pobudo,” pravi Petan. B.D.
Na spletni strani Akademske in raziskovalne mreže (ARNES) so navedeni podatki, daje povprečna letna poraba v Ljubljani letno na prebivalca 8,7 evra oziroma 94 kWH na prebivalca. Prav tako na ARNES-u navajajo, da je bila v Evropski uniji povprečna poraba leta 2005 za javno razsvetljavo 51 kWh, kar je dvakrat manj kot v posavskih občinah. Bolj varčna pri porabi električne energije za javno razsvetljavo so tudi evropska mesta. V Berlinu so tako v letu 2001 na prebivalca porabili 21,4 kWh, v Munchen leta 2002 41,4 kWh, v nemškem Hagnu pa lani 37,1 kWh na prebivalca.
Četrt«, 19.4.2007 GDiftOOooi&oo . v avli Upravne enote Brežice
POSAVSKI CC ICM
ZAPOsumm
kiVUiBVB
zgrabi mmiiffiss

SISli

1X8

''.............1
GRAM S6JM

10.00-18.00
POT6K S6JMA S KULTURNIM PROGRAMOM
Sl
11.00
SLAVNOSTNA OTVORIT6V
12.00
OKROGLA MIZA:
Imamo nova delovna mesta,
A NIMAMO ZA TO USPOSOBLJENEGA KADRA
14.00
predavanje:
Turizem - naša perspektiva
16.00
konferenca:
Zaposlitvene možnosti v regiji Posavje 2007-2013, Usklajujemo izobraževalne programe s potrebami trga dela
Konferenca poteka v okviru projekta »Stopimo na skupno pot znanja«,
KI GA DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA, V OKVIRU PROGRAMA POBUDE SKUPNOSTI INTERREG IIIA Sosedskega programa - Slovenija -Madžarska - Hrvaška. Organ upravljanja Sosedskega programa Slovenija - MADŽARSKA - Hrvaška 2004-2006 je Služba Vlade Republike Slovenije za
LOKALNO SAMOUPRAVO IN REGIONALNO POLITIKO.
c?8*® Organizatorja: Zavod RS za zaposlovanje in Zavod Regio Zavod Repubuke Slovenije za zaposlovanje sg&smB s&sfess?
fi	, Glavna partnerja: Regionalna razvojna agencija Posavje in Zavod za podjetništvo in turizem Brežice	,. •
Partnerji: MC Brežice, MC Krško, Zavod KŠTM Sevnica in Glasbena šcra Brežice	V¥ W W „ f CQ IG. Sl
Pokrovitelji: Občina Brežice, Občina Krško, Občina Kostanjevica na Krki in Občina Sevnica
Selitev iz Vrbine
Krško - Župan občine Krško Franc Bogovič seje sestal s prebivalci Vrbine, ki so soglasno podprli svojo zahtevo za izselitev. Sprejet je terminski plan in določeni nosilci posameznih nalog, da bo pogodba z lastniki nepremičnin o izselitvi podpisana v letu dni, torej do 31. marca 2008. Prebivalci bodo morali Vrbino zapustiti najkasneje do leta 2011.
Začasno financiranje občin
Krško - Krška in kostanjeviška občina še nimata sprejetega proračuna za letošnje leto, zato se financiranje občin začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto. Tako krški kot kostanjeviški občinski svetniki so sprejeli sklep o začasnem financiranju še za eno tromesečno obdobje.
Po besedah Božene Venek, vodje proračuna občine Krško, se bo v obdobju april -junij na račun občine nateklo 6,6 milijona evrov. Večino -kar 66 odstotkov prilivov -bodo predstavljali davčni prihodki, od tega bo 3 milijone evrov od dohodnine; milijon in pol evrov bodo predstavljali nedavčni prihodki, od tega bo kar milijon in 400 tisoč evrov z naslova uredbe o omejeni rabi prostora na račun Jedrske elektrarne Krško (JEK).
V strukturi odhodkov 28 odstotkov oz. 1,6 milijona evrov predstavljajo tekoči od-
hodki, kamor sodijo plače in prispevki, 36 odstotkov oz. 2 milijona evrov bo v tem tromesečju šlo za tekoče transferje, kamor sodijo socialni transferji, povračila stroškov za prevoze otrok in podobno, dobra 2 milijona sredstev pa bosta šla v investicijske namene.
Ko bo proračun sprejet, sklep o začasnem financiranju ne bo več aktualen. In prav vsi si želijo, da bi se to zgodilo čimprej, saj je tako okrnjeno delo obeh občin; ni investicijskih vlaganj, prav tako pa je oteženo tudi delo društev, ki ne dobivajo sredstev za svo-
jo dejavnost. To je rešeno le za športna društva krške in kostanjeviške občine. Prijavila
so se na razpis, bila točkova-na in tako bodo dobivala sredstva po dvanajstinah. N.C.C.
V Kostanjevici na Krki mso zadovoljni z rezultati razpisa za financiranje športnih dejavnosti. Po besedah svetnika Boštjana Tomazina so se na razpisu potegovali za pridobitev sredstev za uspešne mlade odbojkarje v kraju, a so bili zavrnjeni, ker so člani komisije menili, da odbojkarska sekcija še ni ustanovljena. Nezadovoljna je tudi ravnateljica oz. podžupanja Skuškova, saj seje kostanjeviška šola prijavila na razpis z odbojko za starejše deklice, ki so se na državni ravni uvrstile v četrtfinale. Dobili pa so sredstva za mlajše deklice. “V Kostanjevici se ne moremo iti nogometa ne rokometa, saj nimamo potrebne infrastrukture. Lahko pa se gremo odbojko. Kdo je bil v komisiji, kako se spozna na stvari?” se pritožuje podžupanja Melita Skušek.
Posavje na Sončevi poti
Ljubljana - Na sejmu Turizem in prosti čas, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je v okviru projekta Slovenske turistične organizacije “Stranske poti so bolj zanimive kot glavne”, predstavilo tudi Posavje. Sodelovalo je v okviru Sončeve poti, ki teče po toplih krajih vina in zdravilnih vod, poleg Posavja pa vključuje še vzhodno Slovenijo.
Kot pravi Zdravko Remar, na zavodu KŠTM Sevnica zadolžen za področje turizma, je bila sevniška občina na sejmu zelo opazna. Že sam razstavni prostor je bil na dobri “legi”, poleg tega so stojnico krasili leseni predmeti iz vinske trte, delo Rudija Amerška, Niko Fric je prispeval iz balonov izdelan encijan, kakršen bo prav kmalu zacvetel po pobočjih Lovrenca, pozornost
je brezplačno na voljo na posameznih stojnicah. Sedaj, ko je Posavje regija, spet sodelujejo, predvsem s promocijskim materialom. Predstavilo se je Hortikulturno turistično društvo Zdole, člani Turističnega društva Brestanica v grajskih oblačilih, vinogradniki s sremiš-kega konca in še nekateri. Na Podjetniškem centru Krško, ki je bil zadolžen za ljubljanski sejem, so društva opozorili, da
pa je zbujala tudi velika fotografija sevniškega grajskega pobočja.
Sevnica je predstavljala ponudnike ter izletniški turizem. Še zlasti tiste točke, ki so dostopne s prevozi in zanimive za ljudi tretjega življenjskega obdobja. Sevniška srednja šola je v okviru programa turistični tehnik predstavila raziskovalni nalogi: Čokoladnicain likemi-ca Brestanica - Rajhenburg in Spominska hiša patra Simona Ašiča.
Ljudske pevke s Telč so skozi pesem predstavile delo vinogradnika, vinogradniška opravila in turistične znamenitosti Tržišča in okolice pa sta na hudomušen način predstavila Martin in Micka. Na sevniškem razstavnem proštom seveda ni manjkal kralj cvička Marjan Pirc.
Krčani nekaj let na tem sejmu niso sodelovali, saj ugotavljajo, da ljudi ne zanima toliko turistična ponudba, ampak predvsem jedača in pijača, ki
gre zlasti za promocijo turizma in manj za veselice, kakršne so se odvijale pred leti.
Na Zavodu za podjetništvo in turizem Brežice ocenjujejo, daje bil koncept letošnjega sejma dober in si lahko v eni hali videl vso ponudbo za domače turiste. Terme Čatež so se predstavljale samostojno, Brežičani pa so nastopih z dobovškim Fašjenkom in etno maskami ter pustnimi dobrotami. Zelo dobro so se na sejmu predstavili Sromljani s svojo pešpotjo, z ljudskimi pevci in pevskim zborom, v brežiškem paviljonu pa se je predstavljala tudi družina Istenič s peninami in ostalo ponudbo ter Vino Brežice.
Kostanjevica na Krki se je predstavila s svojo znamenito Galerijo Božidarja Jakca ter ostalimi ponudniki. Njihov razstavni prostor, kjer seje predstavljalo tudi gostišče Žolnirje obiskal tudi nekdanji predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič.
Nada Černič Cvetanovski
Sicer brezplačno, pa še v akciji!
Sevnica - Sredi marca so gospodinjstva v sevniški občini prejela občinski letak, na katerem so obveščali, da lahko v času od 21. do 31. marca brezplačno dostavijo odsluženo motorno vozilo na avtoodpad Prah na Orehovem, ki je v sistemu ravnanja z izrabljenimi vozili eno od zbirnih mest. Akcija, ki jo je oglaševala občina, je zavajala občane, saj je ta storitev brezplačna že od konca leta 2005.
Na začetku uvajanja sistema ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili v Sloveniji je bilo potrebno za odslužen avto na zbirnem mestu odšteti 25 tisoč SIT ali dobrih 100 evrov, da so avto prevzeli in ga poslali naprej v razgradnjo. Novembra 2005 pa je vlada uredbo o opravljanju gospodarske javne službe razgradnje izrabljenih motornih vozil spremenila in zadnji lastnik odsluženega avta ni več obremenjen s to dajatvijo. “Odsluženo vozilo lahko brezplačno oddamo na prevzemno mesto od 1. decembra leta 2005. Seznam avtoodpadov, ki v sistemu razgradnje sodelujejo kot koncesionarji, je mogoče najti na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor,” je povedal državni podsekretar Peter Tomše. Na ministrstvu jim torej ni jasno, zakaj in kdo je sprožil to sevniško akcijo, kije deset dni obljubljala brezplačno storitev, kije tako zastonj.
“V javnosti je veliko bolj odmevala prvotna uredba, po kateri je končni lastnik plačal za oddajo izrabljenega avta, medtem ko sprememba, ki ga
tega plačila odreši, do ljudi ni prišla. Sam zanjo nisem vedel. Ko smo na občini prejeli dopis, da bo ta storitev deset dni brezplačna, smo občane na široko informirali. Seveda z najboljšim namenom, da vozilo odpeljejo na odpad in ga ne zapustijo nekje v naravi,” pojasnjuje sevniški župan Kristijan Janc. Očitno tudi občinski uslužbenec Bojan Kostevc, zadolžen, da izpelje akcijo obveščanja občanov, ni poznal uredbe, lastnik avtood-pada Matjaž Prah pa je molčal. Ljudje so v času “akcije” na odpad pripeljali več deset avtomobilov, ker tudi niso vedeli, daje ta storitev zanje brezplačna že debelo leto.
Le ugibamo lahko, da je prišla pobuda za “zbiralno akcijo” odsluženih vozil od koncesionarjev v sistemu razgradnje. 31. marca so jim namreč potekle koncesijske pogodbe, po katerih država plača razgradnjo vsakega avta, ki se je znašel v sistemu do 31. marca 2007. Nov razpis pa menda plačilo razgradnje ureja pod drugačnimi pogoji in stari koncesionarji so si želeli narediti še malo prometa. B.D.
Državni kviz bo na Čatežu
Podvrh - Na regijskem tekmovanju Mladi in kmetijstvo, ki je potekalo na turistični kmetiji Grobelnik, se je pomerilo šest posavskih ekip - dve iz Sevnice, ena iz Krškega in dve iz Brežic. Ena od brežiških ekip, ki je lani zmagala na državnem tekmovanju, je tekmovala zunaj konkurence. Med petimi ekipami pa seje najbolje odrezala ekipa Sevnica 2, ki sojo sestavljali Denis Zgonc, Vesna Simeonov in Maja Lindič, vsi pa so člani Društva podeželske mladine Tržišče.
Zmagovita ekipa se bo pomerila na državnem prvenstvu, ki bo 21. aprila v Termah Čatež. Ker bosta na državnem prvenstvu tekmovali kar dve posavskiekipi, se že veselijo tudi spodbude bralcev SavaGlasa. N.Č.C.
Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53,1000 Ljubljana
Vodstveni odbor aktiven v čakanju na rekonstrukcijo
Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice se je 29. marca sestal na 2. redni seji v tem letu. Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda so obravnavali in sprejeli program dela za leto 2007, analizirali izvedene predstavitve krajanom Šentlenarta v času med 20. in 23. marcem ter se seznanili s poročilom o delu Odbora Dečno selo.
Čeprav člani Vodstvenega odbora Lokalnega partnerstva Brežice čakajo na rekonstrukcijo odbora, pogojeno z zastopanostjo članov iz KS Šentlenart in sosednjih krajevnih skupnosti, kjer je potencialna lokacija za odlagališče
Seja vodstvenega odbora
NSRAO, nadaljujejo z aktivnostmi. Predvidena rekonstrukcija članov naj bi bila po informacijah župana Ivana Molana obravnavana na občinskem svetu po 16. aprilu. V10-članskem vodstvenem odboru sta bila do sedaj dva predstavnika krajevne skupnost, kjer naj bi bila lokacija, KS Šentlenart si je priborila še en dodaten mandat.
V KS Šentlenart “za”
V	analizi izvedenih predstavitev za krajane Šentlenarta so ugotovili, da je bil odziv krajanov slab. Predsednika vodstvenega odbora Stane Preskar in predsednik KS Šentlenart Stane Radanovič menita, da so prebivalci v večini že informirani tako iz medijev kot prvega postopka v Globokem. Hkrati pa dopuščata tudi možnost, da manjšina prebivalcev enostavno ni zainteresirana.
Kljub temu v krajevni skupnosti prevladuje mnenje, da se opravijo raziskave potencialne lokacije. Proti raziskavam niso tudi tisti posamezniki, ki so se izjasnili proti odlagališču.
Informiranje
V	sprejetem programu dela za letošnje leto poudarjajo informiranje in izobraževanje javnosti, tako prebivalce KS Šentlenart kot prebivalce sosednjih krajevnih skupnosti in drugih ciljnih skupin. V ta namen je že v teku izvajanje programa v sodelovanju z Mladinskim centrom Brežice, ki se bo osredotočil na srednješolsko mladino.
Odbor Dečno selo
Člani vodstvenega odbora so se seznanili z delom Odbora Dečno selo, ki ga vodi Ferdo Pinterič. Odbor je v svojih aktivnostih že izbral izvajalca raziskav in slednji so si že ogledali teren, zlasti pa vhod v rudnik, saj odbor zahteva odvzem vzorcev v vpadniku. Izvajalec je tik pred odvzemom vzorcev vode in sedimentov iz rudniškega jaška Dečno selo. Vodstveni odbor bo z Odborom Dečno selo sodeloval v pripravi scenarija odpiranja rudnika.
Program dela Lokalnega partnerstva Brežice in druge informacije si oglejte na spletnih straneh www. lokalnopartnerstvo.si ali v informativnih točkah v KS
P
Globoko in Šentlenart.
lokalno
partnerstvo
brežice
Vodstveni odbor Lokalnega partnerstva Brežice
KRONIKA
Posiljevalec preprodaja avtomobile
Krško - 31-letni Janko Kermc iz Šutne pri Podbočju je leta 2004 v svojem vikendu nekaj dni zadrževal znanko, ki mu je prišla pomagat pri hišnih opravilih ter jo posiljeval in pretepal. Na Okrožnem sodišču Krško sojenja ne morejo dokončati, ker je Kermc zginil kot kafra. V obdobju nedosegljivosti pa se je Kermc iz brutalnega posiljevalca prelevil v spretnega goljufa. Preprodaja namreč sposojene avtomobile.
Z zadnje obravnave na Okrožnem sodišču v Krškem so Janka Kermca nagnali, saj je bil preveč vinjen, da bi lahko sodeloval. Naslednje obravnave so odpadle, ker obdolženega enostavno ni bilo, saj mu sodni pozivi niso bili vročeni. Izginil je neznano kam, menjaval naslove, predlogu tožilstva, da bi za Kermca odredili pripor, pa sodni senat ni ugodil. Tako je ostal na prostosti, v tem času pa se je lotil donosnega posla. Skupaj z Andrejem Rešetičem, starim znancem policije in sodišč, se je lotil trgovanja z avtomobili. A preprodaja tuje avtomobile, saj svojih nima. Na piko je vzel kombije oz. kombinirana vozila. Kermc se - navadno v delovnem kombinezonu in s sodelavcem Rešetičem -odpravi v agencijo oz. izposojevalnico avtomobilov. Kot “gradbinec”, ki polaga tla-
kovce in še kaj, potrebuje avto za prevoz orodja in opreme ter gradbenega materiala, saj seje “njegov” avto pokvaril. Plača najem avtomobila za dva do tri dni, nato o njem in o avtu ni ne duha ne sluha. Po neuradnih podatkih naj bi na tak način speljal šest avtomobilov. Eno vozilo je skušal prodati nekemu prodajalcu vozil v Celju, a bi moral opraviti prepis. Kermc naj bi
Janku Kermcu pri njegovih goljufivih poslih pomaga Andrej Rešetič. Slednji je stari znanec policije, sicer pa je naše gore list. Doma je v Prekopi, obravnavan pa je bil že zaradi številnih kaznivih dejanj, saj so njegovi dobičkonosni posli goljufije, kraje, prevozi ilegalcev in podobno.
tako vzel 500 evrov are, potem pa naj bi poskrbel za prepis. Ker se ni več javil, je novi kupec avto prodal naprej. Njegov naj večji zadetek je bil povsem nov avto Renault Master furgon, vreden 25.000 evrov. Za najem tega avta sta Kermc in Rešetič plačala 90 evrov in izginila neznano kam.
Kermc je naplahtal tudi nekega Krčana, od katerega je hotel kupiti avto Golf. Izročil mu je nekaj are in obljubil, da bo ostalo plačal v prihodnjih dneh. A je avto kar prodal naprej in Krčanu sporočil, da ga bo poklical neki Albanec, kupec njegovega avtomobila zaradi urejanja prepisa in mu namignil, naj ne kom-plicira pri prepisu.
Krška policijska uprava doslej ni prejela nobenih prijav ukradenih oz. izginulih avtomobilov, ki naj bi “šli” s
Kermcem, ampak se s tem ukvarja PU Ljubljana. Izvedeli smo tudi, da naj bi prejšnji mesec krško sodišče odredilo pripor za Kermca, da bi lahko dokončalo sojenje, a je višje sodišče sklep razveljavilo. P.U.
Janko Kermc je leta 2004 k sebi povabil znanko, da bi mu pomagala pri hišnih opravilih in delu v vinogradu. Kmalu jo je začel nadlegovati, jo pretepati in posiljevati. Štiri dni je imel zaprto na podstrešju, kjer seje izživljal nad njo, posojal pa jo je tudi prijateljem. Po štirih dneh grozot je ženska pristala v bolnišnici, kjer so ugotovili poškodbe glave, genitalij, imela je številne udarnine in odrgnine ter modrice po vsem telesu.
Bombaši ponovno na sodišču?
Policaje(i) tepejo, mar ne?
Ljubljana - Septembra lani je bilo na Okrožnem sodišču Novo mesto zaključeno sojenje bombašem, ki so junija 2005 v Dobruški vasi odvrgli bombo in ubili Ivanko Brajdič in njeno hčerko Jovanko Kočevar. Mesec pred tem pa je bila v eksploziji bombe v Brezjah ranjena Lucija Brajdič. Zadeva je sedaj na višjem sodišču.
Brežice - Ali je šlo za zapozneli vpliv polne lune ali je bil kriv zgolj alkohol, da se je 51-letni Brežičan tako razjezil, da je grozil celo s požigom hiše, sicer ni znano. Razhudil se je celo na policista, ki sta prišla mirit vročekrvneža, celotna ekipa - z razgrajačem vred - pa je bila ob premirju poškodovana.
Okrožno sodišče v Novem mestu je Janeza Schullerja iz Velikega Širja pri Zidanem Mostu in Leona Podlogarja iz Starega Dvora pri Laškem obsodilo na 30-let-no zaporno kazen, Branku Žižmondu iz Obrežja pri Zidanem Mostu, ki je edini priznal vpletenost, pa je dosodilo 10 let in 10 mesecev zapora. Darjana Revinška iz Sevnice ter Ludvika Praznika iz Grmovelj, kije sprva veljal za naročnika umora, pa je prvostopenjsko
sodišče zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo.
Na sodbo so se pritožili tako obdolženi Schuller, Podlogar kot Žižmond, njihovi zagovorniki predlagajo razveljavitev sodbe in vnovično sojenje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tožilstvo pa predlaga obsodbo za oproščena Revinška in Praznika, saj meni, da sta kriva.
Odločitev Višjega sodišča Ljubljana bo znana konec tega meseca. P.U.
Dva policista sta se odzvala klicu na pomoč in šla reševat situacijo, ko je 51-letni občan v okolici Brežic v vinjenem stanju ogrožal varnost domačih in grozil, da bo zažgal hišo. Osumljeni je na kraju z železno palico grozil tudi policistu, prav tako pa gaje hotel fizično napasti. Glede na moč in postavo osumljenca sta policista poklicala pomoč štirih policistov in slednjim je uspelo osumljenca obvladati z uporabo fizične sile in sredstev za vklepanje. Med intervencijo so
bili trije policisti lahko telesno poškodovani in so iskali zdravniško pomoč v brežiški bolnišnici, vidne poškodbe pa je utrpel tudi osumljeni, vendar je zdravniško pomoč odklonil.
Zoper osumljenca bo na Okrožno državno tožilstvo v Krškem podana kazenska ovadba, zaradi suma storitve kaznivega dejanja napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti. Za tovrstna kazniva de-janjaje zagrožena kazen do treh let zapora. N.C.C.
tiskarstvo grafično oblikovanje papirna galanterija računalništvo in trgovina
Marof2, 8250B,režice tel: 07/4961193, 4990812 fax: 07/4990811 e-mail: utrip@siol.net
Tisk
Digitalni tisk
Štiribarvni tisk t Osvetljevanje s CTP tehnologijo • Plastificiranje
Knjige , Revije, Obrazci, Bloki, Kuverte, Diplome, Navodila, Plakati, Brošure, Zloženke, Vizitke, Vabila, Mape, Letaki, Reklamni material, Novoletni program ...
Tiskarna Utrip Brežice d.o.o., Marof 2, Brežice
V Jutranjki sedaj policija
Brežice - Brežiški policisti so se iz dosedanjih prostorov na Cesti svobode preselili v nove prostore na Prešernovo ulico v Brežicah in sicer v prenovljeno stavbo nekdanje konfekcije Jutranjka. Pred dnevi so novo policijsko postajo ob prisotnosti nekaterih visokih gostov še uradno odprli.
Kot je povedal direktor Policijske uprave Krško Andrej Zbašnik, so dosedanjo policijsko postajo v Brežicah zgraditi leta 1980 za 24 delavcev, sedaj je število mnogo višje in selitev v ustreznejše prostore je bila nujna. Na brežiški policijski postaji je namreč sedaj zaposlenih 129 delavcev, od tega 82 policistov opravlja tudi nadzor 71 km državne meje s Hrvaško. Maja bo brežiška enota policije dobila še dodatno število policistov za varovanje državne meje, skupaj so predvideli 189 delovnih mest, vključno z vodniki službenih psov. Novogradnjo so začeti načrtovati pred petimi leti in sodobno opremljeni prostori bodo tako policistom kot lokalni skupnosti zagotavljati večjo varnost.
Na slovesnost zaradi drugih obveznosti ni prišel minister za notranje zadeve Dragutin Mate, namesto njega je bil osrednji govornik generalni direktor slovenske policije Jože Romšek, ki ni mogel skriti navdušenja nad novo pridobitvijo, o kateri so menda takoj po osamosvojitvi le sanjati. Poudaril je pomembno in odgovorno delo policistov, ki so mnogokrat deležni kritik - po njegovem tudi neopravičeno; še posebej je izpostavil varovanje shengen-ske meje. V zadnjih letih so namreč prijeti večje število prebežnikov, leta 2000 celo rekordno število 2222. Tudi Romšek meni, da bodo novi prostori brežiškim policistom omogočati še bolj strokovno delo in še večje sodelovanje z lokalno skupnostjo. Ob tem je še povedal, daje večina investicije, vredne 4 milijone evrov, pokrita z denarjem iz evropskih skladov.
Svečanega odprtja nove policijske postaje v Brežicah so se udeležiti tudi minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ter sevniški in brežiški župan Kristijan Janc in Ivan Molan; slednji je komandirju brežiških policistov Darku Gerjeviču izročil simbolično darilo - zastavo Občine Brežice, poleg Orkestra slovenske policije pa so program popestriti še učenci brežiške glasbene šole.
Jelica Koršič
Usposabljanje Civilne zaščite
Krško - Konec marca je potekalo usposabljanje in prva seja članov Štaba civilne zaščite (CZ) občine Krško. Seznaniti so se z novo zakonodajo na področju civilne zaščite in gasilstva, novosti pa je v kadrovsko zasedbo prinesla tudi delna reorganizacija. Štab Civilne zaščite kot poveljnik še naprej vodi Franc Glinšek, Nuša Somrak pa je postala njegova namestnica. Za evakuacijo in urejanje prometa v primeru nesreč bo v prihodnje zadolžen Tomaž Prah iz Policijske postaje Krško, Milan Haralovič iz Zdravstvenega doma je prevzel odgovornost za reševanje in prvo pomoč, Tomaž Cigler iz Veterinarske postaje Brestanica pa bo zadolžen za ukrepanje v primeru kužnih bolezni pri živalih. V pomoč ob nesrečah in drugih nevarnostih so oblikovali še strokovno štabno službo.
Na usposabljanju članov štaba so se pogovoriti tudi o programu dela za tekoče leto. Prihodnje leto pa predvidevajo izvesti vajo za primer nesreče v nuklearki. B.D.
POLITIKA PRED OELED^LOn
Jure Pezdirc, Brežice	David Radej, Krško	Rok Petančič, Sevnica
Ste predstavniki najmlajše politične stranke v občinskih svetih in edina stranka, ki se deklarira kot posavska. Kako se to odraza na vaše mnenje o regijskem središču oz. konkretno vprašanje - kje naj bo regijsko središče v Posavju?
Pezdirc: V PUM-u smo se nekako prvi zavedali nujnosti pokrajine tu na JV naše države. Zelo nas je po osamosvojitvi “zadela” meja in izguba trga in posledično delovnih mest. Dejstvo je, da če ne bi imeli “svoje” posavske pokrajine, bi imeli sedež v Celju ali Novem mestu, to pa bi pomenilo izgubo kvalitetnih delovnih mest in tudi izgubo evropskega in posledično sredstev direktno iz slovenskega proračuna. Sedaj pa imamo predvideno svojo pokrajino, imamo delujočo “svojo” Regionalno razvojno agencijo in prepričan sem, svetlo prihodnost v posavski pokrajini.
Glede sedeža pokrajine pa le to, Posavska unija mladih si bo prizadevala za policentrično razdelitev sedežev regionalnih inštitucij, vsekakor pa bodo prizadevanja tekla v smeri, da eno mesto ne bo dobilo tako sedeš regije kot tudi Upravnega središča.
Radej: Posavska unija mladih se že od samega začetka obnaša regijsko, kar pomeni, da smo se med seboj kandidati vseh štirih občin že pred volitvami povezovali in skupaj pripravili program, ki ga sedaj že uresničujemo. Nikoli nismo bili osredotočeni le na eno občino, saj menim, daje potrebno gledati širše, preko občinskih meja. Trenutno še ni znano, koliko in kako velike bodo pokrajine, zato je težko odgovoriti, kje bi bilo najprimernejše regijsko središče v Posavju. Pomembno je le to, da bo - ne glede na svojo lokacijo -korektno opravljalo svojo funkcijo in združevalo posavske občine med seboj ter poskušalo pripeljati v regijo dodatna evropska in državna sredstva
Petančič: Pri določanju regijskega središča zagovarjam upoštevanje obstoječih razporeditev institucij in pomembnejših ustanov. Pri tem je predvsem pomembno, da vse posavske občine dosežemo konsenz glede delitve bremen in posledično delitve koristi, kijih povzroča umestitev središča (v kateri koli občini to bo). Pri tem je ključnega pomena, da Posavci v glavah na vseh področjih presežemo meje občin in razmišljamo o regiji kot zaokroženi celoti. V tem primeru verjamem, da bi dolgoročno prinašalo pozitivne učinke za vse nas, ne glede na lokacijo regijskega središča in mesto prebivanja v regiji.
Ali ste v sedanjem mandatu glasovali za kakšen občinski sklep, s katerim se osebno niste strinjali, vendar ste ga potrdili v zameno za podporo kateremu od vaših predlogov. Če je odgovor DA, pojasnite za kaj ste glasovali in kateri od vaših predlogov je bil potrjen v zameno za vaš DA. Če je odgovor NE, pojasnite, kateri od vaših predlogov zaradi tega ni bil sprejet.
Pezdirc: PUM in tudi osebno nikoli nisem glasoval za sklep, s katerim se osebno nisem strinjal in tudi posledično ni bilo dogovorov na tej ravni.
Mogoče je tudi to vzrok, da prizadevanje naše svetniške skupine niso bila upoštevana pri predlogih, ki zadevajo mlade in manj mlade in so pomembna tako za naš kraj kot tudi za Brežice in navsezadnje Slovenijo v celoti.
Opozoril bi na primer zadnje podražitve vrtca, ki je že do sedaj bil v veliko breme družin. V PUM-u si bomo prizadevali, da bo prišlo do sprememb na tem področju tako na državni kot občinski ravni.
Radej: Glede na to, da v občini Krško še nismo sprejemali proračuna, takšnih situacij še ni bilo veliko. Verjamem pa, da jih bo v prihodnje več. Smo pa ob predlogu za podražitev oz. za ohranitev enake cene mestnega avtobusa predlagali brezplačen avtobus, pri čemer je bil ta predlog zavrnjen.
Petančič: Ne. Če se s predlogom občinskega sklepa ne strinjam, glasujem proti. Pri predlogih sklepov se ne poslužujem t.i. političnega trgovanja, temveč odločam o zadevah na podlagi argumentov, ne glede na to, kdo oz. katera stran predlaga kakšen predlog. Na 2. seji občinskega sveta sem z jasnimi argumenti predlagal ustanovitev Odbora za mladino, ki pa je bil zavrnjen. Če bi se posluževal političnega trgovanja, bi bil morda sprejet, a to ni v nobenem primem dolgoročna rešitev. Se posebej, če niso predlogi argumentirani in čim bolj realno izvedljivi in ne izražajo potreb ljudi v okolju.
Oranžna revolucija - kje in kdaj?
Pezdirc: Ukrajina, 2003.
Radej: V Ukrajini, 2004.
Petančič: Ukrajina, pred kratkim.
Pravilen odsovor:
22. novembra 2004 se je v prestolnici Ukrajine začela t.i. oranžna revolucija; velikanska množica ljudi je protestirala proti uradnemu izidu predsedniških volitev, na katerih je zmagal “vzhodni” kandidat Viktor Janukovič.
Prevedite “Quo Vadiš”.
Pezdirc: Nimam več v glavi... (intelektualna pauza).ej,
ne vem.
Radej: Quo Vadiš? Quo Vadiš? Ne vem.
Petančič: Kam greš.. .v latinščini...
Pravilen odgovor:
Qou vadiš, Domine? (Kam greš, Gospod?) je vprašanje, ki ga je zastavil Peter Jezusu, kar ga je pretreslo, da se je vrnil v Rim in začel oznanjati evangelij.
Kdo je napisal opero Don Juan?
Pezdirc: Mozart?
Radej: Recimo, recimo...ne vem točno...sem jo pa gledal.. .kdo bi to lahko bil? Mozart.
Petančič: Ne spremljam opere.. .se ne bom trudil, če ne vem.
Pravilen odgovor:
Mozart je bil pravi čudežni otrok, ki je že pri 12 letih napisal svojo prvo komično opero. Njegove najbolj znane komične opere so Figarova svatba, Take so vse in Don Juan.
Sami si zastavite vprašanje in odgovorite nanj.
Pezdirc: Kakšni so cilji in načrti PUM-a v mandatu 2006 - 2010 in hkrati glavne točke, na katere boste gradili svoja prizadevanje za bolj kvalitetno življenje v občini Brežice?
Želja in hkrati zahteva od samega sebe ter posledično cilj PUM-a Brežice je, da ljudem v Brežicah zagotovi kvalitetno življenje... To pomeni najprej kvalitetna delovna mesta, tik pred nosom imamo milijonski trg, “schengenska meja” je pred vrati, mi pa tega ne znamo izkoristiti. Najbolj me boli dejstvo, da tudi če bi želel kateri od investitorjev pri nas vlagati in proizvajati, mu mi tega ne moremo omogočiti, saj zaenkrat nimamo komunalno opremljenega zemljišča... Stvari se premikajo na bolje, saj naj bi v letu 2008 na področju letališča Cerklje nastala nova (beri prva) prava industrijska cona v občini Brežice.
Poleg tega pa bomo podali predloge za boljšo kvaliteto in pogoje za življenje v občini Brežice, torej stanovanja za mlade družine, nižje cene storitev vrtcev, več vlaganj in podpore za podjetnike in obrtnike.
Radej: Katera je bila vaša zadnja pobuda na Občinskem svetu občine Krško?
Na 5. seji občinskega sveta smo podali pobudo za sofinanciranje cepljenja deklic 8. in 9. razredov občine Krško proti virusom HPV, ki so glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov tako pri moških kot pri ženskah. S tem bi občina pokazala zavzetost za ohranitev zdravja žensk ter pripomogla k večanju rodnosti. Nekatere občine so takšno pobudo pozitivno sprejele in upam, da bo tako tudi v naši.
Petančič: Kaj počnete v prostem času ?
Pri mojem delu mi prostega časa ostane zelo malo. A kolikor gaje, ga uporabim za druženje s partnerko Tino, odkrivanje naravnih lepot naše dežele s sprehodi v naravo, meditacijo in izleti v hribe ter igranje kitare. Z aktivnostmi med delom in v prostem času še posebej razvijam vrednote, kot so preprostost, poštenost, delavnost in odkritost, ki jih tudi pri ljudeh zelo cenim in spodbujam.
Delovni zaključek seniorskega jubileja
Krško - Potem ko je Posavsko društvo seniorjev menedžerjev in strokovnjakov ob svoji 10-letnici pretekli mesec pripravilo uspešno kulturno prireditev za širšo javnost, so zadnji petek v marcu imeli še delovno srečanje. Na rednem letnem občnem zboru so priznanja izročili ustanoviteljem društva, najbolj prizadevnim posameznikom in za izkazano pozornost kolektivnim članom. V svoje vrste so sprejeli nove, nekdaj vodilne in vodstvene ljudi iz Posavja, ter pomembna podjetja, ocenili pa so tudi delo v jubilejnem letu in sprejeli letošnji delovni program.
Foto: V.Sebrek
Občni zbor posavskih seniorjev
Ni nepomembno, da seje 60 posavskim seniorjem pridružilo 15 novih individualnih članov ter 11 delniških družb. Med slednjimi so GEN energija Krško, Infra Sevnica, Počitniška skupnost Krško, Evrosad Krško, HPG Brežice, Aero Papiroti Krško, INO Brežice, Savaprojekt Krško in Območna gospodarska zbornica Krško ter občini Radeče in Kostanjevica na Krki.
Na občnem zboru so ugodno ocenili osrednjo kulturno prireditev z nastopom domačih skupin vse od simfoničnega orkestra krške glasbene šole in vokalne skupine Solzice iz Glasbene šole Brežice do boštanjskega okteta Jurij Dalmatin in tamburašev iz Bistrice ob Sotli, prav tako jubilejni zbornik s pregledom 10-letnega dela in druženja. V svoj delovni program za tekoče leto so znova vnesli pripravo vsaj treh okroglih miz, s katerimi bi opozorili na aktualno dogajanje v regiji, pa obisk celjskega obrtnega sejma ali zagrebškega velesejma, tradicionalno martinovanje in eno ali dve strokovno-družabni ekskurziji. V.P.
Posvet za eko sadjarje
Šentjanž - Strokovnjaki mariborske Fakultete za kmetijstvo ter novomeškega in ljubljanskega Kmetijsko gozdarskega zavoda so v Šentjanžu pripravili strokovni posvet za pridelovalce ekološkega sadja. V tej naravni proizvodnji se največ goji sorta jablan topaz.
Pred leti je v Slovenijo svoje delo zelo vestno oprav-prve sadike jablan topaz, pri- lja. V Sloveniji je pod kon-memih za ekološko pridela- trolirano ekološko pridelavo vo, prinesla Sadjarska zadru- le okrog 40 ha sadovnjakov, ga Posavje. Topaz je odpor- V Posavju je eden od redkih, nejši na nekatere značilne bo- ki se s sadjarstvom ukvarjajo lezni jablan, vendar brez znan- na tak način, Jože Repovž iz ja in prave nege nasadi ne da- Šentjanža: “Leta 1999 smo jejo kakovostnega pridelka, začeli s hektarjem topaza, Eko proizvodnja pomeni pre- sedaj imamo 3 ha. Obdelava
Udeleženci posveta, v ospredju Jože Repovž
poved uporabe kemičnih gno- zahteva veliko znanja, vendar jil in škropiv, zato pa morajo se splača. Prvo in drugo kva-sadjaiji poznati faze v življen- liteto v 90 odstotkih prodamo ju rastline in njene potrebe v v Avstrijo, kjer dosegamo različnih fazah rasti. Spošto- višjo ceno kot doma, kjer eko vanje ukrepov, dovoljenih v proizvodnja z vsemi papirji eko pridelavi, kontrolira in- skoraj ni priznana, v Avstriji štitut v okviru mariborske pa brez papirjev 100 odstot-Fakultete za kmetijstvo, ki no.” B.D.
Društvo hoče oživljati Brežice
Brežice - Zadnji občni zbor Društva za oživitev mesta Brežice je potrdil, kako pomemben je obstoj takšne institucije, saj so v zadnjih štirih letih pod vodstvom Karla Filipčiča nenehno opozarjali na vrednote občinskega središča. Res deluje v okviru društva le peščica zanesenjakov, pa tudi omenjeni občni zbor ni bil posebej obiskan, a bi brez društva in njegovih članov bilo v Brežicah marsikaj drugače, predvsem narobe.
Ko je tajnik društva Florijan Bergant povzemal delo društva v preteklih štirih letih, je izdvojil predstavitev knjig dr. Ivanke Počkar “Dve gasi, dva policaja, sto obrtnikov” in Marije Sušnik “Etnografska zbirka treh generacij na Bizeljskem”, pa arheološka izkopavanja v mestnem jedru, razgovore o tržni ulici, zahodni mestni fasadi in usodi grajskih kašč. Posebej pa seje seveda Društvo za oživitev mesta Brežice, zlasti njegov predsednik arhitekt Karl Filipčič, vključevalo v aktivnosti okrog prenove starega mestnega jedra. Njegova zasluga je, da so na koncu obveljale prave strokovne rešitve, ki jih je potrdilo tudi spomeniško varstvo iz Novega mesta.
V tehtni razpravi so udeleženci občnega zbora izvedeli, kakšna bo čez nekaj mesecev videti Ulica prvih borcev z granitnimi robniki in pločniki, asfaltiranim cestiščem, nagnjenim proti sredini, da bodo mesto osvetljevale dvojne
Ivanka Počkar in Karl Filipčič pokončne svetilke in le na glasbeni šoli, kaščah in občinski stavbi bodo secesijska svetila na pročeljih. Na kan-delabrih bodo tudi nastavki za zastave in električni priključki za praznično razsvetljavo. Kot so opozorili razpravljavci, bi hkrati s prenovo kazalo reševati še nekatere zadeve; namesto japonskih češenj naj bi sadili manj zahtevne okrasne avtohtone slive, poeno-
Odkrit mestni vodnjak
Brežice - Ob prenovi srednjeveškega mestnega središča so izvajalci natanko sredi Ulice prvih borcev pretekli teden odkrili mestni vodnjak. Kot je takoj po ogledu zanimive najdbe povedal arheolog Uroš Bavec z novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je odkritje presenetilo strokovnjake. Doslej so namreč v starem mestnem jedru poznali le dva podobna objekta, tokrat odkriti vodnjak nasproti stare mestne hiše bo zato lahko zaokrožil zgodovino Brežic.
Tretji mestni vodnjak je globok blizu 8 in širok 2 m in je odlično ohranjen, saj je bil zavarovan z debelo betonsko ploščo. Nastal naj bi sredi 19. stoletja in je torej star dobrih 150 let. Ker se nahaja natanko sredi vozišča, vodnjaka ni mogoče obnoviti, zato pa naj
na bo glavno ulico na prvem odseku že mogoče asfaltirati. Šele sredi leta bo verjetno mogoče posaditi drevnine, končati tudi pločnike in namestiti pokončna svetila.
Kar leto dni trajajoča arheološka raziskovanja in gradbena dela so skoraj povsem
Odkrili še eden mestni vodnjak.
bi ga, tako Bavec, za obiskovalce mesta tlorisno označili s posebnim pokrovom.
Kljub odkritju dela pri prenovi Brežic naj ne bi zastala, saj zadnje dni že kažejo, kakšna bo prihodnja podoba občinskega središča. “Podzemlje” je medtem dobilo vse potrebne komunalije od kanalizacije in vodovoda do telekomunikacij in plinovoda, zdaj pa delavci že polagajo granitne robnike in jaške za odvod-njavanje. Čez kakšna dva ted-
omrtvila mesto. Arheologi so z odkritji mestnega obzidja, severnih mestnih vrat in obrambnega stolpa res lahko osvetlili zgodovino Brežic, toda zaradi dolgotrajnih del je mesto povsem razrito in neprevozno in zato tudi zaprtih vedno več prodajaln. Meščani vendarle upajo, da se bo po prenovi v Brežice vrnilo življenje in turisti iz bližnjih Term Čatež.
Vlado Podgoršek
titi bi morali mestne napise in izveske, rešili naj bi otoke ali korita za cvetje, poskrbeli za redno čiščenje in omejili hitrost na enosmerni prometnici
skozi Brežice.
Del tega je društvo, ki ga bo še naprej vodila dosedanja ekipa, vpisalo v letošnji delovni program. Vanj vključujejo tudi založniško dejavnost in tretjo knjigo Brežiških študij - tokrat o trgovcih in trgovini - pritegniti želijo mlade, da bi spremenili odnos do svojega mesta, z okroglimi mizami in drugimi aktivnostmi pa bodo še naprej odkrivali kulturne in druge vrednote bogatega in slikovitega mesta.
Občni zbor je Društvo za ohranitev mesta Brežice zaključilo z zanimivim fotografskim gradivom, ki sta ga pripravila Marija Sušnik in Branko Brečko.
Vlado Podgoršek
Očistili so svoj kraj, občina naj poskrbi za deponijo
Spodnji stari Grad - Da prebivalcem tega naselja ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, so pokazali tudi z nedeljsko čistilno akcijo. Očistili so bankine ter okolico cest in cestnih priključkov. V akciji so nabrali štiri avtomobilske prikolice smeti, med katerimi so se znašli tudi kosi sanitarne opreme in celo avtomobilski akumulatorji. “Smeti izvirajo predvsem iz cestnih povezav proti sanitarni deponiji in so plod prizadevanja ljudi iz drugih krajev, ki se trudijo okrasiti okolico naše vasi. Z akcijo smo bili vaščani zelo zadovoljni, saj smo očistili skoraj celo vas. Grenak priokus ostaja le še neurejen in ekološko sporen severni del sanitarne deponije, kjer seje zaradi slabega nadzora upravljavca razpaslo pravo smetišče, ki vsebuje tudi zelo nevarne odpadke. Ker se kljub večkratnem klicanju inšpekcije nič ne premakne na bolje, prebivalci Sp. Starega Grada javno pozivamo podjetje Kostak, Občino Krško in pristojne inšpekcije, naj blagovolijo ukrepati in sanirajo čmo odlagališče, ki ogroža naše zdravje,” sta po končani akciji povedala Damjan Lapuh in Matjaž Gomilšek, svetnika KS Dolenja vas. J.K.
Odprt Kolesarski center
Sevnica - Potem ko se je Ivica Traven, lastnica podjetja Kolo iz Sevnice, upokojila, kolesarsko tradicijo v Sevnici nadaljuje sin Matjaž Traven. V Šmarju je odprl Kolesarski center, v katerem prodaja kolesa in kolesarsko opremo, pohodniško opremo, vse za ribičijo, nudi servis koles in smuči... Posojajo tudi kolo za sedem oseb, t.i. conference bike, ki je edino tovrstno kolo v Sloveniji. Center je odprt vsak dan, razen v nedeljo. N.Č.C.
Tamara Vonta
ZftSLOMlADft
Aprilska
Včasih se je težko lotiti pisanja kolumne. Nikoli se mi ne zgodi, da bi imela v glavi zatišje, nasprotno, praviloma se mi v glavi toliko dogaja, da še komaj zmore. In glava in vse ostalo. Takrat iz nje bruhajo posamezni vsebinski ostružki, ideje, slike... A pogosto jih je težko „po-predalčkati“, jih tako različnih barv in tonov urediti na eno stran skoraj nemogoče. Ker bi potem bralci upravičeno rekli, da je pisanje brez repa in glave.
A bom tvegala. Kar recite. Drugače tokrat žal ne gre.
Pred kratkim sem doživela nekaj res lepega. Še več. Dvakrat je bilo lepo. Zdi se mi, da sem že enkrat pisala o tem, koliko „podosebnosti " (da se razumemo, ne govorim o dvojnih osebnostih, o kakšnem shizofrenem stanju, čeprav si tudi o tem mislim malce po svoje...) oziroma različnih vlog je v nas. In kako vsaka zahteva svoj trenutek razgaljenja in zadovoljitve. Imela sem kar dva koncerta. V bistvu je šlo najprej za koncert tenorista Marka, ki me je prijazno povabil, da se mu pridružim, ker sva oba pod okriljem istega potrpežljivega Janka. Takoj sem bila ZA, čeprav mi je bilo tudi malce neprijetno.
„A ti ni dovolj, Tamara, da si reden gost v dnevnih sobah tisočih, desettisočih domov ? “ me je pikro vprašala večno kritična in racionalna Tamara.
„Je, včasih ima tega še veliko preveč, a to je nova izkušnja, “je odgovorila Tamara avanturistka.
Svoje je pristavila še tista Tamara, ki ima solzne oči ob vsakem bedastem filmu in ki gre pogosto na živce ostalim Tamaram: „Meni se pa zdi lepo!“
Pa sem šla in mi ni žal. Veliko prijetnega smo si delili vsi, ujeti v debele zidove. Tako sem vsaj čutila. Upam, da se nisem zmotila.
Nekaj dni zatem sem opazili, kako lepo cvetijo tulipani na moji divji gredi. Presenečeno sem si ogledovala njihove pisane glavice, ki so me očarale z barvami, vsak dan se je odprl še kakšen. Ne jezi me niti to, da so zelo všeč mojim mačkam. Nekako smo se dogovorili, da si bomo gredo in vse na njej razdelili.
Potem sem bila žalostna in zaskrbljena. In sem še vedno. Ker je v bolnišnici moja omica. Babica, za tiste, ki ne veste. Ena čisto in najbolj posebna babica, ki sveti kot sonček.
Hvaležna pa sem bila mami, ki mi vsa leta materinstva požrtvovalno stoji ob strani in se odpoveduje, da bi bilo lažje moji družini. Da ob tempu, ki nam ga narekujejo, ne razpademo.
Priznam, da sem uživala tudi v vožnji z Boštjanom in Lano, pa ko sem pestovala modrookega Tevža, pa ko sva z Lano sinoči ugasnili lučko nad njeno posteljo in skupaj zaspali.
„ To je pa že preveč, “ mi zabrusi moj racionalni del.
„ To je bist\’o, “ mi reče moj srčni del.
Nikoli mi ni dolgčas. Drži.
MINISTRSTVO ZA GOSPODARSTVO
VAVČERSKI PROGRAM SVETOVANJA
Zavod za podjetništvo in turizem Brežice (ZPT Brežice) je pričel z izvajanjem vavčerskega programa svetovanja.
Program vavčerskega svetovanja predstavlja obliko podjetniške svetovalne podpore države, namenjeno malim in srednje velikim podjetjem (MSP) in vsem potencialnim podjetnikom, ki se odločajo za podjetniško pot. Ciljne skupine programa lahko prejmejo subvencijo za stroške storitev podjetniškega svetovanja.
Ciljni skupini:
DPI / / KIČA PODJETJA ttudi samostojni podjetniki posamezniki) SUBVENCIJ/ do 50% neto upravičenih stroškov (kvota do 31.12.2007 znaša4.000 EUR na podjetje)
POTENCIALNI POD.IFTNIKI
- Brezposelne osebe, ki niso prijavljene na Zavodu RS za zaposlovanje, in
- zaposleni, ki razmišljajo o ustanovitvi podjetja. SUBVENCIJA do 100% neto upravičenih stroškov (kvota za obdobje veljavnosti pogodbe -1 leto - do	)
Finančna sredstva za izvajanje programa vavčerskega svetovanja zagotavlja Ministrstvo za gospodarstvo
Hkrati vas vabimo na BREZPLAČNO delavnico
"Kako v najkrajšem času izdelati spletno stran za svoje podjetje in prodajati storitve/produkte preko interneta", ki bo v četrtek, 24.4.2007 ob 16. uri v sejni sobi Območne obrtne zbornice Brežice, CPB 3. Več informacij dobite na spletni strani www.zpt-brezice.si.
Samo Stanič
Zavod za podjetništvo in turizem Brežice	Tel: 07/ 49 90 680
Cesta prvih borcev 18	Mobitel: 041349 220
8250 Brežice	e-mail: samo.stanic@zpt-brezice.si
Z Andrejem Ogorevcem, ki je študiral v Londonu, smo primerjali študij pri nas in v tujini
Poudarek je na uporabnosti znanja
Sevnica - Andrej Ogorevc iz Sevnice je po magistrskem študiju na Ekonomski fakulteti v Ljubljani šolanje nadaljeval na Cass Business School v Londonu. Šola je znana po svojih podiplomskih programih, kjer nudijo preko 20 magistrskih programov in spada pod okrilje City University. Andrej je magistriral iz programa Msc Investment management. Študij je imel poudarek na analizah in upravljanju premoženja, portfelja delnic, obveznic ter drugih finančnih instrumentov, upravljanja tveganj, vrednotenje delnic, obveznic, valut in drugih dobrin ter strukturiranje in vrednotenje izvedenih finančnih instrumentov. To področje je pri nas še precejšnja neznanka tako v predmetniku fakultete, največkrat kratko predstavljeno v enem ali dveh predmetih, kot po uporabnosti v ekonomiji. V pogovoru z Andrejem poizvedujemo, kaj je še takšnega pri študiju v tujini, česar naše visoko šolstvo ne prakticira.
Lokalna razvojna fundacija Posavje je zaživela
Brežice - V Sloveniji so lani s pomočjo sredstev iz tujine začele z delovanjem štiri lokalne razvojne fundacije (LRF) - med njimi tudi Lokalna razvojna fundacija za Posavje. Njihov glavni cilj je izboljšati razmere za statusno, finančno in kadrovsko okrepitev organizacij civilne družbe za dvig vsesplošne kakovosti življenja pri nas.
Kakšna je razlika med magistrskim študijem pri nas in v Londonu?
Naj večja razlika je že v samem programu. Na Cass Business School je program sestavljen tako, daje študent po zaključku takoj uporaben v podjetju in si s tem dvigne ceno na trgu dela. Pri nas pa, kot da je študij bolj samemu sebi namen.
Pomembna razlika je v profesorjih. Veliko je takšnih, ki so najprej v praksi preizkušali svoje teorije, se dokazali in v desetih letih ogromno zaslužili. Seveda so naredili tudi doktorat, da imajo “izstopni-co” iz poslovnega sveta in se potem vračajo na univerzo. Njihov pristop do študentov je drugačen kot v Sloveniji, odnos je bolj oseben. To slednje se zadnje čase opaža tudi doma pri nekaterih mlajših profesorjih, ki so največkrat tudi sami študirali v tujini.
Kaj pa način prenašanja znanja?
Veliko moraš delati sam, po več ur na dan (ves dan), saj vaj ni, vendar so profesorji vedno dostopni za pomoč. Seminarske naloge so naravnane tako, da omogočajo pridobivanje znanj, ki jih bodo študenti potrebovali v praksi in so zelo podobne delovnim nalogam v podjetju. Na izpitih profesorji preverjajo, če problem razumeš. V testu dobiš sedem vprašanj, odgovoriti moraš le na štiri po lastni izbiri. Odgovarjaš oziroma razlagaš na primerih, ne z nekimi naučenimi izreki. Precej drugače od našega sistema, kjer te nekateri profesorji lovijo na drobni tisk v literaturi. A kot sem že omenil, tudi v Ljubljani mlajši profesorji prevzemajo tujo prakso. Nek profesor je pridobil sponzorska sredstva, da so jih lahko
študenti investirali v različne svetovne delnice in nato sprem-ljali donosnost ter tveganje portfelja. To je svetla izjema na Ekonomski fakulteti, medtem ko je na Cass Business
Andrej Ogorevc
School večina dela naravnana na način, ki omogoča pridobivanje praktičnega znanja.
Ta londonska šola ima v poslovnih krogih v tujini velik ugled. Šolnina je zelo visoka, pa vendar ni edini pogoj, da se lahko vpišeš. Kateri so kriteriji?
Poleg dobrih ocen moraš imeti dve priporočilni pismi, v prošnji natančno navesti, zakaj želiš na to šolo in opraviti moraš teste. Gre za analitično numerične teste za pre-veijanje znanja iz (v glavnem) srednješolske matematike ter za test iz angleškega jezika. Eno priporočilno pismo mora biti s fakultete, drugo je lahko iz podjetja, če si bil že zaposlen. Sola ima res ugled, saj prihajajo študenti iz 160 držav in so zelo iskani pri delodajalcih v Londonu. Evropejcev je malo, prevladujejo tisti iz azijskih držav.
Je res, da v Londonu Študent lahko brezplačno dobi agenta, ki mu išče službo?
To drži, vendar ne gre posploševati. Teh agentov, ki jim pravijo “head hunter”, kar
mrgoli in z lovom na “možgane” ogromno zaslužijo. Podjetja jim mastno plačajo, da jim pripeljejo želen kader neposredno z zaključenega študija. In ker se vse vrti okrog denarja, se agenti v glavnem povezujejo s kandidati, ki jih bodo zaradi določene šole in doseženega uspeha in pridobljenega znanja hitro in čim bolje “spravili v promet”.
Na Cass-u je posebna služba, ki skrbi samo za pripravo študentov, da bi se čim bolje znašli na trgu dela. Zbira za njih primerne ponudbe, jih uči, kako napisati najboljšo prijavo, življenjepis, se predstaviti na intervjuju. Vabi banke in druga podjetja, ki potem študentom predstavijo nabor delovnih mest v njihovih sredinah. Takega pristopa pri nas ni. Na Ekonomski fakulteti sicer obstaja Center za razvoj študentov, kar pa niti približno ni enako tej službi in njenemu poslanstvu.
Pri nas se študenti bolj borijo za študentsko delo, kot za resno povezovanje z bodočimi delodajalci.
Študentskega delaje v Sloveniji preveč, kar ni dobro ne za študente ne za gospodarstvo. Zunaj tega ni. Med študijem ni časa za delo. Preden se tam nekdo odloči za študij, že približno ve, v kateri sferi bi rad delal, nekateri že tudi v katerem podjetju. Če imaš to pri sebi razdelano, se lahko pri študiju posvetiš predmetom, ki ti bodo v karieri prišli bolj prav in ki te bolj zanimajo. Takega pristopa pri nas še ni.
Pravite, da je v Londonu podjetje agentu, ki mu pripelje “še svežega” diplomiranca, magistra ali doktorja znanosti pripravljeno plačati tudi več deset tisoč funtov za takšno posredovanje. Kako
pa je s plačo takšnega začetnika?
Po mojih informacijah, govorim o področju ekonomije in financ, je tudi v tem razlika glede na Slovenijo. Pri nas se pri prvi zaposlitvi nihče ne izogne pripravniški plači. V Angliji tega ni, saj se neke vrste pripravništvo opravi med študijem, ko gredo študenti med počitnicami delat v banke ah kakšne druge družbe. Če prideš iz Cass Business School, te delodajalec sprejme kot sodelavca, ne kot praktikanta in temu primerna je plača. V prvem letu bi lahko zaslužil do 200 odstotkov zneska šolnine, z vsakim naslednjim letom pa tvoja cena na trgu dela narašča, vendar pa ne smemo pozabiti, da stroški življenja v Londonu niso primerljivi z nobenim drugim mestom, tako so visoki.
Branka Demovšek
Nova
ravnateljica
Boštanj - Ravnatelj OŠ Boštanj Drago Alič bo po dobrih 13 letih vodenje šole predal novoizvoljeni ravnateljici Vesni Jeraj Vidic. Vidiceva je bila zadnja leta Aličeva pomočnica. S svojo vizijo delovanja ustanove, v kateri je z vrtcem vred 340 otrok, je pri članih Sveta zavoda dobila prednost pred še dvema prijavljenima kandidatkama Vesno Kralj in Biljano Bahat Vovk. Izvolitve Vidiceve se veselijo tudi v Krajevni skupnosti Boštanj, ker je po besedah svetnika Alojza Zalaščka že kot pomočnica ravnatelja skrbela za dobro sodelovanje šole s krajem in bo te vezi krepila še naprej.
Vesna Jeraj Vidic
Postopek imenovanja bo v celoti zaključen, ko bo dalo mnenje še Ministrstvo za šolstvo, ki pa v primerih, ko kandidati izpolnjujejo vse predpisane pogoje, podpre odločitev sveta zavoda. Na Občinskem svetu Sevnica je bilo o ravnatelju Aliču, ki se poslavlja od funkcije, ne pa tudi od šole, izrečenih več pohvalnih besed. Med drugim za organizirano smučanje med zimskimi počitnicami, ki ga na veselje otrok izvaja že vrsto let kot edina šola I v občini. B.D.
V Posavju je registriranih več kot štiristo nevladnih organizacij, saj mednje štejejo tudi vsa gasilska, lovska in športna društva. LRF za Posavje so ustanovili zato, da bi tem nevladnim organizacijam v prihodnje nudili strokovno, organizacijsko in finančno podporo pri delovanju. Ustanoviteljica je Športna zveza Brežice. S svojim delovanjem in financiranjem si v LRF že-
lijo spodbuditi civilno družbo k dejavnemu izkazovanju interesov in vplivanju na politiko v lokalnem okolju. Denar za delovanje bodo po besedah Vilme Zupančič dobivali na razpisih doma in iz evropskih strukturnih skladov, računajo pa tudi na domače donatoije. Sedanji partneiji so Občina Brežice, AFP Dobova, KOP Brežice in Stane Kocjan. Delovati želijo na področju širšega Posavja in sicer predvsem pri skrbi za
okolje in bolj kakovostnem preživljanju prostega časa.
LRF za Posavje je pred kratkim v brežiški knjižnici pripravila posvet o lokalnih razvojnih fundacijah, potem pa še okroglo mizo, na kateri so skušali odgovoriti na nekatera zastavljena vprašanja -ali slovenska družba podpira filantropijo, ali so interesi kapitala in interesi civilne družbe v nasprotju ali sožitju,
kako do učinkovitega partnerstva v lokalni skupnosti, kaj vsak od akterjev (občine, podjetja, civilna družba) s partnerstvom pridobi ter o vlogi LRF v regionalnem razvoju in možnostih črpanja sredstev iz strukturnih skladov. Na okrogli mizi so sodelovali Patri-cia Cular, podžupanja občine Brežice, Damjan Perne, župan občine Kranj, Jože Pavlinjek, predstavnik podjetja Inoks, in Vida Ogorelec Wagner, Umanotera. M.M.
. *c
\ VRTEC CICIBAN SEVNICA
objavlja
razpis za vpis otrok v programe vrtca za šolsko leto 2007/2008
Spoštovani starši!
Pomembno je, da vlogo za vpis otroka v vrtec oddate pravočasno, ne glede na to, kdaj v šolskem letu 2007/2008 (od 1.9.2007 do 31.8.2008) boste svojega otroka vključili v vrtec. Na podlagi vaših prijav za vpis otroka v vrtec bomo oblikovali oddelke za novo šolsko leto.
Vpisujemo otroke, stare od 1 do 6 let starosti, v vse enote Vrtca Ciciban Sevnica (centralni vrtec, Kekec,
Trg, Boštanj, Loka) v programa:
•	dnevni program v trajanju od 6 do 9 ur,
•	poldnevni program od 4 do 6 ur (oddelek bomo oblikovali, če bo dovolj prijav za en oddelek).
Vpis bo potekal v upravi vrtca, Naselje heroja Maroka 22
©a na&as®? (39	©a & ® n& ooo©.
►	Vpis opravite z vlogo, ki jo dobite v upravi vrtca, na naši spletni strani www.v-dciban.nm.edus.si, ali vam jo na vašo željo pošljemo na dom.
►	Za dodatne informacije smo dosegljivi na tei. št 07/ 816 16 50 ali na e-mailu: vrtec.sevnica@siol.net
Uprava vrtca
lil
■ «V
mm

rojstva v porodnišnici brežice
Za Lidijo Lubšina iz Sel pri Dobovi ne velja pregovor “v tretje gre rado ”, ker pri njej je šlo še v četrto. V brežiški porodnišnici je namreč rodila četrto hčerkico, ki sta ji z možem Jožetom dala ime Pika. Ker se je rodila sedem tednov prehitro, je bila temu primerna tudi njena velikost-43 cm in 1800 g. Pa zato ni nič manj radovedno zrla v ta svet in se zadovoljna stiskala v mamičinem naročju. Še malce bo morala zrasti, potem pa bosta z mamico odšli domov, kjer je za malo junakinjo že vse pripravljeno, saj sta Lidija in Jože vedela, da bosta dobila še eno deklico. Najbolj se Pike veselijo sestrice - 9-letna Kaja, 8-letna Sara in 2-letna Luna, pa seveda tudi očka, ki se je gotovo že navadil krmariti med ženskimi “muhami".
Rojstva od 28. marca do 10. aprila
Deklice so rodile: Tatjana Žoher iz Krškega, Stella Male-tič iz Brežic, Lidija Lubšina iz Sel pri Dobovi, Bojana Preskar Arh iz Krškega, Elvira Selimovič iz Brežic, Jožica Kovačič iz Gaberja pri Dobovi, Brigita Lovše z Malega Obreža, Mateja Brečko iz Sevnice, Mojca Rašovič iz Krške vasi in Samira Bačelič iz Brežic.	£
Dečke so rodile: Sonja Radič iz Brežic, Mojca Sever iz Boštanja, Karolina Hom z Gornjega Vrhpolja, Ines KneZ z Arta pri Studencu in Lidija Zam iz Nemške vasi.
Obeležili praznik knjig
“24 ur za pralnim strojem”
Brežice - I\idi knjige imajo svoj praznik. IBBY, Mednarodna zveza za mladinsko književnost, je leta 1976 proglasila 2. april, rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena, za mednarodni dan knjig za otroke. Ob tej priložnosti smo v Knjižnici Brežice organizirali dve prireditvi za otroke in mladino.
Na prvi prireditvi je knjižnico obiskala Muca Copatarica. Zaradi velikega zanimanja otrok se je najbolj znana slovenska mačka najmlajšim uporabnikom predstavila kar dvakrat in sicer ob 17.30 in 18.30. Srečanje z znanim pravljičnim likom bo otrokom zagotovo še dolgo ostalo v spominu. Pa še zanimivost. .. Muca Copatarica, ki stajo ustvarili pisateljica Ela Peroci in ilustratorka Ančka
V popoldanskem času je bila pripovedovalka ljudskih pravljic osrednja gostja zaključka Slovenskega knjižnič-no-muzejskega MEGA kviza. Kviz je na pobudo Ministrstva za kulturo organizirala Knjižnica Otona Zupančiča Ljubljana, Enota Pionirska knjižnica v sodelovanju s Pedagoško sekcijo pri Skupnosti muzejev Slovenije. Cilji kviza so bili spoznavanje kulturne dediščine, informacijsko
Gošnik Godec, ravno letos praznuje svoj 50. rojstni dan.
V sredo, 4. aprila pa je bilo v Knjižnici Brežice srečanje otrok 3. in 4. razredov iz OŠ Artiče, Brežice in Velika Dolina z Anjo Štefan, avtorico pesmi in pravljic za otroke ter raziskovalko in pripovedovalko ljudskih pripovedi.
opismenjevanje, spodbujanje branja, obisk knjižnic in muzejev ter povezovanje šolskih in splošnih knjižnic ter kulturnih ustanov.
Reševanje kviza je potekalo od oktobra do marca v šolskem letu 2007/2008, namenjen je bil predvsem učencem 2. in 3. triletja devetletke. Do
zaključka reševanja kviza so v brežiški knjižnici prejeli 221 pravilnih končnih rešitev. Na zaključni prireditvi so med reševalci izžrebali dve nagrajenki, ki se bosta v končnem MEGA žrebanju v Ljubljani potegovali za glavno nagrado - počitnice na morju ali v gorah. S.S.
Krmelj - V tamkajšnjem Domu Svobode se je predstavila domača gledališka skupina “CEGLIS” s premiero komedije “24 ur za pralnim strojem.” Scenarij so napisali igralci s pomočjo improvizacij na vajah, režiral pa jo je Damjan Kolovrat, ustanovitelj CEGLIS-a. Za mlade in močno motivirane gledališčnike je to druga premiera od nastanka skupine leta 2005.
V predstavi sodeluje kar 30 udeležencev, starih od 18 do 35 let, najbolj pa so se razveselili udeležbe predsednika KS Krmelj ter občinskega svetnika Dušana Močnika. Večina udeležencev jev lanskem letu uspešno opravila
Tudi ženske je treba križati
Sevnica - Danes lahko slika v svojem polju “zdrži” marsikaj, ne da bi zato, kar nosi v sebi, potrebovala poseben zagovor o slikarstvu Janeza Kardelja, ki je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani diplomiral pri mentorjih prof. Metki Krašovec in prof. Jožetu Brumnu, pravi kritičarka Barbara Sterle Vurnik. To bi lahko rekli tudi za njegovo sliko ženske na križu, s kačo in jagenjčkom, kije bila ravno primerna za ta velikonočni čas in je na razstavi Brejnsakerji v Lekosovi galeriji Ana vzbudila veliko pozornost. Na vprašanje, zakaj je dal na križ žensko, slikar duhovito odgovarja, da je za enakopravnost spolov in zakaj bi križali le predstavnike moškega spola.
Sicer pa je 43-letni akademski slikar iz Ljubljane, ki deluje kot samostojni ustvarjalec na področju vizualne kulture in kot pedagog-andragog, umetnik mlajše generacije slovenskih slikarjev. Na sev-niškem koncu ni neznan, saj ima tam sorodnike, poleg tega pa je tudi ustvarjal na loškem Kreartu.
Razstava Brejnsakerji, katere odprtje je popestril Rok Železnik iz Glasbene šole Radeče, bo odprta do Janez Kardelj, Simon Sernec in Breda 8. maja. N.C.C. DrenekSotošek
tečaj gledališke igre in improvizacije pod vodstvom Grege Močivnika ter Damjana Kolovrata, ki sta oba člana Šent-
nih vsebinah, ki so jih igralci udejanjili na odru. Nastop pred domačim občinstvom je vedno zelo prijeten, a tudi ze-
jakobskega gledališča v Ljubljani. Grega je tudi ustanovitelj gledališke skupine “Skrito ob strani” iz Sevnice, ki uspešno sodeluje s CEGLIS-om.
Komedija “24 ur za pralnim strojem” je sestavljena iz mozaika 15 skečev ter 20-minutnega vojaškega filma v obliki burleske. V prepolni dvorani se je 250 obiskovalcev lahko nasmejalo do solz, obenem pa tudi zamislilo ob družbeno-kritičnih in aktual-
lo zahteven zaradi večje odgovornosti, ki jo čutijo nastopajoči pred svojimi najbližjimi. CEGLIS namerava komedijo predstaviti tudi po drugih krajih občine Sevnica ter nenazadnje po ostalih slovenskih krajih. Ker so vsebine lahko razumljive, je predstava primerna za vse starostne skupine gledalcev, saj se skeči prepletajo - od takih za mlajše, do takšnih za najstarejše navdušence komedije. D.K.

| - iggpi
V ŠPARU DOBITE VELIKO VEČ,
NE SAMO NIZKIH CEN!


Ananas
poreklo Gana,
1 kg
| Ponudba velja do 17.4.2007.
8%fi§ liliji
Lahki sir
25% m.m., postrežno, 1 kg
redna	___________,
cena €4,33	| 898,65 SIT |
1234,85 SITI
Svinjska rebra
postrežno, različni dobavitelji,
1 kg
Mortadela oliva
postrežno,
1 kg
Postrv Šarenka file beli
sveže, postrežno, Ribogojstvo Goričar, 1 kg
redna cena € 9,99
l 1.794,90 SIT
Ponudba rib velja samo v trgovinah SPAR Krško, Brežice, Novo mesto (Bršljin in Žabja vas) in Trebnje.
redna cena € 5,42
I 836,34 SIT I
956,16 SIT
Ponudba velja do 24.4.2007 oz. do prodaje zalog
25% J|
126% CENEJE
: • m< 7
SPAR SLOVENIJA, d.o.o., Ljubljana, Letališka cesta 26 www.spar.si Preračuni v SIT so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 239,640 SIT » 1 EUR.
Pripravljeni na poletje
Pomlad je čas, ko začnemo s sebe odmetavati oblačila in ko debele puloverje in zimske plašče nadomestijo tanjša poletna oblačila, ki pokažejo veliko več kot pa zimska garderoba. Zato je čas, da poskrbimo za svoje telo, ki smo ga pozimi skrivali in malo pozabili nanj.
mnenja, odgovori, popravki ...
Zdrav duh v zdravem telesu
Kratki dnevi in nižje temperature so nam pozimi za izgovor, da se manj gibljemo na svežem zraku. Sedaj teh izgovorov nimamo več. Vzemite si pol ure na dan in rezultati bodo kmalu vidni. Počutili se boste bolje, izboljšala se bo vaša presnova, izgubljali boste maščobo in pridobivali mišično maso. Kajti več mišične mase kot boste imeli, več energije boste porabili, kar posledično pomeni, da boste lahko več pojedli. Torej, več “miganja”, več hrane in manj odrekanja. Pol ure lahkega teka na dan ali sproščujoče vožnje na kolesu vam bo prineslo vidne rezultate. Prav tako se lahko odločite za različne vaje, ki bodo krepile vaše telo in duha.
Tibetanske vaje
Skrivnost tibetanskih menihov je sedaj na voljo tudi nam. Vaje, ki jih izvajajo že stoletja in se prenašajo iz roda v rod, nam pomagajo do mladostnega videza in krepkega telesa. Pet tibetanskih vaj se izvaja vsak dan zjutraj na tešče. Nikar se ne naprezajte, ampak naredite toliko vaj, kolikor vam ustreza. Ko pa se bo vaše telo okrepilo, boste lahko intenzivnost povečali. Sprva vsako vajo izvajajte 3-krat, nato 5-krat in tako naprej do 21. ponovitve.
1.	vaia: Stojimo na mestu in roke iztegnemo v odročen položaj, prste držimo skupaj, stopala pa so v širini ramen. Nato se začnemo vrteti v smeri urinega kazalca. Ne pretiravajte, da se vam ne začne preveč vrteti in da ne padete. Postopoma se boste lahko vrteli dlje časa.
2.	vaja: Uležemo se na hrbet, dlani počivajo ob telesu. Ob vdihu dvignemo noge in brado čim bolj približamo prsnemu košu. Zadržimo dih in položaj, nato pa med izdihom počasi spustimo glavo in noge v prvotni ležeč položaj.
3.	vaja: Postavimo se na kolena, trup je zravnan, dlani položimo na ritnici. Ko vdihujemo, glavo in vrat počasi potiskamo nazaj, kolikor je le mogoče. Med izdihom pa vračamo glavo v prvotni položaj, ob koncu izdiha pa jo položimo na prsi.
4.	vaja: Sedemo na tla z iztegnjenimi nogami in zravnanim trupom. Stopala so v širini bokov, dlani počivajo na tleh ob telesu. Ob vdihu napravimo most; telo dvignemo v zrak, opremo se na roke in noge, glavo pa pomaknemo močno nazaj. Dih zadržimo, med izdihom pa se vrnemo v začetni položaj.
5.	vaja: Postavimo se v položaj narobe obrnjenega mostu, tako da z glavo gledamo v tla, naslanjamo se na dlani in stopala. Ko vdihnemo, medenico dvignemo čim višje, potisnemo glavo na prsi in dih zadržimo. Med izdihom se spustimo z medenico proti tlom, opiramo se na
dlani in prste na nogah, glavo pa potisnemo čim bolj nazaj.
Joga
Joga izhaja iz Indije in predstavlja vrsto starodavnih hindujskih vaj, pri katerih z dihalnimi vajami, telesnimi položaji oz. asanami in mentalnim osredotočanjem dosežemo telesno in duševno uravnovešenost. Izraz joga je nadpomenka za štiri podzvrsti tehnik joge: hatha joga, raja joga, jnana joga in bhakti joga. Nobena ni boljša ah slabša, potrebno je le ugotoviti, katera vrsta vam najbolj ustreza. Ko je joga obnorela zahod, se je število učiteljev joge povečalo in vadba joge se sedaj izvaja že skoraj v vsakem kraju. Če vam skupinska telovadba in natrpane telovadnice ne ustrezajo preveč, obiščite vadbo le nekajkrat, tako da boste obvladovali osnovne položaje in jih nato izvajali doma. Sodobna tehnologija pa nam omogoča, da se vaj naučimo prek različnih dvd-jev ali kaset. Prav tako pa so opisi vaj s fotografijami objavljeni na internetu. Odločite se le, kateri način vam najbolj ustreza.
Fitnes
Tudi fitnes dvorane se pri nas množijo kot gobe po dežju, le da te k nam ne prihajajo z vzhodnih kultur, ampak z zahoda. Ko se boste prvič odpravili v fitnes, se dogovorite za sestanek z inštruktorjem fitnesa, ki vam bo svetoval, kako se pravilno uporabljajo vse naprave, koliko ponovitev je potrebnih in kako delati, da ne pride do raznih poškodb. Pri fitnesu se z vsako vajo osredotočite na točno določeno skupino mišic. Ne pozabite na primemo opremo. Oblačila naj bodo iz naravnih materialov, ki so zračni in preprečujejo prekomerno potenje. Ne pozabite tudi na brisačo, ki jo položite na naprave pred izvedbo vaj, in plastenko z vodo.
Uravnotežena
prehrana
Danes premalo časa posvečamo svoji prehrani. Na voljo imamo več in več raznovrstne prehrane, vendar se kljub temu na veliko pojavljajo obolenja, ki so posledica nepravilne prehrane. Ni potrebno, da popolnoma spremenite svoj jedilnik, le obogatite ga in manj zdrave izdelke počasi nadomeščajte z bolj zdravimi in polnovrednimi izdelki. Nekaj pravil, ki vam bodo v pomoč:
1.	Bolje je zaužiti več manjših obrokov na dan, kot pa manj večjih. Poskusite si jedilnik dneva načrtovati tako, da boste pojedli vsaj pet do šest obrokov na dan od 7. do 20. ure. Nikar ne izpustite zajtrka, dopoldansko lakoto preženite z manjšim obrokom, kot je sadje ali jogurt. Če imate kosilo bolj pozno, si nato privoščite še en skromnejši obrok, na primer manjši sendvič, nato kosilo, vsekakor pa ne pozabite na lahko večerjo,
ki bo preprečila, da boste ponoči iskali hladilnik.
2.	Izognite se rafiniranim industrijskim maščobam, kot so margarine in nekatere vrste olj. Izogibajte se nasičenih maščob in jih nadomestite z “boljšimi” enkrat nasičenimi maščobnimi kislinami. Te vsebuje predvsem olivno olje. “Dobre” so tudi večkrat nenasičene maščobne kisline (omega-6 in omega-3 maščobne kisline). Te so v rastlinskih oljih (olje koruznih kalčkov, sončnično olje, sojino olje) in v ribah (polenovka, losos, skuše...). V svojih obrokih se izogibajte ocvrtim jedem. Hrano raje jejte kuhano, dušeno ali pečeno.
3.	Ne pozabite na tekočino. Najprimernejša sta voda in nesladkan čaj. Količina popite vode na dan se razlikuje. Če smo telesno aktivni, telo izgublja več vode, zato jo moramo spet vnesti v telo. Priporočena količina se giblje med 1,5 litra do 3 litre popite tekočine na dan. Vsekakor pa se izogibajte raznim sadnim sokovom, saj vsebujejo veliko nepotrebnega sladkorja, barvil in konzervansov.
4.	Ne pozabite na sadje in zelenjavo. Čim večkrat uživajte sveže, saj s kuhanjem izgubljamo pomembne vitamine.
5.	Uporabo soli zmanjšajte na minimum.
6.	Izognite se prečiščenim moki in nepolnovrednim močnatim jedem. V prečiščeni beli moki ostane od prejšnjega polnovrednega žitnega zrnja skoraj samo škrob. Analize bele moke kažejo njeno vsebinsko revščino - sedemkrat manj vitaminov, šestkrat manj železa, minimalni ostanki kalcija in skoraj nobenih drugih rudnin. Popolnoma nič ni v njej vitamina E, pomembnega za prekrvavitev ožilja. Tudi od vitaminov vrste B ne ostane v beli moki ničesar, v prehrani s polnovredno žitno moko pa prav ti vitamini ugodno delujejo na živčevje.
Kaj pa diete?
Danes je na svetu že toliko diet in vsak strokovnjak s svojim privrženci vztraja pri svoji “najboljši” dieti. Kljub temu pa ima veliko diet tako imenovani jo-jo učinek. Ko se po nekajtedenskem ali nekajmesečnem hujšanju vrnete na stara pota prehranjevanja in (ne)telovadbe, se vrnejo tudi vsi kilogrami, za nameček pa še kakšen več. Zato diete nikoli niso trajna, ampak le začasna rešitev. Rešitev za odvečne kilograme je sprememba celotnega načina življenja. To pomeni, da morate za vedno spremenite prehranjevalne navade in v svoje življenje vnesti čim več gibanja. Mogoče se sliši zapleteno, pa ni. Svoje navade začnite spreminjati postopoma.
Koža, naš največji organ
Ker je koža pozimi skrita, se nam ne ljubi preveč skrbe-
ti zanjo. Poleti pa bo vsem na ogled in zato je prav, daje urejena. Nekaj nasvetov za prvo pomoč pri negi kože:
Piling
Piling je gel za tuširanje, ki vsebuje drobna zrnca. Med umivanjem ta zrnca masirajo kožo in odstranijo odmrle celice. Prav tako piling potrebuje naša koža na obrazu. Izdelamo pa si ga lahko kar sami. Če imate suho kožo, zmešajte pol rumenjaka z žličko koruznega ali pšeničnega zdroba. Dodajte še žličko medu in mandljevo olje, potem pa zmes nanesite na obraz. Kožo nežno masirajte 5 do 10 minut in ne pozabite na vrat in dekolte. Recept za pripravo pilinga za mastno kožo pa je sledeč: pol beljaka zmešamo z žličko koruznega ali pšeničnega zdroba, dodajte še žličko medu in oljčnega olja.
Mehka kot svila
Da bo vaša koža meha kot dojenčkova, jo razvajajte s kremami in olji za telo. Mleko za telo je primemo za normalno kožo, če pa je vaša koža po telesu suha, jo raje razvajajte z olji. Primerno je mandljevo olje, ki koži daje elastičnost in preprečuje nastanek strij, prav tako pa lahko z njim odstranimo ličila.
Gladka koža
Ko je moda premagala konzervativnost in so dolga krila postaj ala kraj ša in kraj ša, se je začela borba z dlakami, ki traja še danes. In na srečo imamo danes veliko načinov, da se dlak znebimo. Najenostavnejša in najmanj boleča je uporaba britvice, ki pa je tudi najmanj učinkovita, saj dlake zelo hitro spet zrastejo. Za dolgotrajnejši učinek je najprimernejše voskanje ali uporaba epilatorja. Voskanje lahko opravite tudi v kozmetičnem salonu. Koliko časa bo vaša koža gladka, je odvisno od posameznika in hitrosti rasti njegovih dlak. Z epila-torjem pa si populite dlake sami. Bolečine zmanjšate tako, da dlake najprej obrijete in nato počakate, da zrastejo do največ 5 mm, nato pa jih populite. Del kože, ki ga “obdelujete”, nategnite z roko, v kateri nimate epilatorja. Po večkratni uporabi bodo dlake šibkejše in tanjše, pa tudi bolečina postopoma izgine.
Podplati “na očeh”
Neurejeni podplati s trdo in suho kožo pokvarijo še tako lepe poletne sandalce. Zato preden skočite v odprto obutev, poskrbite za svoje podplate. Najprej jih namočite v topli vodi, katero ste dodali kopel. Ko se koža na podplatih zmehčajo postrgajte z grobo pilico za podplate. Nato uporabite še kamen za podplate, ki jih zgladi. Vse pripomočke dobite v drogeriji. Podplate nato namažite s čim bolj mastno kremo, nato pa obujte bombažne nogavice, da se krema vpije. Postopek je potrebno ponavljati eden do dva tedna. S kremo lahko podplate namažete pogosteje, odvisno od tipa kože.
Andreja Jernejčič
Nekorektna občinska uprava
Odločila sva se seznaniti javnost z neprimernim birokratskim obnašanjem občinske uprave, Zaradi katerega nam je storjena življenjska škoda, saj niso upoštevali demokratska in pravna načela pravičnosti in enakopravnosti pri reševanju uradnih zadev.
Imava namreč problem z lastništvom parcele, ki je vpisana v k. o. Brežice in se nahaja ob Bizeljski cesti, ob novem parkirišču. Najina prijava z zahtevkom za uskladitev zemljiško-knjižnega stanja je bila naslovljena na župana 13.6.2006.
O tej problematiki sva se vsaj 3-krat prijavila na pogovor z županom. Ne veva, ali naju ni želel sprejeti zaradi “prezaposlenosti” ali zaradi poznavanja problema ali je bilo vzrok nekaj tretjega. Zato v kratkem predstavljava situacijo, ki za naju predstavlja velik problem. Ker veva, da je podobnih problemov še več, sva se odločila s tem seznaniti javnost. Torej 13.6.2006 in z dopolnitvijo 30.6.2006 sva vložila zahtevo za uskladitev zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim življenjskim stanjem kot solastnika na naši posesti, ki po zadnji seznanitvi na katastru, zajema tri parcele in sicer 785,786,787. Tisto posest sva v celoti kupila ter uradno preko odvetnika prenesla 31.3.1986 vse kar se nahaja v naravi znotraj žive meje in kot nama je razkazal prvi lastnik. Najina posest, kot večina sosedov, občanov ve, se nahaja nasproti spomenika v parku in je omejena z zelo močno živo mejo. Kot solastnika sva bila prepričana, da je najina posest dejansko v eni sami parceli, kar je razvidno po postavljenih mejnikih in sva jo tudi vsa ta leta v dobri veri vzdrževala. S pričetkom izgradnje parkirišča, ki meji z našo živo mejo na zahodni strani, je glede na pridobitev ustrezne dokumentacije za gradnjo občinska uprava morala pridobiti potrebno najino soglasje. Zato je strokovna delavka Občine Brežice prišla k nama v stanovanje in naju med ostalim seznanila, da se na najini posesti ob glavni ulici oz. Bizeljski c. nahaja
Kraj___________
Ulica__________
Datum__________
Število izvodov
nabrežina, vpisana kot parcela 787 k. o. Brežice, ki je nastala pri gradnji ceste leta 1965 in je v izmeri 149 m2 vpisana kot last k. o. Brežice. Soglasje sva podpisala z dobrim namenom in vero, da imava kot občana opravka s pošteno in korektno občinsko upravo. Vendar se je kasneje izkazalo, da temu ni tako.
Kot sva omenila, sva vložila zahtevo za uskladitev stanja z življenjskim in pričakovala korekten, transparenten odnos in reševanje najinega problema okrog umetno nastale sporne parcele 787 v izmeri 149 m. Ker župan in njegova služba niso odgovorili v razumnem roku, je najin pooblaščenec, ki ga je določilo Okrožno sodišče Krško, 18. 12.2006 vložil uradni poziv za odgovor. Odvetnik je zahteval odgovor, v nasprotnem primeru bo vložil tožbo na sodišče. V tem času je župan s pravno službo izkoristil manevrski prostor in zahrbtno in ne upoštevajoč transparentnost, zakonitost ter pravico do enakosti dal 10.1.2007 predlog za razglasitev sporne parcele kot javno dobro, kar je objavljeno v UL 6.2.2007. Zaradi bralcev morava omeniti, da g. župan Molan v gradivu za občinske svetnike ni seznanil svetnikov z najinim vložkom in zahtevkom za uskladitev zemljiško-knjižnega stanja ter pri-posestvovanja po zakonu. Gradivo ni bilo predstavljeno svetnikom, ampak je bil podan samo predlog na glasovanje. Če problema ne poznaš, pavšalno glasuješ, kar pomeni zavajanje in manipuliranje v našo škodo. Ker je bila tožba vložena 5.2.2007, razglasitev v UL pa je bila 6.2.2007, je razvidno, da je zmanipuliran čas in prostor, v katerem midva nisva imela možnosti prisostvovanja, s čimer so nama kršene človekove pravice. Nad takšnim manipuliranjem občinske uprave se počutiva užaljena in prevarana ter obravnavana kot manjvredna državljana, saj nisva upoštevana kot enakopravna in enakovredna stranka v postopku.
Prisrčno se zahvaljujeva bralcem za razumevanje in podporo z željo, da nihče ne doživi tako slabe izkušnje.
Tomo Marušič, Bizeljska c. 6, Brežice
~ \
NAROČILNICA
SANAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253
Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SANAGLAS
Ime in priimek__________________________________
Podjetje(naziv in naslov)_______________________
Davčna številka podjetja_________________________
Zavezanec za DDV _________ ______________________
Poštna št.
Podpis
Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 0,88 EUR (210 SIT)-Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem^,
Telefon
ZANIMIVOSTI, NASVETI
Sava Glas, 12.4.2007
za mlade..
Babice in dedki v vrtcu
V	vrtcu pri OŠ Cerklje ob Krki je bilo dne 29. marca zelo zanimivo, saj so pripravili srečanje z dedki in babicami. Po uvodnem pozdravu so se otroci predstavili s krajšim programom. Nad plesom in petjem vnukov in vnučk, so bili dedki in babice zelo navdušeni. Po končanem programu so sedli k svojim vnukom za mizo in pričeli s skupnim ustvarjalnim delom.
V	skupini Polžki (jasli) so izdelovali punčke iz blaga na način, kot so jih izdelovali nekoč. V skupini Sončki so “ružili” koruzo in iz nje lepili okrasne rožice na jogurtove lončke. V skupini Murenčki pa so medse povabili šiviljo gospo Metko Spiler iz Župeče vasi, kije na željo obiskovalcev zašila velikonočne košarice, ki sojih dedki, babice in otroci s skupnimi močmi okrasili z gumbi. Šivanje
gumbov je šlo dedkom in babicam zelo dobro od rok. Med delom so bili pogoščeni s pecivom in kavo. Izdelke so na koncu tudi razstavili.
Po končanih delavnicah pa je bilo pripravljeno še eno presenečenje - vožnja s konji in kočijo na šolskem igrišču. Gospod Lajkovič s Črešnjic je dedke in babice skupaj z nji-
hovimi vnuki večkrat zapeljal s kočijo po igrišču, pri čemer so zelo uživali. Srečanja se je udeležila tudi ena prababica.
Celotno dogajanje sta spremljali tudi ravnateljica Andreja Urbanč, ki nas je fotografirala, in učiteljica Urška Jekler, kije dogajanje snemala. U.J.

Dragi otroci, med tistimi, ki ste poslali pobarvanko, je bil izžreban	A p w
Tilen Župane, Gorenji Leskovec 5,8283 Blanca. Za nagrado prejme	|
darilni bon v vrednosti 20 evrov, ki ga poklanja Baby center. Iskreno kHpr* n čestitamo!	CbJN | kK
Tudi to pobarvanko pobarvajte po svoji najbolj bujni domišljiji, mamico ali očka pa prosite, da jo pošljeta na naslov: Radio Brežice, (za SavaGlas) Trg izgnancev 12, 8250 Brežice najkasneje do petka, 20.4.2007. Pa ne pozabite pripisati svojega imena, priimka in naslova. Spet bomo eno pobarvanko izžrebali in nagradili z lepo nagrado, ki jo poklanja Kopitarna Sevnica.
Društvo Izvir za prostovoljno delo, preventivo in svetovanje je v sodelovanju z Mladinskim centrom (MC) Krško izvedel projekt “Akti-vacija mladih za uresničevanje Lizbonske strategije”, katerega namen je, da mladi brezposelni, ki iščejo svojo prvo
zaposlitev, preživijo svoj prosti čas čim bolj aktivno in si hkrati pridobijo čim več novih delovnih izkušenj. V sklopu tega projekta je skupina mladih pod okriljem MC Krško izvedla pilotski projekt. Skupina prostovoljk je pod men-
“Aktiviraj se!”
torstvom Mirjane Klinec v Cebeln’aku pripravila svoj debatni večer, katerega rdeča nit je tekla pod naslovom “Aktiviraj se”, prosti čas mladih. V dobri uri in pol dolgem programu so mladi razpravljali o aktivnem preživljanju prostega časa mladih kot dejavnika, ki prispeva k boljši kakovosti življenja (večji konkurenčnosti, usposobljenosti, pridobitvi kulturnega kapitala, osebnostnemu razvoju, širjenju socialne mreže itd.).
Iztočnico za razpravo je podal zanimiv video prispevek, nato pa je problematiko pasivnosti današnje mladine in pozitivno stran aktivnega preživljanja prostega časa predstavila gostja večera, dipl. soc. ped. Sabina Dogenik, ki ima vrsto izkušenj na področju dela z
mladimi, pred leti pa je tudi izdala publikacijo z naslovom “Mladi in prosti čas”. Svoja mnenja in ideje je izrazilo tudi občinstvo. In kar je najpomembnejše, prisotni smo ugotovili, daje potrebno današnjo pasivno mladino, ki večino svojega časa preživi pred računalnikom, televizijo in v nakupovalnih središčih, ozavestiti, da lahko svoj prosti čas izkoristijo za uresničevanje svojih nagnjenj, interesov in sposobnosti, kijih ne morejo uveljaviti pri pouku in delu, pa se pri tem še vedno lahko zabavajo.
Alenka Vrhovšek
Učinki toplotne grede
V sklopu projekta Pomladni dan v Evropi smo na šoli gostih “domačega” Američana gospoda Johna Boyda, ki nam je s pomočjo posnetkov predstavil probleme v okolju. Izvedeli smo tudi, kaj nas čaka v prihodnosti.Ker je Slovenija članica EU, si tudi mi prizadevamo skrbeti za naše okolje. Ločeno zbiramo odpadke, skrbimo za urejeno okolico šole, dvakrat letno zbiramo papir. Če bi imeli pločnike, bi nas več hodilo v šolo peš. Bodimo prijazni z naravo, sicer tudi ona ne bo prijazna z nami. Jerneja Kožar, 9. razred OŠ Artiče
Derma Art
LASERSKI KABINET
D.O.O.
Veselimo se že sonca, morja, zraka... ter novih, lahkih in poletnih krpic za že prihajajočo sezono pomlad/poletje 07. Kar nekaj smo že pisali o tem, a kot vedno, hočemo še več!!! Slogi... težko rečemo, ah še gre za tiste tipične vrste slogov, kot pred nekaj modnimi sezonami, ko je bilo vse bolj dorečeno in ločeno... zdaj pa je vedno težje. Mogoče lah-
koli! Predvsem kratka, ali tudi daljša - kot rečeno, kaj vam srce poželi! Toda o samih krilcih in hlačah, pa tudi o modnih dodatkih smo že pisali. Sicer pa je pravi modni poznavalec iz vsega tega sposoben sam ustvariti svoj popoln slog! Zdaj pa k barvam. Barve so za ljudi zelo pomembne, o tem sem tudi že večkrat pisala. In katere barve bodo letos krasile
ko govorimo o “marine style” - torej mornarskem slogu, “sports style”- športnem slogu, “shiny style” - slogu z bleščicami, lahko tudi “future style”! Vendar mislim, da se bomo lažje opredelili, če rečemo, da to poletje ženske, punce, punčke - NOSITE KRILCA! Na voljo so v vseh krojih, materialih in barvah. Če se vas ne “primejo” to leto, potem se vas ne bodo ni-
naše omare? Modra, rdeča, svetlo rumena, svetlo zelena, pink! Osvežujoče! Zelo moderno jih je kombinirati s črno ali rjavo. Torej ena barva prevladuje, potem pa sveža neon kot dodatek; naj bo na primer - črna oblekica in rumena torbica! Popolno! Lahko pa seveda tudi obratno... če si upate! Torej lepe barve, lepi kroji, lahki materiali in sonce! To sta letošnja pomlad in poletje.
Lea Šinko Štraus
Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb
07/49-66-044,031 -681 -40
Carbo tretma
Nov, edinstven način za odstranjevanje in preprečevanje
celulita.
Učinkuje tudi takrat,
ko ne zadošča niti hujšanje niti telovadba. IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE
RAZVEDRILO
stran 12
Sava Glas, 12.4.2007
IZPOVEDI
Kultura
13.	april
Krško - koncert Anje Bukovec (violina) in Denysa Mas-liuka (klavir), dodatni darilni koncert za modri abonma in za izven, ob 20. uri, Kulturni dom
Sevnica - glasbeni večer z naslovom “Prijatelji med nami”, nastopili bodo MePZ Slomšek iz Belgije, Oktet Jurij Dalmatin, Vokalna skupina Corona, Pevski zbor Azeleja in Zbor društva upokojencev Sevnica, ob 19. uri, kulturna dvorana Brežice - 1. koncert “Pesem Posavja 2007”; nastopilo bo 11 zborov iz Posavja, ob 19. uri, cerkev Sv. Roka
14.	april
Pišece - prireditev ob 10-letnici delovanja Pleteršnikovih ljudskih pevcev, ob 18. uri, večnamenski dom
Krško - 2. koncert “Pesem Posavja 2007”, nastopilo bo , 12 zborov in vokalnih skupin iz Posavja, ob 19. uri, dvorana Glasbene šole
Krmelj - “Ključ veselja” - glasbeno zabavna prireditev, ob 19. uri, Dom Svobode
15.	april
Sevnica - 3. koncert “Pesem Posavja 2007”, nastopilo bo 11 zborov in vokalnih skupin iz Posavja, ob 18. uri, dvorana Alberta Felicijana na gradu
Sevnica - 4-umi koncert oddaje “Polka in majolka” ob 1. obletnici; ob 15. uri, športdni dom
16.	april
Sevnica - makedonska in slovenska pravljica Pepelka, nastopajo osnovnošolci iz Bitole in učenci OS Sava Kladnika, ob 18. uri, kulturna dvorana
17.	april
Brežice - komedija Daria Foa “Niti tat ne more pošteno krasti” v izvedbi dramske sekcije “Vaška scena” KD Velika Dolina, ob 19. uri, Prostvetni dom
19.	april
Krško - lutkovna predstava “Vilinkine mavrične cvetlice” v izvedbi Mavričnega gledališča, ob 18. uri, Valvasorjeva knjižnica
Brežice - odprtje razstave z naslovom “Pozdrav iz Bele Krajine, Kočevske, Osrednje Slovenije in Posavja”, razstavljene bodo gospodarske dejavnosti na razglednicah, izdelan bo priložnostni poštni žig, slavnostni govornik bo minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, ob 19.30, Posavski muzej
20.	april
Krško - jazz koncert z Jure Pukl Group, ob 21. uri, klub Kulturnega doma
Sevnica - koncert Big Band-a Sevnica z gostjo Alenko Godec, ob 19.30, kulturna dvorana
21.	april
Sromlje - koncert ob 10-letnici delovanja Ljudskih pevcev Sromlje, ob 19. uri, večnamenski dom
22.	april
Kliko - koncert Simfoničnega orkestra Gllasbene šole Krško, za oranžni abonma in za izven, ob 19.30, Kulturni dom Brežice - “Mednarodna mineštra” - družabno spoznavni večer različnih kultur in držav ter ljudi, ki so v Posavju našli svoj (trenutni) dom, ob 18. uri, klub Mladinskega centra
23.	april
Krško - celodnevna prireditev ob mednarodnem dnevu knjige, mestni park in Valvasorjeva knjižnica
Brežice - recital poezije ‘Ta ljubezen med teboj in menoj je prosta kakor pesem” indijskega pesnika in Nobelovega nagrajenca Rabindranatha Tagoreja v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje in Plesne skupine Balem, ob 19. uri, dvorana Savice Zorko, knjižnica
Kino servis Brežice
Četrtek, 12.4., in petek, 13.4., ob 18.30 Haidi, mladinski film, in ob 20.30 Nevidni jezdec, znanstveno-fantastični film; sobota, 14.4., in nedelja, 15.4., ob 18.30 Haidi in ob 20.30 Morilca osamljenih src, triler; četrtek, 19.4., in petek, 20.4., ob 18.30 As v rokavu, akcijska komedija, in ob 20.30 Črna knjiga, drama; sobota, 21.4., in nedelja, 22.4., ob 18.30 As v rokavu in ob 20.30 Kraljica, drama.
Kulturni dom Krško
Sobota, 14.4., ob 18. uri Kraljica, biografska drama, in ob 20. uri Nevidni jezdec, akcijski znastveno-fantastični film; nedelja, 15.4., ob 18. uri Ninja želve, animirana akcijska komedija (film je sinhroniziran v slovensščino); petek, 20.4., ob 20. uri Sanjske punce, glasbeni film; sobota, 21.4., ob 18. uri Velik film, komedija-parodija, in ob 20. uri Pisma iz Ivvo Jime, vojna drama.
Kulturna dvorana Sevnica
Nedelja, 15.4., ob 19. uri Utrip groze, grozljivka; sobota, 21.4., ob 19. uri Čudežna mreža, družinska komedija; nedelja, 22.4., ob 18. uri Velik film, komedij a-parodij a.
» REKLA KAZALA «
j
Ko je pod Poticami potekal letošnji finale v smučarskih poletih, so se v veličastno Planico odpravili tudi krajani Slovenske vasi. Na slovenski zgornji meji so opozarjali na spodnjo mejo, ki je na žalost veliko bolj zanemarjena, kar zadeva razvoj. Lahko bi jo celo primerjali z zgodbo Planice. Imajo vse, zavira pa jih država. Pa nič zato, v šoli so ponavadi najpametnejši prav otroci iz najrevnejših in najbolj oddaljenih družin:
Jože Leskovar iz krškega Kostaka, sicer doma s Senovega, je pojasnil, da Romi prihajajo v njihove kraje le takrat, ko se zbira kosovni odpad. Sicer pa ne hodijo na Senovo, ker se bojijo Bohorcev, je bil odkrit Leskovar. Pred takimi kot je Leskovar (sploh če sta ob njem še dva Kostakova “ve-- Miljenko Muha in Božidar Resnik), pa ne glede
imi , ■	• ii i» »•v	,
Medtem ko najodgovornejši posavski možje še vedno sklepajo kupčije pod mizo in se dogovarjajo s figo v žepu, pa druga struktura, zlasti predstavniki domačega gospodarstva, zgledno sodeluje. Nič čudnega, da se najmanj dvakrat - na pepelnično sredo in na velikonočni petek - zbero na ribji pojedini. Kdo je pobudnik teh iskrenih srečanj, se ve, in redno se jih udeležuje tudi minister Vizjak. Tudi minuli petek je bil zraven.
Ukana
nato, ali so Bohorci ali ne,
bi bežal vsak občan, ne le cigan.
Svetnik Martin Kodrič je nejevoljen, ker se seje krškega občinskega sveta začenjajo s petnajstminutno zamudo. Zato je predlagal, da se odslej začnejo točno ob dogovorjeni uri. Že takoj na naslednjo sejo je Kodrič zamudil..., je pa zato nekoliko prej odšel z nje.
Mama sevniškega župana Danica Janc je večino svojega življenja v gostilni, saj si Jančevi že več rodov z gostinstvom služijo kruh. A redko jo je bilo videti brez dela. Sedaj, ko ta mladi dobro držijo vse niti v rokah, pa si mama Danica že kdaj privošči vlogo gostje in se da malo “popedenati”. Tako je bilo tudi na pokušini odlične frankinje Jožeta Romiha, letošnjega županovega vina. “Moram poskusiti, kaj bo moj sin okrog poklanjal, "je sklenila mama.

Nagrade
Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo:
1.	nagrada - nahrbtnik Simon Pirc,
Velika vas 39,
8273 Leskovec pri Krškem
2.	nagrada - zgoščenka Marija Seme,
Sejmiška 13,
8273 Leskovec pri Krškem
3.	nagrada - kaseta Zvonimir Blas,
Florjanska 24, 8290 Sevnica
Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi:
MEREK, OKAPI, HUDIR, AM-ARO, SK, OMEN, NEON, EDEN, ATLANTIDA, LO, SVETINJA, KIM, TED, TA, NJASA, ONA, KAPAR, PIRH-POGAČICA, PESA, IT, SERENADA, TLAČANKA.
Geslo: SETVENI KOLEDAR
Rešitev nagradne križanke (ne le gesla) pričakujemo do petka, 20.4.2007, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”.
Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov, lahko pa tudi davčno številko!
Fotokopij križanke ne upoštevamo!
S FORT
SavaGfe, 12.4.2007
mali nogomet
ir
j'-' - ■
motokros
1
A
Sevničani ponovno v prvi ligi
Na motokrosu tudi štirikolesniki
Sevnica - V petek, 6. aprila, je Sevnica ponovno zaživela v duhu športa, tokrat so bili v ospredju futsalerji (uradno ime malega nogometa je futsal), ki jim je po naporni sezoni v odločilni tekmi proti KMN Nazarje uspel preboj v 1. slovensko futsal ligo (SFL).
Prilipe - Na velikonočni ponedeljek je AMD Brežice izvedlo pred 14 dnevi odpovedano dirko za državno prvenstvo v motokrosu - SLO MX SITAR DUN-LOP. Tokrat je bilo vreme dirkačem naklonjeno in ob dobri organizaciji se je zbralo veliko število gledalcev, ki so imeli kaj videti.
Foto: Peter Prašnički
Približno 500 gledalcev je videlo pravo športno predstavo. Domači so lovili zaostanek
po porazu na prvi tekmi s 4:2. Kljub temu pravzaprav nihče v dvorani ni dvomil v njihov
Ekipa KMN Sevnica
uspeh. Prednost dveh zadetkov je bila kmalu izničena, saj so v 15. minuti tekme Sevničani po zadetkih Bizjana, Drobneta in Kurnika vodili že 3:0. Polčas seje po zadetku gostov in novem zadetku Kurnika končal s 4:1. V drugem polčasu so gostje napadli na vso moč, a Kurnik je z novim zadetkom povišal vodstvo na 5:1. Domačo mrežo je zatresel še en zadetek, toda 10 sekund pred zadnjim žvižgom je Bizjan postavil končni izid 6:2.
S tem je KMN Sevnica izpolnil svoje letošnje cilje, a sezona še ni končana. Odigrali bodo še tekmo za prvaka 2. SFL z drugim novim prvoligašem, to je KMN Extrem iz Ribnice. M.L.
Nastopilo je veliko število slovenskih, pa tudi nekaj tujih voznikov moto krosa. Prvič pa so se na Prilipah predstavili štirikolesniki, ki so še posebej popestrili tokratno prireditev. Kot je bilo pričakovati, so se največji boji odvijali v kategorijah 125 ccm in OPEN. V šibkejšem razredu sta slavila brata Irt, v najmočnejšem razredu pa je suvereno slavil Sašo Kragelj. Zelo zanimivi pa sta bili tudi dve vožnji štirikolesnikov, kjer je slavil nekdanji motokrosist Rozman.
Domači voznik Primož Jazbar zaradi poškodbe roke, ki jo je staknil na treningu, ni nastopal. Za AMD Brežice je bila omenjena dirka preizkušnja pred prihajajočo pomembno dirko, ki bo na Prilipah že
čez 14 dni. To bo evropsko prvenstvo v kategorijah 125 ccm in najmočnejšem razredu
OPEN. Nastopili bodo vozniki iz skoraj vseh evropskih držav. J.S.
Na prvi dirki Duh tretji
Krško - Na Stadionu Matije Gubca je bila v nedeljo uvodna dirka v speedwayu za državno prvenstvo mladincev. To je bila hkrati prva letošnja dirka od petih, ki jih bodo v tej sezoni gostili v Krškem.
Mladi vozniki iz Slovenije, s Hrvaške, iz Avstrije in z Madžarske so se letos prvič pomerili v tem tekmovanju. Poleg nekaj začetniške neizkušenosti, ki se je odražala predvsem v pretrganih ali povoženih startnih vrvicah in nedolžnih padcih brez posledic, smo bili priča tudi zares dobrim vožnjam in dvobojem. Tako sije edini neporažen mladi Madžar Jozsef Tabaka privozil 1. mesto, drugi je bil Hrvat Nikola Martinec, tretji pa voznik AMD Krško Matija Duh.
Tokratna dirka je bila krstna za domačega voznika Aljošo Remiha, ki si je kot rezervni voznik s tremi drugi-
mi in enim tretjim mestom v konkurenci 18 voznikov privozil končno 9. mesto. Davor Volk je pristal na 4. mestu, Samo Kukoviča na 7. in Aleksander Čonda na 15. mestu.
Krstna pa je bila ta dirka tudi za Gregorja Žiganteja iz AMD Krško, ki je po uspešno opravljenem sodniškem izpitu prvič lahko sodil.
Na dirki je bilo očitno, da si je v preteklih letih kar nekaj mladih voznikov nabiralo izkušnje na 500-kubičnih motorjih brez zavor, s tem pa so se oblikovale nove vrste voznikov, ki bodo že letos in v prihodnjih sezonah poskrbeli, da bo speedway še naprej
ostajal zanimiv in predvsem adrenalinski šport, ki se mu obeta svetla prihodnost. Naslednja dirka bo v Kr-
škem 19. maja 18. uri in sicer bo to pozivna dirka SAX. P.P.
Foto: Peter Prašnički
Uspešni borci
Šempeter - Državnega prvenstva v ju-jitsu borbah v Savinjski dolini so se udeležili tudi tekmovalci Društva borilnih veščin Ippon Rucanor iz Sevnice in osvojili 7 medalj.
V kategoriji do 39 kg je 2. mesto osvojil Domen Božič, tretji pa je bil Severin Stegenšek. Pri deklicah do 46 kg je 2. mesto osvojila Sara Fišer, tretja je bila Melanija Terglav. Pri kadetih je v kategoriji do 55kg 2. mesto osvojil Leon Kosem, Tim Avguštin pa je bil drugi v kategoriji do 60 kg. V kategoriji do 69 kg je med mladinci slavil Andrej Cešek (na fotografiji prvi z leve). Uspešni so bili tudi borci DB V Katana iz Globokega. Matej Knezič je zmagal v kategoriji do 50 kg, Peter Pšeničnik v kategoriji do 81 kg, Damjan Žerjav pa med mladinci do 77 kg. Gašper Krulc je bil tretji v kategoriji do 63 kg, Tilen Kolarič pa med kadeti do 66 kg. N.Č.C.
AVTOnOBiLIZEn
Citroen C6 V6 2.7 HDi
Po legendarnem DS-u, tudi pri nas priljubljeni “žabi”, Cx-u in XM-u smo dočakali C6. Največjo in najbolj prestižno Citroenovo limuzino visokega razreda. Kdor čaka, dočaka in C6 ne bi bil Citroen, če bi se izneveril bogati hišni tradiciji tehnološko inovativnih, oblikovno izvirnih limuzin, ki so zaradi svoje očitne drugačnosti zasedale poseben prostor. Povsem v nasprotju z vodilnimi nemškimi, pragmatičnimi, reprezentančnimi limuzinami.
Sodobne, tekoče linije izražajo eleganco limuzine in dinamiko kupeja ter spretno prikrivajo zunanje mere (C6
Zmogljivosti:
-	najvišja hitrost 230 km/h
-	pospešek 0-100 km/h: 8,9 s
-	poraba po podatkih proizvajalca: 12/6,8/8,7 l/100km
-	testno povprečje:
9,8 1/100 km
je dolg le malo manj kot 5 m), predvsem pa širino (na pogled neverjetnih 186 cm). C6 je sicer tudi na oko dolg in širok, z značilnim prednjim, estetsko prefinjenim in nezmotljivo Citroenovim dolgim prednjim delom, ki zahteva vsaj v
začetku več pozornosti pri zavijanju ter povsem idejno novim, privlačnim in nedvomno izvirnim zadkom s konkavnim steklom in dvostopenjsko prilagodljivim usmernikom zraka (spojlerjem). Če povzamem - do izraza pri-
hajajo, v oblikovnem smislu, tri različne, vendar po pomenu enake ideje, združene v nenavadni, tehnološko napredni, prestižni limuzini, namenjeni predvsem potovalnemu udobju. Tako po prostoru, opremi, kakovosti materialov, kot po tehnoloških novostih razkošne notranjosti, oblečene v črno usnje, z obilico predalov, vključno z zapirajočimi v vseh štirih vratih, pri čemer je, potovalno gledano, le prtljažnik zgolj povprečen.
Na armaturni plošči prevladuje digitalna elektronika s številnimi, okusno in priročno razporejenimi gumbi, ki
Motor:
-	6-valjni turbodiesel
-	prostornina: 2720 cm3
-	naj večja moč:
204 KM (150 kW) -navor: 440 Nm pri 1900/min
uravnavajo radijski aparat, klimatsko napravo in navigacijo. Vse se lahko nadzira na razmeroma velikem in po naklonu nastavljivem ekranu, ki ima tudi funkcijo televizijskega sprejemnika. Ima torej vse, kar je v tem trenutku tehnološko najnaprednejše. Predvsem pa velja omeniti novost, imenovano tehnologija “pokončne glave”, z virtualnim prikazom najpomembnejših funkcij v vetrobranskem steklu. Gre za tehnologijo, ki prihaja iz letalske industrije in ji pravijo tudi “bird view”.
Misel snovalcev je bila usmerjena zlasti k udobju potnikov na zadnjih sedežih, ki ju je moč s pomočjo elektrike pomikati tako naprej kot v višino. Značilno je Citroenovo potovalno udobje. Zaznamo ga kot mehko, komaj zaznavno plavanje, ki učinkovito požira različne cestne ne-ravnine. To omogoča nova
generacija hidravličnega, variabilnega vzmetenja s progresivnim upravljanjem trdote blažilnikov in elektronska, samodejna nastavitev oddaljenosti od tal, kije odvisna od želja voznika in podlage.
Odlično tesnenje in zvočna izolacija notranjosti tudi pri visokih hitrostih ne zmotita. Sicer pa je nov, zmogljiv 2,7-litrski dizelski HDI izjemno elastičen in odziven, čeprav se ga skoraj ne sliši. Odlično se ujema s 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, ki omogoča tudi sekvenčno pretikan-
je-
C6 ponuja vse, kar ponuja primerljivi nemški “premium” razred in vendar je tako različen. Primerljiv je le cenovno, saj zahteva najmanj 43.800 evrov (2.2 HDi), medtem ko je v testnem primeru presegel 60.000.
Za poznavalce torej!
Aleksander Krebelj
OBČINA BRbZICb
Dve leti županovanja
1.	aprila, na mednarodni dan šaljivcev, sta minili dve leti, od kar zasedam županski stol v občini Brežice. Že prej pa sem nekaj časa po imenovanju takratnega župana mag. Andreja Vizjaka, ki je prevzel funkcijo ministra za gospodarstvo, deloval kot pooblaščenec občinskega sveta. Po številnih nasprotovanjih takratnih občinskih svetnikov sem nato funkcijo pooblaščenca prepustil naj starejšemu občinskemu svetniku g. Roku Kržanu. Po skoraj treh mesecih prerekanja znotraj občinskega sveta sem kasneje na nadomestnih županskih volitvah dobil potrebno podporo vas občanov in tako pričel s poklicnim opravljanjem funkcije župana občine Brežice.
Po začetnem skepticizmu
mnogih mojih nasprotnikov sem s sprotnim zavzetim delovanjem najprej posegel v delo samega Občinskega sveta občine Brežice, ki je bil vse prej kot vzoren zgled izvoljenih predstavnikov lokalne skupnosti. Prav tako sem želel, da bi delo znotraj občinske uprave potekalo kar se da nemoteno, zato sem se tudi lotil določenih kadrovskih sprememb, ki so pripomogle k večjem zadovoljstvu uporabnikov naših storitev.
Za omenjenimi spremembami so prišli tudi uspehi, ki so plod uspešnega sodelovanja vseh zaposlenih znotraj občinske uprave, pa tudi konstruktivnega sodelovanja vseh občinskih svetnikov ne glede na to, iz katere stranke so prihajali. Pred nami so bili mnogi izzivi, ki smo jih uspešno premagovali v želji po čim boljšem jutri naše občine, naših občanov in vseh ostalih, ki dnevno migrira-jo na delo v naše okolje oz. tistih, ki si želijo v naših krajih preživeti le dopust.
Mnogo uspehov, ki smo jih dosegli skupaj na naši dvoletni poti, je povezanih tudi s pozitivnim dejstvom, da iz Brežic prihaja eden ključnih ministrov sedanje vlade - mag. Andrej
Vizjak, ki mu gre zahvala za pomoč pri mnogih projektih, ki smo jih že uspešno dokončali oz. se z njimi uspešno spopadamo. Omenjeno dejstvo kaže tudi na dobro sodelovanje naše občinske uprave z resornimi ministrstvi vlade, s katerimi zgledno sodelujemo, kar je bilo razvidno ob lanskem obisku Vlade RS v Posavju, ko smo bili deležni številnih pohval za opravljeno delo in zastavljene smele načrte za prihodnost.
Preteklo leto, kljub temu da je bilo volilno, ni prineslo nazadovanja v naši občini. Nismo počivali na doseženih rezultatih, ampak smo s proračunom občine Brežice za leto 2006, ki smo ga povečali kar za 45% v primerjavi s proračunom iz leta poprej, že jasno nakazali, da imamo začrtane mnoge investicije, s katerimi želimo našo občino voditi predvsem kot dobri gospodarji. Mnogo sredstev smo uspeli pridobiti preko evropskih strukturnih skladov, pa tudi z uspešnim sodelovanjem na razpisih za regionalna razvojna sredstva.
Vsi ti uspehi in seveda dokaj mirna volilna kampanja so prispevali k temu, da ste mi občani zaupali nov, tokrat 4-letni
županski mandat - že v prvem krogu lokalnih volitev. Po umiritvi vseh - tudi povolilnih strasti - sem znotraj novoizvoljenega Občinskega sveta Občine Brežice pričel uresničevati že prej zastavljeno in delno izpeljano politiko povezovalnosti vseh svetniških skupin. Z omenjeno politiko želim, da bi naše delovanje znotraj občinskega sveta potekalo umirjeno in brez nepotrebnih prepirov, saj bomo le tako lahko dosegli zastavljene cilje.
S sprejetim proračunom občine Brežice za leto 2007, ki je za 15% višji v primerjavi s proračunom 2006, bomo lahko nadaljevali zastavljene projekte in dokončali že pričeta dela. Tako se nam v letošnjem letu obeta predvsem:
-	dokončanje modernizacije Ceste prvih borcev in parkirišč Pod obzidjem, s čimer bo središče Brežic dobilo povsem novo podobo;
-	začetek izgradnje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave Brežice;
-	dokončanje izgradnje OŠ Bizeljsko do pričetka šolskega leta 2007/08;
-	nadaljevanje projektne dokumentacije za podvoz v Dobo-
vi;
-	urejanje komunalne infrastrukture in nakup zemljišč za ureditev poslovne cone Brežina;
-	ureditev prostorov z bivanjskim kompleksom ter pridobivanje ustrezne dokumentacije za ustanovitev Fakultete za turizem Brežice;
-	celovita obnova brežiškega gradu z namenom ohranitve kulturnega spomenika državnega pomena...
Zaupanje vseh občanov v dobro mojega delovanja me vedno znova navdaja s pozitivizmom in željo po nečem novem, po doseganju še boljših rezultatov, ki bodo prinesli vsem nam v občini Brežice želene uspehe. Vsega zastavljenega ne more narediti en človek, za to je potrebna ekipa dobrih in zanesljivih ljudi, s katerimi se dnevno srečujem znotraj občinske uprave in s katerimi želim vedno znova dosegati kompromise znotraj občinskega sveta.
A tudi brez konstruktivnega sodelovanja z vami občani mnogo stvari ne bi bilo izpeljanih in dokončanih. Mnogokrat so potrebni številni pogovori in mnoga usklajevanja, s katerimi
Ivan Molan
skupaj oblikujemo pomembne odločitve za našo občino. Za vso podporo, ki mi jo izkazujete občani, se vam še enkrat zahvaljujem in verjamem, da bom upravičil vsa vaša pričakovanja.
Čeprav za mnoge neresen 1. april je v moje življenje pred dvema letoma prinesel nenadejane spremembe in se iz poprej zgolj dneva šaljivcev prelevil v dan, ko so mi bile naložene mnoge obveznosti in naloge, s katerimi se iz dneva v dan želim čim bolje spopadati in njihov izkupiček obrniti v prid vseh nas, ki skupaj sobivamo v naši občini - občini Brežice.
Ivan Molan, župan občine Brežice
občinski svet brežice
SDS
(Nejzdruiljivost funkcij -pravno ali politično vprašanje?
V zadnjem času je bilo v (lokalnih) medijih večkrat izpostavljeno vprašanje (ne)združljivosti fiinkcij člana občinskega sveta z delom v občinski upravi. V svojem prispevku želim opozoriti na nekatera pomembna dejstva, vezana na to vprašanje, ki po mojem mnenju do sedaj niso bila dovolj ali pravilno navajana. Najprej je potrebno pojasniti, da nezdružljivost funkcij opredeljujeta tako Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), kakor tudi Zakon o preprečevanju korupcije. Že iz poimenovanja navedenih predpisov izhaja, da gre za dve različni področji, s katerimi se posledično tudi ukvaijata dve različni instituciji. Tako se s področjem lokalne samouprave ukvajja Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, ki izvaja naloge, povezane z uresničevanjem, organizacijo in delovanjem lokalne samouprave in v okviru svojih nalog tudi razlaga matični zakon, ki ureja to področje, torej ZLS. S področjem korupcije pa se ukvarja Komisija za preprečevanje korupcije, ki ima tri temeljna področja dela: področje daril, omejitve poslovanja in nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev. Ta komisija je pristojna sprejemati mnenja in pojasnila, ki se nanašajo na vsebino Zakona o preprečevanju korupcije. V konkretnem primem, torej v primem članice občinskega sveta Občine Brežice, ki hkrati tudi poklicno opravlja delo tajnice KS, gre izključno za nezdružljivost, ki jo določa ZLS. 2.odstavek 37.b člena ZLS določa, da funkcija člana občinskega sveta ni združljiva z delom v občinski upravi, kar pomeni, da tudi zaposleni v KS ne morejo biti člani občinskega sveta. Upoštevati je potrebno namreč ZLS, po katerem so ožji deli občin-krajevne skupnosti del občine v teritorialnem, funkcio-
nalnem, organizacijskem, premoženjsko finančnem (financirajo se iz občinskega proračuna) in pravnem smislu. Krajevne skupnosti kot ožji deli občin ter zaposleni v njih opravljajo naloge občine oz. naloge občinske uprave na ožjem območju lokalne skupnosti. Na opravljanje nalog ne vpliva dejstvo, ali ima krajevna skupnost lastnost pravne osebe ali ne, saj ožji del občine vedno opravlja naloge, določene s statutom občine in podrobneje z odlokom. Tega tudi ne spremeni dejstvo, daje delodajalec tajnice krajevna skupnost, ne pa neposredno občina. Kandidat, ki je na lokalnih volitvah izvoljen v občinski svet, se mora na podlagi 6.alineje 37.a člena ZLS v 30 dneh po potrditvi mandata odločiti, ah bo še naprej opravljal delo v občinski upravi ali pa funkcijo člana občinskega sveta. Če izjave ne poda, mu preneha mandat z dnem, ko občinski svet to ugotovi s sklepom. Navedeno razlago določb ZLS je v pisni obliki županu, kasneje pa tudi meni, podala Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Glede na to, da je bilo v zvezi s tem vprašanjem v javnosti omenjenih več različnih mnenj oz. tolmačenj, tudi drugačnih od zgoraj povzetega, pa menim, da je že iz mojih uvodnih navedb jasno, kateremu pridobljenemu mnenju je dati večjo težo. Iz vsega povedanega izhaja, da je potrebno v celoti upoštevati zgoraj navedeno tolmačenje določb ZLS, ki ga je dala Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in to mnenje je jasno: članstvo v občinskem svetu ni združljivo z delom v občinski upravi, ki vključuje tudi poklicno opravljanje nalog v KS. Občinski svet mora delati zakonito in to v konkretnem primeru pomeni, da mora, glede na to, da se članica občinskega sveta ni izjasnila, katero funkcijo želi opravljati, sprejeti ugotovitveni sklep, da ji funkcija člana občinskega sveta preneha. Morebitna drugačna odločitev občinskega sveta bi bila zgolj politična, brez podlage v zakonu. V tem primem pa bi zadnjo besedo moralo reči sodišče.
Irena Rudman, članica občinskega sveta SDS in predsednica statutamo-pravne komisije
*LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
LDS
Na zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet proračun občine Brežice za leto 2007. Brez veliko razprave in z vsemi glasovi za. Pravzaprav čudno, saj je sprejemanje proračuna v preteklosti povzročalo številne polemične razprave in različne odzive.
K razpravi smo se priglasili le iz svetniških vrst LDS. Ugotovili smo, daje proračun potrebno sprejeti, kar smo tudi storili, saj se bodo zaradi tega lahko nadaljevali že pričeti projekti, ki pa imajo svojo finančno pokritost v letošnjem planu, in da se bodo lahko pričele priprave za novo načrtovane naloge.
Smo pa opozorili na dejstvo, da v občini Brežice že vrsto let sprejemamo proračune brez pravih načrtov razvojnih programov, ki bi bili široko predstavljeni in obravnavani, predvsem na področjih gospodarske infrastrukture. Ravno tako ocenjujemo, da bo prišlo pri izvajanju letošnjega proračuna do nujnih popravkov, tako na prihodkovni kot tudi odhodkovni strani.
Obžalujemo, da ni bil hkrati pripravljen tudi načrt za leto 2008, kar bi bilo za samo delo občinskega sveta, župana in občinske uprave zelo koristno pri snovanju našega prihodnjega razvoja. Predvsem zaradi dejstva, da bomo zelo kmalu soočeni z velikimi državnimi projekti, kot so letališče Cerklje ob Krki, gradnji HE Brežice, logističnih razvojnih con in drugih. Zaradi tega smo na seji postavili zahtevo, da župan do septembra pripravi pregled realizacije, rebalans in osnutek proračuna za prihodnje leto ali dve.
Za svetniško skupino LDS JAvšič
SLS
ZVESTOBA v dobrem in slabem je vrednota tudi v politiki!
gmm
■ ,.,
r'
Slovenska ljudska stranka
Zadnje čase smo priča prestopom nekaterih poslancev v državnem zboru iz ene stranke (LDS) v druge. To je zelo negativno dogajanje v slovenski politiki in družbi nasploh in sicer iz moralnega vidika, veijetno pa tudi iz pravnega, zaradi naslednjih razlogov:
a)	poslanci, ki so prestopih, so prišli v državni zbor kot kandidati stranke in ne kot neodvisni kandidati;
b)	volivci te stranke so volili tudi za program te stranke in ne le za njihove kandidate;
c)	vsi člani in simpatizerji te stranke so morah delati za to, da je nekaterim uspelo priti v državni zbor, zato prestopi zagotovo pomenijo izdajo volivcev ter vseh članov in simpatizeijev stranke.
Zato predlagamo:
1.	Poslanci, ki so prestopih, naj se vrnejo v stranko, preko katere so prišli v državni zbor. Še vedno je bolje popraviti napako, kot trmasto vztrajati na njej.
2.	Vse stranke pozivamo, naj ne sprejemajo poslancev iz drugih strank; če pa so jih, naj to prekličejo in jih vrnejo k svoji stranki.
3.	Država Slovenija naj čim-prej dopolni zakonodajo, da kdo izstopi iz stranke, mu avtomatsko prenehajo vse funkcije, do katerih je prišel preko te stranke (z neposrednimi ali posrednimi volitvami ah imenovanjem)!
Promoviranje in zagovarjanje vrednot v družbi, med katere spada tudi zvestoba, je predpogoj za našo svetlo prihodnost!
Ivan Sušin, predsednik SLS v občini Brežice
SOCIALNI

SD
Neverjetno, kolikokrat doživimo različno tolmačenje zako-
nov! Potem se dajejo med seboj pravniki; njihova različna mnenja so dostikrat bolj ah manj odvisna od osebnega odnosa do problema, ki išče “pravico” v tem in tem členu tega in tega zakona, ah od pripadnosti opciji, ki ji je morda pravnik bolj naklonjen.
Z izvolitvijo Rajke Križanac, ki je kot nečlanica kandidirala za občinsko svetnico na listi SD in bila izvoljena s prednostnimi glasovi, je nastal zaplet v zvezi s 37. členom Zakona o lokalni skupnosti. Šlo naj bi za nezdružljivost funkcije občinske svetnice in dela tajnice KS. Občinska služba, naša stranka in Rajka Križanac sama smo iskali mnenja pri več pravnikih in dobili tolmačenja enkrat v prid občinski službi, ki trdi, da funkciji nista združljivi, drugič v prid mnenju, ki ga zastopamo v svetniški skupini in v predsedstvu OO SD. To pa je, da v tem primeru ni sporna združljivost, saj ima ga. Križanac pogodbo o delu podpisano s KS Jesenice na Dolenjskem, ki je samostojna pravna oseba. Ne glede na to, kako se bo zadeva končala, smo prepričani, da je nepojmljivo, da je lahko občinski svetnik predsednik KS, ki je odredbodajalec v KS in najožji sodelavec z občinskimi službami, tajnica kot izvajalka del pa ne. Da je lahko svetnik npr. ravnatelj zavoda, ki ga sofinancira občinski proračun. Daje lahko župan poslanec v državnem parlamentu, ena tajnica KS pa ne more biti občinska svetnica. Nekaj je narobe!
Milena Jesenko, svetniška skupina SD
'AS
Aktivna Slovenija
Vse general
Poslušal sem na Radiu Brežice oddajo “Županova ura”! Od vseh županovih bedarij, ki jih je naklatil v tej uri, mi je bila najboljša: “Konec koncev tudi v preteklosti smo imeli v brežiški občini, v občinskem svetuje bilo precej ljudi, ki so se s tem preživljali in potem so več ah manj gledali samo za to, kako bi preživeli sebe, kot pa kako bojo razvijali občino Brežice.” Kaj pravite? Pravi biser od izjave! Toda, ko bolje premislim, je v županovi izjavi tudi nekaj resnice. V preteklem mandatu občinskega sveta je SDS imela šest svetnikov in ti svetniki so skupaj bili za govornico pet- šestkrat, da bi izrekali pobude, zastavljali vprašanja ah pa razpravljali o kakšni pereči temi. Res si niso zaslužili sejnin, na žalost je bil med njimi tudi sedanji župan.
V že omenjeni oddaji je župan govoril tudi o nezdružljivosti funkcij, o sedenju na dveh stolčkih itd. Pozabil pa je povedati, da tudi sam sedi na več stolčkih in se s tem dobro preživlja. Pozabil je povedati tudi, da je njegov šef v preteklosti tudi sedel na več stolčkih in še bi se dalo naštevati. Naš greh ni greh, vaš greh pa je velik greh (v slogu njihove oblasti).
Demokracija mi je zelo željen pojem, toda ravno zaradi nje na oblast lahko pridejo tudi taki, ki so bili vprašljivi skladiščniki-
Na koncu, oblast je taka, kakršno si zaslužimo! Psi lajajo, jadrnice pa..!
OO SNS Janko Žalac

Sava Glas, 12.4.2007
mnenja, odgovori, popravki ...
Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi.
Spoštovani gospod u.d.i.a. Karl Filipčič!
Skorajda ganljivo je, kako goreče ste stopili v bran nečesa in nekoga, kar je bilo z moje strani opisano z negativnim prizvokom.
Toda, spoštovani, če bi dobro prebrali moje pismo, objavljeno v Delu, bi morali vedeti, da niti z eno samo črko ni bilo ocenjevano Vaše strokovno delo - ne kot arhitekta, ne kot vodje skupine za obnovo mesta Brežice. Vaše strokovno delo - ne boste verjeli - poznam celo zelo dobro in ga visoko cenim in z vami osebno pravzaprav sploh nisem in ne namera-vam polemizirati. V
mali oglasi
Prodam drva v goleh (kamion) ali metrska.
Pokličite 041-643-558.
Prodam otroško kolo 16", staro eno leto.
Pokličite 041-222-201.
moji hiši se počasi oblikuje mlada strokovnjakinja, ki bo stopala po vaši poti in zato toliko bolj spoštujem vsebine, ki so Vaš delovni dan.
Moja, sicer zelo pogosta pisma, so vedno trdno na strani malih ljudi, malih, toda številnih, ki jih dan na dan prizadevajo “velike" odločitve.
Tokrat sem govorila o “umirajočih” obrtnikih ttašega mesta, o sicer malo-številnih prebivalcih centra Brežic, ki poprašeni že leto in dan ne upajo na ulico, o mojih varovancih, ki težko “prekobali-jo "potna malico, da, govorila sem tudi o bankah, pa o tem, da postajamo vse kaj drugega kot ponosni lastniki slovenskega težko pridobljenega in prislužertega premoženja. Pa še o čem, med vrsticami morda. Jama za avtobus je bila zgolj prispodoba, pa čeprav resnična in oba, gospod Filipčič, zelo dobro veva, da so arheologi te jame že zdavnaj, zdavnaj zapustili.
Dejstvo pa je, da je rešitev brežiškega mestnega jedra spet še kako parcialna. Bogataški robniki in včasih neznosno zoprne kocke
po ulici ne bodo skrili sramote mesta na desni ob vstopu vanj iz smeri Rokove cerkve do stare pošte. Vsi novi kabli ne bodo potegnili stran rdečih plastičnih kadavrov izpred gimnazije! Fasade v samem jedru so grozljive, celo tiste nove! Kdo bo dal denar, da se vse to vzporedno obnovi?!
In še bi pisala...
Za naju, gospod Filipčič, obstaja možnost, da sedeva in ob kavi izmenjava mnenja.Videti je, da imava oba rada te naše Brežice, oba živiva na obrobju širšega mestnega prostora. Jaz osebno sem že od obiskovanja gimnazije dalje vsakodnevna brežiška meščanka Smem se pohvaliti, da sem - kolikor sem zmogla in znala vseskozi delovala v amaterskih kulturnih sferah, da sem tu bila zaposlena in tudi sama zaposlovala...
Nekoč davno, še v prejšnjem režimu, so nam v Ljubljani predpisali zapiranje naše bolnišnice in štejem si v veliko čast, da smo jo takrat ohranili - tudi z mojim sodelovanjem!
In danes si štejem v čast, da zmorem, znam in si upam zapisati to, kar v ječanju in upogibanju skoraj neslišno šepeta sleherna krošnja dreves v meni tako ljubem mestu!
Prisrčen pozdrav!
Ema Ernestina Rožman, Arnovo selo 37 b, 8253 Artiče
V SPOMIN
“ Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
Odšel tiho si tja, kjer ni solza, ni trpljenja ne gorja.
ostala je le tvoja dobrina in v naših srcih bolečina.
11. aprila je minilo pet let žalosti in bolečine, odkar je za vedno odšel od nas dragi in nepozabni mož, ati in dedek
STANKO CERJAK
iz Dečnega sela
Hvala vsem, ki nam pomagate prebroditi to težko izgubo, in vsem tistim, ki mu prižigate sveče, postojite ob njegovem preranem grobu ter ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: žena Marija ter otroci Natalija, Mitja in Anja s svojimi
V SPOMIN
Nisi se izgubil kot zven v tihoti, nisi odšel v nič in ne v pozabo:
Po tebi merimo stvarem pomen in tvojo pesem skušamo peti za tabo.
(Tone Pavček)
Tiha bolečina spremlja spomin na 6. april, ko je prenehalo biti dobro srce
ALBINU PENIČU
iz Podvinj pri Kapelah
Tri leta so minila v objemu praznine, ki jo lahko zapolnimo samo z lepimi spomini na naše skupne srečne dni. Hvala vsem, ki na kakršen koli način ohranjate spomin na našega Albina. S hvaležnostjo te ohranjamo v naših srcih.
Žena Jožica ter sinova Bine in Vinko
45 um. %
s O efSKsSSr
CVETLIČNI ARANŽMAJI
POGREBNE STORITVE
ČERNELČEVA 9, 8250 BREŽICE | TEL.: 07/49-61-090, 07/49-93-240 | FAX: 07/49-93-241 I GSM: 041/619-455
Delovni čas: delavnik: 7.00-19.00 ob sobotah: 8.00 -13.00

B
ZAHVALA
Če imaš nekoga rad,
nikoli ne umre,
le tako daleč, daleč je ...
V 77. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi
MIROSLAV PODPEČAN
iz Župelevca
Dragi sorodniki, dobri sosedje, prijatelji, sodelavci in znanci...
Hvala za vse lepe stvari, ki ste jih storili v njegovem življenju.
Posebej lepa hvala vsem tistim, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, mu lepšali dolge dneve in lajšali njegove bolečine. Hvala vsem, ki ste ob njegovi smrti prinesli sveče, cvetje in darovali za svete maše, nam domačim pa stisnili roko, nudili veliko pomoči, pozornosti in razumevanja.
Vsem, ki ste prispevali, daje bilo slovo od našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata tako svečano - iskrena hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Nekje je v tebi rahla bol, pa je ne moreš prav dojeti, in vendar moti venomer in vendar ti ne da živeti.
Če drugim rad potožil bi, besed ti najti ni mogoče in sebi praviš “Saj nič ni! ”
In čudno tuj postaja svet in tiho mre poslednja nada, ko navsezadnje se zaveš, da smrtna senca nate pada.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so pokojnega
DRAGA FLISA
iz Brestanice
v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti in nam kakor koli pomagali v teh težkih časih. Hvala vsem za podarjene sveče, stisk roke in toplo besedo. Hvala govornici za prečudovit govor, cerkvenemu pevskemu zboru ter Moškemu pevskemu zboru Svoboda Brestanica, gasilcem PGD Brestanica, trobentaču in g. župniku. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
HL	9
ZAHVALA
Vsi, ki jih imamo radi, nikdar ne umro!
Le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo!
Ob boleči izgubi naše drage stare mame, prababice, tašče, sestre, tete, sestrične, svakinje in botre
VERONIKE KRŽAN
rojene Lubšina z Malega vrha
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam toplo stisnili roko, nas tolažili in nudili vsestransko oporo. Globoka hvala vsem dobrim sosedom, še posebej družinam Hotko, Franič in Pribožič za vso pomoč v teh težkih trenutkih. Iskrena hvala vsem za izrečena ustna in pisna sožalja, podaijeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Lepa hvala osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice, dr. Iljažu in sestri Zdenki za pozorno nego in zdravniško pomoč. Najlepša hvala Društvu upokojencev Brežice ter Društvu izgnancev in Društvu invalidov Globoko. Hvala tudi sodelavcem Pekarne Cerklje. Iskrena hvala artiškemu g. župniku za lepo opravljen obredtartiškim pevcem za zapete žalostinke, g. Žičkarju za pogrebne storitve ter okrepčevalnici Štritof za gostinske storitve.
Zahvala tudi tistim, ki vas v zahvali nismo posebej imenovali, pa ste pokojnico spoštovali in imeli radi ter jo pospremili k njenemu počitku.
Žalujoči: vsi njeni
					
				
f	\				
Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice
Odgovorna urednica: Lidia Zbašnik Izhaja vsak drugi četrtek. Cena izvoda je 1 EUR (239,640 SIT).
Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07/49-91-250, telefax : 07/49-91-253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Komerciala: Simona Gerjevič; telefon: 07/49-91-250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Naročniški oddelek - telefon 01/58-80-276, elektronska pošta: narocnina@salomon.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: SET d.d., Vevška c. 52, Ljubljana Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV ( Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%.
stran 16
SavaGlas, 12.4.2007
...naše sobe so vrhunsko opremljene in zaščitene?, lahko ste prepričani, da Vam ne bo nikoli da# čas.
... vsak obiskovalec našega kompleksa dobi svojega portirja in svojo sobarico ...
Dobrodošli na otvoritev novega turističnega kompleksa PlaVa zvezda...
. tako portir kot sobarica bosta nad obiskovalcem bdela non-stop in mu bosta na Voljo 24 urim dan
—
„ pred Vani je hotel, ki podira dosedanje in postavlja nove standarde turizma...
~. C t
r '*£
.»telesne aktivnosti lahko nadaljujete na kdesu na zdo razgibani kolesarski turi...
. Vabimo pa Vas tudi na našo razredno točko, iz katere je mesto kot na dlani-.
Pripravljene imamo razne aktivnosti,# bodo popestrile Vaš dopust ...
... morda se boste ždeti priključiti na internet ati igrati računalniške igrice
Vsako jutro organiziramo jutranjo Vadbo za razgibavanje...
Prosim gospoda Vizjaka, ministra za gospodarstvo, in generalnega direktorja našega podjetja, da svečano prerežeta trak-

Si se že odločil, kam greš letos na dopust?
... napo!j pa smo ponosni na program za najmlajše, za katere imamo organizirano cdodneVno Varstvo V posebej prirejenih otroških kotičkih-
. v Večernih urah boste lahko zaplesati na glasbo našega hišnega ansambla Pendreki in lisičke ...
,» Vsak mesec prirejamo razstave Vrhunskih umetnikov, ki so odprte tudi za širšo javnost ...
Pari,da tikajne odrežem.
Misli in z ustnic bral: MCMUOOGV Poze lovil: M.M.
Pozirali so: Direktor PU Krško Andrej Zbačnik s sodelavci, minister Andrej Vizjak in generalni direktor policije Jože Romšek
NAPOVED VREMENA ZA SLOVENIJO
12. april 2007
Danes in jutri se bo nadaljevalo sončno in toplo vreme.
Nedelja
Sobota
Petek
	
! I
VREHE
	DNEVI STAVBNEGA POHIŠTVA OD 16. APRILA DO 5. MAJA 2007 Okna Glin Žagarstvo, vrata Liko Vrhnika, strešna okna Velux, gotovi parketi in laminatni Haro, suhomontažni sistemi Knauf, kljuke Frascio in naravni kamni. ugodni	mm m i SPREJEMAMO NAROČILA ZA PREMOG! S trsdleljo to kakmmtjj®	z mml Lmokov Braille®.
Lesokov Brežice d.d. poslovalnica Brežice Cesta bratov Cerjakov 43 8250 Brežice Tel.: 07/496-12-32	
	
8/22° C
8/20° C
9/17° C