Kozarec vode "Teselsu igra -v 5 dejsanjili. Francoski spisal Scribe, poslovenil ... -.....^AVORIN jLoSTmK. /r i I P*- 5L . Izdalo in založilo \ W £ Dramatično društvo v Ljubljani. 6 »71 V • K* V ■ * ¥ kj^Mjaas, Natisnila „Narodna tiskarna''. 1S7S- Osobe. Ana, angleška kraljica. Vojvodinja Marlborough. Henry Saint-John, vicomte Bolingbroke. Masham, praporščak v gardnem polku. Abigaila, sorodnica vojvodinje. Markiz Torcy, poslanec Ludovika XIV. Thompson, vratar kraljičin. Člen parlamenta. Gospodje in dame z dvora. Spremstvo kraljičino. Členovi opozicijske stranke. Kraj dejanja: London, v palači Saint-James. Prvo dejanje. (Gledišče predstavlja krasno okinčano dvorano v Saint-Jamesu. Glavni vliod v ozadji. Dvoje stranskih durij. Na levo od gledalcev miza s pisivom, na desno svečni-kovo stalo.) Prvi prizor. Markiz Torcy in Bolingbroke (vstopita skozi leve stranske duri). Masham (sedi poleg vrat na desni v fautouilu in spi). Bolingbroke: Zanesite se, gospod markiz, ta list pride kraljici v roke; posrečilo se mi bode, da najdeni ugodno priložnost in zagotavljam vas, da bode sprejet z vsemi obziri, katere smo dolžni poslancu velikega kralja. Markiz: Jaz računam popolnem na vas, gospod vicomte, ter izročam čast francoske zemlje in svojo lastno pošteno ime vašemu prijateljstvu. Bolingbroke: Skrbel bodem, da se v meni ne boste zmotili. Vsakdo vam bode rekel, 1* 4 da je Saint-John svobodnjak, da je zapravljive^ svojeglaven ropotač, da je buren govornik in strasten pisatelj. Mogoče, da je to resnica; a nihče vam ne poreče, da je Saint-John kdaj prodal svoje pero, ali da je izdal prijatelja! Markiz: To vem, in stavim vse upanje v vas! (Otide.) Drugi prizor. Bolingbroke (sam). O kako si igrajo zmagujoči kralji! Poslanec Ludovika XIV. pride v palačo Saint-James, pa ga kraljica Ana niti pred sebe pustiti noče! Da opravi svoj diplomatični poseli, treba je toliko premetenosti in skrivnih potov, kakor da bi šlo za kako galantno pismo. Ubogi markiz Torcy! Ako se mu obravnave ne posrečijo, mislim, da umrje — tako ljubi svojega starega vladarja, ki si še obeta pošten in slaven mir. Stara leta so leta zmot — Masham (sanjaje): O! kako krasna je! Bolingbroke: Mlada leta pa leta prevar-janja. — Gledite, gledite mladega častnika, katerega sreča v spanji poljubuje — 5 M a s h a m (kakor prej): Kaka neizmerna sreča! Tako ogromno premoženje! To je preveč za-me! Bolingbroke (ga potrka na rame): Ako je pa tako, dragi moj, bodeva delila. ^^asham (vstane, mane si oči): Kaj? A! Vi ste me zbudili, gospod vicomte! Bolingbroke (sesmeje): In vas pogubil! Masham: Vi, ki sem vam toliko hvale dolžan! Kot ubožen, nepoznan plemenitaš iz provinci) e taval sem po Londonu pred dvema letoma sem ter tje in sem hotel zaradi svote 25 gvinej v Themso skočiti. Dali ste mi namestu želenih 25 gvinej dve sto gvinej, ki sem vam jih še •vedno dolžan. Bolingbroke: Na moje poštenje, prijatelj, jaz bi bil rad na vašem mestu in bi rad z vami menjal. Masham: Zakaj? Bolingbroke: Ker sem stokrat več dolžan, nego li vi. Masham: Moj Bog! Ste li nesrečni? Bolingbroke: To ne! Na nič sem prišel, druzega nič — a nikdar še nijsem svobodneje dihal, nikdar še nijsem bil tako vesel. Petero let, ki so najdaljša v mojem življenji, bil sem bogat, sit vsakojakih veselic, da mi je bilo uže dolg čas; pognal sem premoženje, kajti z nečem sem se 6 moral vendar pečati; ko sem bil star šest in dvajset let, nijsem imel ničesa več. M as liani: Je li mogoče? Bolingbroke: Hitreje se nij dalo. Da bi se moje zadeve spravile zopet v red, oženili so me s preljubeznivo žensko — s katero nij mogoče živeti — ima eden milijon dote, a ravno toliko^ napak in sitnostij. Dal sem jej premoženje nazaj, pa sem bil še na dobičku! Soproga se je odlikovala pri dvoru, štela se je k stranki vhigski. Razumeli boste torej, da sem jaz moral spadati k stranki toryjski; stopil sem na stran opozicije,-kakor vsi soprogi, in temu imam zahvaliti se, da sem srečen; kajti od onega dne se je pokazal moj pravi poklic; — tam je moja goreča duša dobila hrane! V političnih viharjih, na govorniških odrih svobodno sopem ter se dobro počutim, tam je moj živelj, kakor mornarjev na morji. Le burno življenje je srečno. — Pokoj je nesreča! Vee nego dvajsetkrat v svojej lenej mladosti, posebno* pa v zakonu, hotel sem se usmrtiti. Maskam: Je li mogoče? Bolingbroke: Posebno one dni, ko sem soprogo moral na plese voditi! Zdaj je vse drugače! Nič časa nemam, niti ednega trenotka ne-za-se — kot člen spodnje zbornice in vpliven žurnalist zjutraj govorim zvečer pa pišem. Naj 7 nam kaže whigsko ministerstvo svoje zmage, naj vlada v tem trenotku čez Angleško in Evropo; jaz sam z nekaterimi prijatelji vztrajam v boji in zmaganci so zmagovalce uže večkrat iz spanja zbudili. Lord Marlborough na čelu svoje armade trepeta pred govorom Saint-Johna Bolingbroka, pred člankom našega dnevnika: „Spektatorja". Na svojej strani ima princa Evgena, Holandijo in pa 500.000 mož. K mojej stranki spadajo samo Swift, Prior pa Atterburg. On se tepe z mečem, mi pak s peresom. Saj se bode videlo, kdo bode zmagal. Slavni pa skopi maršal hoče vojsko, katera nam denar jemlje in ga njemu daje, — jaz pak hočem mir in delavnost, katera sta za Angleško boljša, nego li vse pridobljene dežele. Zdaj mi je samo ta skrb še, da to kraljici, parlamentu in deželi pojasnimo. Masham: To pa ne bode tako lehko. Bolingbroke: To je, da ne, kajti divja sila, grmenje topov, in uspehi, ki se dosegajo s tem, vse to množico tako slepi, da se še domisli ne, da je zmagoviti vojskovodja lehko norec, trinog ali pa slepar, in Marlborough je tak! Jaz bodem to dokazal, pojasnil mu bodem, kako mu zmagujoča roka previdno uhaja v državne bla-gajnice. Masham: A, tega pač ne boste rekli! 8 Bolingbroke: Jaz sam sem članek spisal, podpisal sem se in danes ga „Spektator" prinese. Jutri bodem stvar ponovil, pojutrnjem tudi — — vsak dan — in neki glas je, ki nazadnje vendar le prodere, glas, ki bolj doni nego bobni in trobente, to je, glas resnice! — Toda oprostite — mislil sem, da sem v parlamentu in govorim vam o politiki, vam, mladi prijatelj, ki vam čisto druge sanje roje po glavi — sanje sreče in ljubezni. Masham: Kdo vam je to povedal —? Bolingbroke: Vi sami! Kadar bedite, ste morebiti jako molčljivi, a dolžnost mi je, povedati vam, da v spanji radi govorite. Masham: Kaj pravite V Bolingbroke: Čul sem, kako ste se v sanjah radovali o svojej sreči, o svojem bogastvu, in brezi skrbi mi lehko poveste ime plemenite dame, od katere vse to imate. Masham: Jaz? Bolingbroke: Mislim si pa, da nij moja — ako je, mi nij treba vedeti ničesa. Masham: Vi se motite, jaz s plemenitimi damami nemam nikakoršnega znanja. Ne morem tajiti, da me neka osoba, ki se noče imenovati, skrivaje varuje, in mislil sem uže, da je to kak prijatelj mojega očeta — vi morebiti — 9 Bolingbroke: Ne, gotovo ne! Masham: A vendar ste vi edini, katerega si morem misliti pod to skrivnostno osobo. Sirota in brez imenja, toda sin poštenega plemenitaša, ki je na bojišči izdihnil dušo, začel sem premišljevati, kako bi dobil kako službo v bližini kraljice. Najtežje pri tej stvari pak je bilo priti do kraljice ter jej izročiti prošnjo. Neki dan, ravno ko se je parlament odprl, planem pogumno med množico, ki se je tlačila okolo njenega voza; mislil sem uže, da sem dosegel svoj namen, kar se velik gospod, na katerega sem trčil, obrne, ter me po nosu krene, misleč, da ima kakega šolarčka pred soboj. Bolingbroke: Nij mogoče! Masham: Istina je, kar vam pravim — vidim ga še v duhu, kako nesramno, zasmehljivo se drži — izmej tisoč in tisoč ljudij bi ga izpo-znal, ko bi zopet kedaj videl ga; vendar sem prišel do kraljičinega voza, in izročil sem jej prošnjo. Štirnajst dnij nij bilo odgovora. Končno dobim list in dovoljenje priti pred Njeno Veličanstvo. Lehko si mislite, kako se mi je mudilo v palačo. Oblečem se v najboljšo obleko, ki sem jo imel, in iz važnih razlogov sem šel peš. Skoraj sem uže dosegel, kar sem hotel, ko me malo korakov pred Saint-Jamesom, nasproti balkonu, 10 na katerem so bile lepe dvorske dame, neka ekvipaža od nog do glave poškropi z blatom, mene in mojo suknjo iz atlasa — edino, ki sem jo imel — da pa se mera moje besnosti dopolni, stegne se iz voza taisti človek, ki me je bil po nosu krenil, nasmejavši se mi zopet zdaj kolikor se da zaničljivo. Srdit sem hotel planiti nanj; toda kočija je bika uže izginila in ves obupan sem se vrnil v svoje priprosto stanovanje — avdijenca, ki se mi je bila privolila, bila je zamujena. Bolingbroke: In s tem vaša sreča! M a s h a m: Ravno narobe! Drugo jutro dobim od neznane osobe krasno dvorsko obleko in nekaj dnij pozneje službo v obližji kraljici, kakor sem bil prosil. Tri mesece sem bil v uradu, pa sem dosegel, česar sem najbolj želel: častniški patent v gardnem polku. Bolingbroke: Pa nič ne veste, kdo bi bil oni skrivnostni zavetnik? Maskam: Prav nič! Zagotavlja mi, da mi bode vedno naklonjen, ako se bodem le vrednega izkazoval. — Edino to mi je pri tej stvari mučno,, da mi prepoveduje oženiti se. Bolingbroke: A! Masham: Bržkone se boji, da bi mi ta napredovanje v službi zaprečilo. 11 Bolingbroke (se smeje): Ali si ničesa dru-zega ne mislite pri tej prepovedi? Maskam: Kaj si čem misliti? Bolingbrokeiravno tako): Za starega paža kraljičinega, pa za mladega gardnega častnika ste pa res prenedolžni, dragi prijatelj. Masham: Kako je to umeti? Bolingbroke (ravno tako); Jaz menim, da je ta neznani zavetnik — zavetnica. Masham: Kaj vam še ne pade v glavo! Bolingbroke: Plemenita dama, pri kateri ste milost našli. Maskam: Gospod vicomte, to nij mogoče. Bolingbroke: Kaj bi bilo to tako čudno 1 Kraljica, naša krasna vladarica Ana, je jako častitljiva in razumna dama, ki se po kraljevsko dolgočasi — to se pravi, kolikor se da! Toda na njenem dvoru je tem več kratkega časa! Vse naše dame so zavetnice mladim ljubeznivim občujem, kateri ne pridejo iz Saint-Jameske palače pa najvišje službe dobivajo. Maskam: Gospod! Bolingbroke: Tem lepša »sreča, ker nij odvisna od osobnih zaslug. Maskam: Ah, to bi bilo nečastno, in ko* bi vedel — 12 Bolingbroke (sedši k mizi na levo): Mogoče je pa tudi, da se motim, in ravno tako lekko je kak vpliven mož, kak prijatelj vašega očeta. Naj se tedaj zgodi kar se hoče, vi le po-čakite. In ko bi se vam bilo zapovedalo, da se oženite, bila bi stvar vsa drugačna — a prepoveduje se vam — jasno je torej, kakor beli dan, da to nij sovražnik — nasprotno — poslušati ga, nij „težko. M askam (stoji zraven fauteuila, na katerem je Bolingbroke sedel); Če pa slučajno človek ljubi in je ljubljen. Bolingbroke: A, zdaj prideva k predmetu vašik sanj, k osobi, na katero ste v spanji mislili. Maskam: Da, mylord — to je najljubesrni-vejše, najkrasnejše dekletce v celem Londonu, ki je ubožna," kakor jaz — in le zaradi nje bi rad prišel do častnih služeb in do bogastva — dajo pa vzamem v zakon, moram še počakati, da si ustvarim srečo. Bolingbroke: To se morebiti še ne zgodi tako brž — kako pa je z njo? Maskam: Nič bolje, nego z menoj — sirota je, kakor jaz, prodajalka v mestu, pri bogatem juvelirji, pri mojstru Tomwoodu. Bolingbroke: Moj bog! 13 Masham: Ki je pa nenadoma prišel na kant. Zdaj je brez službe, brez pripomočkov za na daljnje življenje. Bolingbroke (se vzdigne): To je mala Abi-gaila. Masham: Jo li poznate? Bolingbroke: Kako bije ne! Ko je moja soproga še živela — čem reči, ko sva še skupaj živela — bil sem pač velikrat v Tomwoodovem skladišči — soproga moja je strastno ljubila dijamante, jaz pa njih prodajalke. Prav imate, Masham, jako ljubeznivo dekle, najivno, čarovno, duhovito. M asham: Če bi človek po tem sodil, kakor govorite, ste bili zaljubljeni v njo? Bolingbroke: Osem dnij, pa morebiti bi -bil še dalje, da se nijsem prepričal, da čas tratim — pa ga nemam čisto nič tratiti, posebno zdaj ne — vendar pa sem mlademu dekletu odkritosrčno prijateljstvo ohranil, in vprvič mi je zdaj žal, da sem zabil vse svoje premoženje. Jaz bi vam z njim pomagal ter bi vas oženil — a le dolgove pa upnike vam morem ponuditi v dar, in niti za bodočnost mi ne ostaje nijedno upanje. Posestva moje rodbine pripadajo vsa Rihardu Bolingbroku, mojemu bratrancu, kateri pa nema niti najmanjše volje meni izročiti jih — kajti k 14 nesreči je mlad, in kakor vsi norci, zdrav kakor riba. Pa morebiti bi se za Abigailo pri dvoru kaka služba našla. Masham: To sem tudi jaz uže mislil — služba kot tovaršica pri kaki imenitni gospe, ki bi pa ne smela biti sitna in ošabna. Bolingbroke (si podpira glavo): Taka služba se ne najde tako lehko. Mlasham: Mislil sem uže na staro vojvo-dinjo Northumberlandsko, ki išče bralke, kakor sem čul. Bolingbroke: To bi bilo nekaj, a dolgočasna je strašno. M asham: Svetoval sem Abigaili, naj se jej danes zjutraj predstavi; a tresla se je uže, ko je pomislila, da mora iti v kraljičino palačo. Bolingbroke: Upanje, da vas tam najde, jo bode gotovo okrepčalo. Gledite, gospod častnik, kaj nemam prav, gledite jo, je uže tukaj. 15 Tretji prizor. Bolingbroke. Abigaila, Masham. A b i g a i 1 a: Ah, mylord! (Obrne se k Mashamu ter mu poda roko.) Bolingbroke: Da, on je, drago dete. Vas j'e gotovo srečna zvezda spremila na svet! Prvi pot, ko ste prišli na dvor, ste našli dva prijatelja! To se v naši deželi redkokrat zgodi. Abigaila: Da, prav imate, jaz imam srečo, posebno danes. Masham: Torej ste sklenili, da se daste predstaviti vojvodinji Marlborough. Abigaila: Ali še ne veste, da je ta služba, uže oddana. Masham: Pa ste vendar tako veseli? Abigaila: Ker vem za drugo, ki je še boljša, kakor mislim, in kdo mi jo je preskrbel? Masham: Kdo pa? Abigaila: Slučaj — Boilingbroke: Boljšega dobrotnika si človek ne more želeti. Abigaila: Poslušajte! Mej damami, ki so Tomwoodovo skladišče obiskavale, bila je ena, ki je bila zelo ljubezniva in lepa, in ki se je vselej na-me obrnila, kadar je kaj kupovala. Kadar se pa dijamanti kupujejo, človek kramlja — 16 Bolingbroke: Gospica Abigaila pa rada kramlja, prav rada. Abigaila: Zdelo se mi je, kakor da ona dama v zakonu nij srečna — da je sužnja v lastni hiši, kajti večkrat mi je ponavljala vzdiho-vaje: „Kako ste srečni, mala Abigaila, vi delate lehko, kar se vam ljubi!" Jaz nijsem mogla umeti, kako da mi to pravi, meni, ki sem bila vedno priklenena na prodajalnico in sem Mashama samo oh nedeljah mogla videti, po maši, ko pri dvoru nij bil v službi. — Neki dan — mesec dnij je tega — dopala je lepi dami majbena zlata bonbomiera, ki je bila izredno lepo delana — stala je prav malo — trideset gvinej. A pozabila je bila mošnjo — in jaz jej pravim: „Poslati hočemo bonbonijero gospe v hotel." A gospo je to bržkone v zadrego spravilo, obotavljala se je, ali bi objavila svoj hotel, gotovo iz strahu pred svojim možem, kateremu nij hotela tega povedati. Kajti so plemenite gospe, ki svojim soprogom ne povedo vsega. Jaz jo prebitim ter pravim: „Obdržite, gospa, jaz prevzamem vso odgovornost". „Torej hočete biti porok za-me?" odgovori pre-Ijubeznivo smehljaje se. — „Dobro, vrnila se bom." — A nij se vrnila. Bolingbroke (smeje se): Plemenita dama je bila torej goljufinja. 17 Abigaila: Jaz sem to skoraj tudi mislila — kajti eden mesec je prošel, kar je bila v prodajalnici. Gospod Tomvvood je imel nesrečo, in onih trideset gvinej, za katere sem bila porok, bila sem zdaj njemu, oziroma njegovim upnikom dolžna. Kaj mi je zdaj ostajalo? Sklenila sem, prodati vse, kar sem imela — najlepše obleke, celo to-le, ki se mi, kakor pravijo, dobro podaja. Bolingbroke: Izvrstno! Masham (polglasno): In ki bi jo še lepšo delala, ko bi to bilo sploh še mogoče. Abigaila: Zato se pa tudi kar nijsem mogla odločiti. Končno sem jo vendar sklenila prodati, kar se pred hišo ustavi voz — iz njega stopi neka dama — bila je ona gospa. Rekla mi je, da jo je več stvarij oviralo, da nij izpolnila, kar je bila obljubila, posebno ker ne sme kadar hoče, iti iz hiše, dolg plačati pa je sama hotela. To izgovorivši je opaziia, da so mi oči solzne, akoprem sem se bila o njenem prihodu obrisala. Prisilila me je, da sem jej morala pripovedovati o svojem strahu, o položaji in o zadregi, v kateri sem bila; bila je tako dobrotna, meni pa je bilo srce polno žalosti. Končno sem jej povedala o vsem, razen o Mashamu; in ko izve, da se hočem predstaviti vojvodinji Northumberlandski, reče mi: „Ne hodite tja, bili bi preveč nesrečni. Sicer je 3 18 pa služba uže tudi oddana. Jaz pa, dete moje, sem tudi v precej imenitna in veljam pri dvoru nekoliko. Žalibog nemam vedno svoje volje,, a ponudim vam vendar lehko službo — ali jo hočete sprejeti?" Jaz jej padem v naročje ter pravim : Zapovedujte meni in mojemu življenju, nikdar vas več ne zapustim, deliti čem z vami vse skrbi in težave. „Dobro", odgovarja ginena; „pridite jutri v palačo pa vprašajte po dami, katere ime vam bodem dala." Potem zapiše dve besedi na listič, kateri imam tukaj le — in zdaj sem tukaj. Masham: To je čudno slišati. Bolingbroke: Se li sme videti ta listič? Abigaila (mu ponudi list): Zakaj ne! Bolingbroke (smejž se): A! ona vam je bila tako dobrotna! (Abigaili.) Je li te besede vaša zavetnica pisala v vaši navzočnosti? Abigaila: No, se ve da; morebiti vam je rokopis znan? Bolingbroke (mirno): Da, ljubo dete, to je rokopis kraljičin. Abigaila (vesela): Kraljičin! Je li mogoče! Masbam (ravno tako): Kraljica sama vam je ponudila to službo v svoji bližini — obljubila vam je svoje zavetništvo; tako vam je srečo za zmirom ustanovila. 19 Bolingbroke (stopi med nju): Počasi otroci! Ne veselita se prenaglo! Abigaila: Kraljica sama mi je obljubila; kraljica pa lehko stori, kar hoče. Bolingbroke: Ta ne. Značaja je nežnega in dobrega, a slabostna in nestanovitna je; nobene stvari ne stori, da bi svoje okolice poprej ne vprašala za svet. Tako jo imajo svetovalci in ljubljenci popolnem v svoji oblasti. Poleg nje je vedno neka gospa silnega duha, pogumna in smela, kjer je delovati treba. Ta dama je lady Churchill, vojvodinja Marlborough; ta je še večji vojskovodja, nego li njen soprog; zvita je bolj, nego je on hraber, čestilakomna bolj, nego on skop; ž eno besedo: ona je bolj kraljica, nego li njena vladarica, kajti ona vodi roko, katera drži žezlo. Abigaila: Vojvodinja je torej pri kraljici v veliki milosti? Bolingbroke: Zaničuje jo, imenuje jo pa najboljšo prijateljico; njena najboljša prijateljica pa ji isto tako povračuje! Abigaila: A zakaj se je ne odkriža — zakaj trpi tako neprenesljivo odvisnost? Bolingbroke: To vam pojasniti, ljubo dete, je jako težko. V naši deželi, na Angleškem — Maskam vam bode uže povedal — v naši deželi kraljica nema neomejene oblasti; stranka 2* 20 "Vhiggv, katere glava je Marlborough, kateri je prvak v vojski in v parlamentu, ta stranka ima prevažno moč. Kraljica Ana, katere vladarstvo slavijo, je na ta način prisiljena imeti ministre, ki jej nijso všeč, in prijatelje, ki jili ne more trpeti, in pa posebno naklonjenost kazati ženski, ki samooblastno ž njo ravna. Še več: njene srčne vezi, njene najdražje želje jo silijo, da ošabni vojvodinji skoro dvorani; kajti njenega brata, zadnjega iz rodbine Stuartov, katerega je narod prognal, zamore le izjava parlamenta nazaj poklicati, to izjavo pa zamore zopet le stranka Marlboroughova izprožiti, podpirati in zvršiti. Voj-vodinja je obljubila, od njenega vpliva je vse zavisno. Kot prva dvorska dama zapoveduje, odločuje, oddaje službe, in ako se kaka volitev zgodi brez njenega dovoljenja, se gotovo ne potrdi. Zato se mi dozdeva, da je kraljica danes preveč na svojo roko delala, in jako dvomim, da bi Abigaili služba bila zagotovljena. Abigaila: Ah! ako je to samo od voj-vodinje odvisno, tedaj se pomirite — ostaje mi že eno upanje. Masham: Katero? Abigaila: Jaz sem nekako sorodna z njo. Bolingbroke: Vi, Abigaila? 21 Abigaila: Da — se ve da, le po neki neprilični ženitbi! Bratranec njen, rodom Churchill, razdvojil se je se svojo rodbino, pa je vzel mojo mater za soprogo. M as ha m: Jeli mogoče? Vi ste sorodnica r*oko, ter otide skozi vrata v ozadji.) Peti prizor. Abigaila. Abigaila (gleda zaljubljeno za njim): Artur, kako ga ljubim! bolj, nego kedaj! Morebiti tudi zato, ker mi ga hočejo vsi ugrabiti! (Zopet nekdo trka na leva vrata.) Lord Bolingbroke, na tega sem pa čisto pozabila! (Odpre duri na levi.) Šesti prizor. Bolingbroke, Abigaila. Bolingbroke (vesel vstopi): Prihitel sem, da sprejmem ukaze nove kraljičine ljubljenke, kajti vi ste zdaj to, — prorokoval sem to — povsodi govore o tem. 4* 100 Abigaila (ga ne posluša): Da, da, kraljica me ljubi, in zdi se mi, kakor da ne more več živeti brez mene. A pridite mi na pomoč, sicer je vse izgubljeno. Bolingbroke: Moj bog, morebiti je markiz Torcy — ? Abigaila (se udari po čelu): Glejte, na to že mislila nijsem! Vojvodinja je prišla v' krajjičin kabinet, in ta je podpisala. Bolingbroke (ustrašen): Potni list po-slančev ? Abigaila: O! to nij glavna stvar. Le pomislite, da Maskam — Bolingbroke: Markiza iz Londona odpraviti ! Abigaila (ga ne posluša): Čez štiriind^j^^ ur! Pa ko bi vi vedeli! Bolingbroke (burno): A vojvod^nja? Abigaila: Vojvodinje se nij treba več bati! Vse druge! Bolingbroke: Zaradi koga? Abigaila: Zaradi Maskama. Bolingbroke (^potrpežljiv): No zamenjavajte državnik zadev z ljubezenskimi. Jaz govorim z vami o miru, o vojski, o sreči vse Evrope i Abigaila: Jaz pa govorim z vami o svojej sreči. Evropa tudi brez nas lehko izbaja, a če vi 101 mene zapustite, ne preostaje mi nič drugega, nego smrt. Bolingbroke: Odpustite, ljubo dete! Gle-dite, čestiljublje je sebičnež, in vedno pri sebi začenja. Abigaila: Kakor ljubezen! Bolingbroke: Povedite torej. Vi tedaj pravite, da je kraljica podpisala? Ab igaila (nepotrpežljiva): Da, zaradi nekega postavnega načrta, ki ga vojvodinja obljubuje predložiti parlamentu. Bolingbroke: Vem! Zato je pa z vojvo-dinjo zopet tako lepo sporazumljena? Abigaila (ravno tako): Ne, zoprna ji je-in ne more je videti. Jaz ne vem zakaj — a poguma nema, da bi se sprla z njo. Bolingbroke (živahno): Torej razpok, za katerega je samo iskrice še treba — v štiriindvajsetih urah — mogoče bi bilo! Pa je nijste opozorili, ako markiz še le jutri otide, da ga lehko danes še sprejme, s čimer se za nikakoršno reč ne zaveže. Toliko ozirnosti je treba imeti nasproti kralju, in to terja politika, bodoča politika. Vsaj prijazno sprejeti je treba njegovega poslanca. Ali jej niste rekli tega? Abigaila (raztresena): Mislim, da sem — a zst gotovo ne vem! Bilo mi je nekaj drugega mari, 102 Bolingbroke: Čisto prav — govorite tedaj o tem drugem. Abigaila: Danes zjutraj ste me bili prestrašeno, obupano videli, ko sem bila izvedela* da vojvodinja hoče Arturu biti zavetnica; a to še nij nič. Neka druga, še neka druga imenitna gospa — (v zadregi) katere imena vam pa ne morem povedati. Bolingbroke (na stran): Ubogo dete, ona si ne misli, da ga uže vem. (Glasno.) Od kod pa to veste? Abigaila: To je tajnost, katere ne smem izdati, ne vprašujte me več! Bolingbroke (važno): Odobrujem, da znate tako molčati in vas ne bodem dalje popraševal — ali ta osoba, naj si bode vojvodinja ali markiza, tudi ljubi Mlashama? Abigaila: Kaj ne, to je jako budo, jak© kruto? Vse imajo prince, vojvode in bog zna kakove visoke gospode še, da jih ljubijo, jaz pa imam le tega edinega, in kako se smem nadejati jaz, ubogo, skromno dekle, da ostane moo, ako mi ga ugrabljate dve tako visoki dami? Bolingbroke: Tem bolje, pri dveh se jemanj bati, nego li pri eni. Abigaila (osupnena): Kako mi to dokažete?' 103 Bolingbroke: Prav lehhko. Aho koče veliko kraljestvo vzeti majkeno deželo, je izgubljena. Ako pa ima še kako drugo veliko kraljestvo taisto namero, odvisno je pridobljenje te dežele od srečnega slučaja. Kraljestvi se opazujete, izkušate prekrižati si namere, postavljaje se drugo drugemu sovražno nasproti — mej tem pa se izmuzne provincija iz nevarnosti; to stori število njeniJk sovražnikov. Razumejete? Abigaila: Skoraj da! A tu je nevarnost nujna. Vojvodinja koče drevi v svojem stanovanji sniti se z Maskamom. Bolingbroke: Prav dobro. Abigaila (nepotrpežljivo): O ne, mylord,-to je prav slabo! Bolingbroke: Prav to sem kotel s tem reči. — Abigaila: Ob enem pa ga če ona druga dama tudi pri sebi imeti, in sicer ravno tisto uro. Bolingbroke: Kaj nijsem rekel? Druga drugej škodite. Z obema vsaj se ne more sniti. Abigaila: Upam, da z nobeno. K sreči druga dama ne ve, in morebiti celo drevi ne bode vedela, ali bode prosta — kajti ona nij vedno prosta, iz vzrokov ne, ki vam jih ne morem pojasniti. Bolingbroke (hladno): Morebiti njen mož? 104 A b i g a i 1 a (živahno): Skoraj toliko — in ko bi se jej posrečilo, odstraniti vse ovire — Bol^g^-o^: To se jej posreči, o tem sem prepričan. Abigaila: V tem slučaji se bode, da Ar-turu in meni to naznani, drevi pred vsemi pritožila o vročini, in bode z vso priprostostjo zahtevala kozarec vode. Bolingbrokj: Kar bode pomenilo toliko, kakor: pričakujem vas. Abigaila: Tako je! Bo^g^ro^e: To se lahko umeje. Abigaila: Prav lehko! — Arturu o tem nijsem prav nič povedala — saj tudi treba nij, kaj ne da? Kajti jaz nočem, da bi prišel niti k enemu niti k drugemu sestanku! In ko bi tudi celo moje življenje, vsa moja sreča bila zavisna od tega. Bol^gb^ke: Kam pa mislite? Abigaila: A vendar, ako pomišljam, imam li pravico razrušiti mu bodočnost, ga li smem izročiti najgršemu maščeva^u, najmočnejšemu sovraštvu? Posebno zdaj, ko bi ga zaradi dvoboja lehko prijeli, zaprli? Kaj čem storiti? Svetujte. Ne vem si pomagati in vse svoje upanje sem postavila na vas. 105 Bolingbroke (ki je bil mejtem časom zamišljen, prime jo živahno za roke): Prav imate, ljubo dete — mala Abigaila, potolažite se! Markiz Torcy bode danes povabljen, drevi bo s kraljico govoril. Abigaila (nepotrpežljiva): Toda, mylord! B o 1 i n g b r o k e: Mi smo rešeni, pa Maskam tudi. Ne bedem njega v zadrego spravil, ne vam škodil, in vendar bodem zabranil oba sestanka. Abiigaila: Ah, mylord! ko bi govorili resnico — računite na to, da vam bodem vedno hvaležna prijateljica. Vrata kraljičina se odpirajo! Idite, da vas kdo ne vidi. Bolingbroke (zagleda vojvodinjo; hladno): Zdaj lehko ostanem, me je uže videla. Sedmi prizor. Prejšnja, Viyvodinja (prihaja iz sobe na desni. Ko voj-vodinja zapazi Bolingbroka in Albigailo, se proti tej nekako ironično zgane. Abigaila ravno tako, in otide. Bolingbroke stoji med obema damama). Bolingbroke (ironično): Hvala bogu! Glas krvi se je končno vzbudil in vidim, da ste se svojo sorodnico v najboljšem sporazumljenji! To potrjuje moje upanje. 106 Vojvodinja (ravno tako): Vi ste proroko-vali, da se bodeva še ljubila. Bolinbroke (galantno): Jaz sem uže začel, Kaj pa vi, mylady? Vo,jvodinja: Jaz še le občudujem vašo ročnost in vaše talente. Bolingbroke: Dostavite še: moje poštenje — kajti do drugega dne sem zvesto spol-noval, kar sem bil obljubil. Vojvodinja: Jaz isto tako! Jaz sem ono, s katero sem vas ravnokar našla v prijaznem pogovoru, po vaši želji namestila v obližji kraljice, da moje namere lekko opazuje ter jih vam poroča, da se veste ravnati. Bolingbroke: Vam ne ostane skrita nobena stvar; vi ste preveč bistroumni. Vo,^vodinja: Vsaj toliko, da vam lekko prekrižam račun. Na vaše povelje je hotela go-spica Abigaila izprositi, da bi bil markiz Torcy povabljen. Bolingbroke: To nij bilo prav od mene, da sem se obrnil na mlado deklico; na vas, my-lady, bi se bil moral obrniti — in to bodem tudi Še storil. — (Bliža se mizi ter vzame z nje tiskan list.) Tukaj so vabilni listi, katere razdeljevati imate pravico samo vi, kot prva dama na dvoru. Prepričan sem, da mi boste to ljubav izkazali. 107 Vojvodinja (smeje se): Zares,mylord?Lju-bav — jaz vam? Bolingbroke: Dobro razumite, proti še večji ljubavi, katero jaz vam izkažem; saj poznate način, kako se postavljava drug proti drugemu! Dobiček je zopet na vaši strani. Dvesto za sto, kakor pri mojih dolgovih. Vojvodinja: Mylord, ako ste morebiti kake liste kje izmeknili ali kupih, objavljam vam, da sem si tudi jaz nepravično pridobila nekaj listov. Jaz imam nekaj prav ljubeznjivih listov od gospe vieomtesse Bolingbroke, vaše soproge. (Polglasno v zaupnosti.) Dobila sem jih od lorda Evandala. Bolijgbroke (ravno tako in smeje se): Brez dvoma ste je z gotovim denarjem plačali. Vo.jvodinja (srdita): Mylord! Bolingbroke: Pa ne brigam se, katerih sredstev ste se k temu posluževali. Vi imate liste in jaz vam jih nočem ugrabiti, niti vam nočem žugati. Nasprotno: akoravno je primije nehalo, hočem vendar ravnati z vami, kakor da bi še trajalo. Hočem vam v vašo korist nekaj zaupati. Vo;jvodiinja (ironično): Kar bi mi bilo prijetno? 108 Bolingbroke (smeje se): To mislim da ne, a ravno zato vam objavim. (Polglasno.) Vi imate tekmico! Vojvodinja (živahno): Kaj hočete s tem reči? Bolingbroke: Neka lady pri dvoru, visoka dama, se je zagledala v Maskama. Jaz vem uro, trenotek, kraj in znamenje sestanka. Voovodinja (se trese jeze): Vi me varate! Bolingbroke (hladno): Kar sem vam zdaj povedal, je ravno tako res, kakor da ga vi sami denes po večernem poklanjanju pričakujete. Vojvodinja: Moj bog! Bolingbroke: Bržkone so vam hoteli to zaprečiti, kajti sklenilo se je, ugrabiti vam mladega moža in premagati vas. Bog vas obvaruj, mylady. (Hoče otiti skozi vrata na levi.) Vo.^vodinja (burno, in gre za njim skoraj do mize, ki na levi stoji): Kaj ste ravnokar dejali, kraj sestanka? znamenje? govorite! Bolingbroke (jej ponuja pero, katero je vzel z mize): Takoj, da le povabilo na markiza Torcya podpišete. (Vojvodinja sede živahno k mizi): Povabilo v navadni obliki, s katerim izkažete markizu dolžno čast, vi pa lehko še zmerom odbijate njegove ponudbe in nadaljujete z njim in z menoj vojsko. (Pozvončka, ko vidi, da je list zapečaten. Sluga 109 vstopi; on mu poda list.) Ta-le list markizu de Torcy, v poslaniškem hotelu. (Sluga otide.) V petih minutah ga bode imel. Vojvodinja: No, mylord, kako se dama zove? Bolingbroke: Denes zvečer bode v krogu kraljičinem. Voovodinja: Lady Abermale, ali pa lady Ehvorth, ena teh dveh gotovo! Bolingbroke (važno): Imena njenega sicer ne vem, a kmalu ga bodemo izvedeli. Ona, ki bo odšla, da se more drevi sniti z Maskamom. Znamenje, za katero sta se zmenila — Voovodinja (nepotrpežljiva): Povedite — prosim vas! Bolingbroke: Čisto glasno bode dama zahtevala od Mashama kozarec vode. V oovo dinja: Drevi — v krogu kraljičinem. Bolingbroke: Sami se boste prepričali, ali nij bilo vse natančno, kar sem povedal. Vojvodinja (jezna): Gorje jim! nobeni ne bom prizanesla. Bolingbroke (na stran): Na to sem računih Voovodinja: Pa če ji pred celim dvorom potegnem krinko raz obraz. Bolingbroke: Pomirite se, tam-le gre kraljica se svojimi damami. 110 Osmi prizor. Kraljica vstopi z damami svojega spremstva skozi vrata na desni; gospodjjt z dvora in člani parlamenta prihajajo skozi glavna vrata. — NajjimtmtneVše dame vsedejo se v krog na desni, Abigaila in nekatere častne dame stoje za njimi. Na levi in v ospredji gledališča: Bolingbroke in nekateri člani parlamenta; na desni vojvodinja; ona opazuje vse dame. Od taiste strani Masham in nekaj oficirjev. V O j v o d i n j a (na stran, opazujoč vse dame): Katera je? tega ne morem pogoditi. (Kraljici, ki se bliža.) Priredila bodem zdaj igro Vašega Veličanstva. Kraljica (išče z očmi Mashama): Dobro! (Na stran.) Ne vidim ga. Vo^jvodinja (glasno): Priljubljeno igro Vašega Veličanstva! (Bliža se kraljici, tilioma.) Ugovarjanje je bilo tako močno, da sem bila — samo zaradi lepšega — prisiljena, markizu de Torey poslati povabilo. Kraljica (je ne posluša in se ne ozira): Prav dobro! (Zagleda Mashama.) Tukaj je! Vcovodinja: S tem bode opozicija zadovoljna. Kraljica (se ozira za Mashamom): Da, pa Abigailo bode veselilo. 111 Voj'vodiinja: Zares? (Vojvodinja se pripravlja 2a kraljičino igro. Mej tem se približa član parlamenta, skupini na levi, pri kateri je Bolingbroke.) Član parlamenta: Da, gospodar, za gotovo vem, da je vse obravnavanje pretrgano. Bolingbroke: Mislite? Član parlamenta: Vpliv vojvodinje je tolik, da poslanec niti k avdijenci nij bil puščen. Bolingbroke: To je nezaslišano. Član parlamenta: Jutri pa uže otide, pa kraljice še videl nij. Thompson (javlja): Gospod poslanec markiz de Torcy. (Vsi so iznenadjeni. Vsi vstanejo in se priklonijo. Bolingbroke mu gre naproti, poda mu roko in ga predstavi kraljici.) Kraljica (jako prijazna): Gospod markiz, dobro ste nam došli; jako nas veseli, da vas vidimo. Vo^jvodinja (tiho kraljici): Za božjo voljo, nič več, Veličanstvo! Kraljica (se obrne k Bolingbroku, ki stoji na drugi strani, poluglasno): Vedela sem, da vam bode to povabljenje prijetno, in vidite, da, ako mi je mogoče — Bolingbroke (se spoštljivo prikloni): Pre-milostni ste, Veličanstvo! Markiz (tiho Bolingbroku): Ravno zdaj le sem dobil vabilo. 112 Bolingbroke (ravno tako): To vem. Markiz (ravno tako): Naša stvar stoji tedaj dobro ? Bolingbroke (ravno tako): To bode od nas zavisno. Markiz: Od parlamenta ali od ministrov? Bolingbroke: Ne, od lahne, površne zveze! (V sredo odra neso igralno mizo, zraven pa postavijo fauteuil in dva stola.) Vojvodinja (od druge strani, h kraljici obr-nena): Izvolite Veličanstvo milostno izbrati soigralce. Kraljica: Meni vse enako, volite sami. Voovodinja: Lady Abercrombie? Kraljica: Ne! (Pokaže damo poleg sebe.) Lady Abermale. Lady Abermale: Zahvaljujem se, Vaše Veličanstvo. Voj vo din j a (na stran): Jaz pa tudi. (Opazuje lady Abermale.) Na ta način ne bo imela prilike, da bi govorila z njim. (Glasno.) Tretja osoba ? Kraljica: Tretja? (Zagledamarkiza de Torcy, ki se jej bliža.) Gospod poslanec. (Začudenje, splošno osupnenje, Bolingbroke vesel.) Vo.jvodinja (tiho kraljici očitaje): Tako izvolitev — tako odlikovanje! 113 Kraljica (ravno tako): Kaj to deje! Vojvodinja (ravno tako); Vidite Veličanstvo, kak vtis je to naredilo. Kraljica (ravno tako;: Pa bi bili vi sami volili. V o j v o d i n j a (ravno tako): Mislilo se bode — Kraljica (ravno tako): Kar se bo hotelo! (Markiz de Torcy, ki je bil svoj klobuk dal nekomu iz družbe, poda kraljici roko, pelje jo k igralni mizi ter sede med njo pa med lady Abermale. — Vojvodinja, vedno oziraje se, oddali se nevoljna od mize in stopi na levo stran.) Bolingbroke (poleg nje, tiho): To je bilo prevelikodUAno, vojvodinja. Markiz se udeležuje igre s kraljico; to je več, nego sem zahteval! Voovodinja (nevoljna): Tudi več nego sem jaz hotela! Bolingbroke: On je pač toliko razumen in tudi mož po tem, da si bo to milost v korist obrnil. Le pogledite, kako živahno, kako Ijube-znjivo se pomenkuje z Njenim Veličanstvom. V o ovo (d inja: Zares! (Hoče iti k igralni mizi.) Bolingbroke (j° zadržuje): Pa namestu da ju motiva, je bolje, da ju opazujeva in poslušava, kajti mislim, da se trenotek bliža — Voovodinja: A ona dama tukaj nij nav-zočna. 10 114 Kraljica (vedno igra, in vidi se, kakor da poslancu odgovarja): Prav imate, gospod markiz, tukaj v dvorani je neznosna soparica. (Urno se k Maskama obrne.) Maskam! (Masham se prikloni.) Dajte mi kozarec vode! (Vojvodinja vsklikne, in stori nekaj korakov proti kraljici.) Vo,^vodinja: Moj bog! Kraljica: Kaj vam pa je, vojvodinja? Vojvodinja (se težko obvladuje): Kaj mi je? Vaše Veličanstvo še vpraša — je li mogoče! Kraljica (vedno sedeča, se obrne): Kaj hočete s tem reči? Zakaj ta vzburjenost? VojVjdijja: Da se je Vaše Veličanstvo tako spozabilo! Bolingbroke in Markiz (jo skušata pomiriti): Gospa vojvodinja! Ladj Abermale: Da tako malo spoštujete Njeno Veličanstvo! 'Kraljica (dostojno): Kaj pa, kaj sem pozabila ? Vojvodinja (v zadregi, skuša popraviti): Postave etikete — predpravice različnih častnih služeb v palači — eni vaših dam pristoja pravica Vašemu Veličanstvu kaj podati — Kraljica (osupnena): Pa za to tak hrup! (Obrne se k mizi.) No, dobro, vojvod^na, podajte mi vi sami kozarec vode. 115 Vojvodinja (osupnena): Jaz! Bolingbrjkj (vojvodinji, kateri Masliam daje ■podajnikrožcek): Priznati moram, vojvodinja, to je ■preveč, ako ste prisiljeni, da zahtevano vodo sami podaste, in sicer v navzočnosti obeh — to je še bolj pikantno! Vo^jvodinja (toliko da se vzdržuje, jemlje krjžjjk, katerega jej ponuja Masham): Ah! Kraljica (;nepotlpjžljiva): No, mylady, ste li -razumeli? Pravica, ki ste jo tako burno zahtevali. (Vojvodinja vsa vzburjena podaje s tresočo roko kraljici kozarec vode, ki s krožčeka zdrči in kraljici na obleko pade.) Kraljica (umo vstane); Vi ste pa tudi tako nerodni — (Vsi vstanejo in Abigaila stopi na desno zraven kraljice.) Vo.jv^i^iinja: Prvič Vaše Veličanstvo tako govori z menoj! Kraljica (britko); To najjasnejše kaže, da sem milostna! Vojvodinjj (ravno tako); Ko sem storila toliko za vas! Kraljica (ravno tako); Pa nočem, da bi mi to zanaprej vedno očitali. Vcovodinja: Temu Vašega Veličanstva nbčem izpostavljati, in ako mene ne potrebujete več, prosim, da mi daste slovo. 8* 116 Kraljica: Dovoljeno vam je. ^(^ovodinja (na stran): Moj bog! Kraljica: Ne zadržavam vas več; gospodje* in gospe, izvolite se oddaliti. Bolingbroke (tiho vojvodinji): Vojvodinja,-treba je popuščati — Viovodinja (na stran, vzburjena): Nikdart" Pa Masham! On se tudi ne bode shajal z njo! (Glasno kraljici.) Še eno besedo, Veličanstvo. Odlo-živši svojo čast kot prva dvorska dama, štejem si za dolžnost, poročati o zadnjih ukazih, ki sem jih sprejela. Bolingbroke (na stran): Kaj bodeli začeea? ^•^ovodinja (kaže na Bolingbroka): Na za-tožbo mylorda in njegovih kolegov mi je Vaše Veličanstvo zaukazalo, naj vse svoje moči napnem,. da se dobi morilec Riharda Bolingbroka. Boli ngbroke (na stran): Moj bog! V0jV0dinja (Bolingbroku): Vam, mylord,-izročam zdaj zločinca. Zaprite pri tej priči sir Ma-shama — kajti on je! Kraljica (bolestno); Masham, je li res? M asham (pobesi glavo): Da, Vaše Veličanstvo £ ^(^o vodinja (zapazi kraljičino žalost, tiho Bo-lingbroku): Maščevala sem se! Bolingbroke (ravno tako, vesel): A zmaga® smo mi! 117 Vojvodinju (ponosno): Ne še, gospoda! :{Na znamenje kraljice sprejme Bolingbroke meč, katerega mu je dal Masham. Kraljica gre, na Abigailo oprta, v svoje sobane; vojvodinja otide skozi ozadje. (Zastor pade.) Peto dejanje. (Prizorišče predstavlja boudoir kraljičin. Dvoje vrat v ..ozadji. Na levo okno z balkonom. Na desni vrata,'ki peljejo v kraljičine sobane. Na levi miza in postelja.) Pervi prizor. Bolingbroke vstopi skozi leva vrata v ozadji). Bolingbroke: „Po seji v parlamentu v %raljičinem boudoiru." Tako mi je Abigaila pisala. Tukaj sem! Ko sem prišel, so se odprle vse duri! — Ali hoče kraljica sama, ali hoče moja lju-beznjiva zaveznica govoriti z menoj ? Vse eno — •vojvodinja pa kraljica si nijste dobri; te dve visoki prijatejjici ste čakali samo prilike, da si poveste, 118 kako radi se imate. Ker sem poznal ošabni irs brezobzirni značaj vojvodinje, nijsem dvomil ni eden trenotek ne, da bode brezobzirna tudi njena vzburjenost. A pričakoval sem vendar še več! Mislil sem, da bode v navzočnosti vsega dvora kraljici tajno kovarstvo in namenjeni sestanek očitala •— a o pravem času se je še brzdala. A prvi napad je storjen, vojvodinja je zapala nemilosti — stranka whigov je besna, zavrgla je na-svetovano postavo, in občni prevrat je blizu. Saj sem dejal, da bode osoda države odvisna od onega kozarca vode. (Pomišlja.) Kadar bodem minister — Drugi prizor. Bolingbroke, Abigaiia (pride skozi vrata v ozadji). Abigaila: Ali, mylord, vi ste tukaj! Bolingbroke: Ravno mi po mislili bodi ministerstvo. Abigaila: Katero? Bolingbroke: Moje, kadar bodem v njem,-kar se ne more več dolgo odlašati. Abigaila: Nasprotno, mi smo dalje od cilja,, nego li prej. Bolingbroke: Kaj pravite? 119 Abigaila: Le potrpite malo. Mej tem, ko sem bila v kraljičinem boudoiru — da bi z njo delala in o Mashamu govorila —• (živahno) za katerega se vendar nij ničesa bati, kaj ne? Bolingbroke: On je vjetnik na častno besedo, v najlepši sobi v hotelu. Abigaila: A zanaprej? Bolingbroke: Nij se nič bati, da ga le odpeljemo. Abigaila: Vi mi delate strah — Bolingbroke: Vi meni tudi — izgovorite! Abigaila: H kraljici je prišla lady — lady — kako se uže zove? Velika dama, ki je prav pobožna — Bolingbroke: Lady Abercrombie. Abigaila: Tako je — z lordom Devon-shirom in Walpoolom. Bolingbroke: Prijatelji vojvodinje. Abigaila: Katere je bržkone ona poslala, in ki so kraljici objavili, kako slab vtis je naredila vest, da je vojvodinja prišla v nemilost, daje stranka vhigov besna in da je v seji denašnjega večera zavržen nasvet o Stuartih. Bolingbroke: A kaj je kraljica na to odgovorila ? 120 Abigaila: Nič nij odgovorila. Nij vedela, kaj bi sklenila, poprašujoč me je gledala, kakor da bi hotela izvedeti, kaj mislim. Bolingbroke: To bi jej bili morali povedati. Abigaila: Kakor da bi o tem kaj umela. Bolingbroke: Vse edno — kaj je bil konec ? Ab igaila: Kraljica je še omahovala, a lady Abercrombie jej reče tiho — Bolingbroke: Kaj pa? Abigaila: Vsega nijsem mogla razumeti, a bila sem dosta blizu, da sem razumela imeni lord Evandale pa Masham! (Živahno.) Da, gotovo, te dve sem natančno slišala. Obraz kraljičin, ki je bil dozdaj oster in hladen, postal je naenkrat prijazen. Rekla je potem: „Ne govorimo več o tem, naj pride, jaz jo hočem zopet videti." Bolingbroke (burno): Vojvodinja naj pride zopet v to palačo, iz katere sem mislil, da sem jo prognal za vselej! Abigaila: Vse, na kar sem se v tej zmešnjavi domislila, je bilo, da vam takoj pišem, da pridite v palačo, da vam objavim, kaj se je tukaj zgodilo in kaj je uže skleneno. Bolingbroke: S kom? 121 Abigaila: Mej kraljico pa ono gospodo, glede sprave. Bolingbrokj (nepotrpežljiv): No? Abigaila: Skleneno je, da vojvodinja, ki je včeraj zahtevala svoje poslovljenje kot prva dvorska dama, ima danes priti, da kraljici izroči ključ do tajnih sob (kaže na vrata na desni) ključ, ki jej dovoljuje, da nevidena, kadar hoče, pride h kraljici. Bolingbrokj (nepotrpežljiv): To vem. Abigaila: Kraljica se bode branila, vzeti ga — vojvodinja bode potem pred Nje Veličanstvom padla na kolena, kraljica jo bode vzdignila, jo objela, markiz de Torcy bo še danes — Bolingbroke: O, kako slabotne so ženske! In v taistem trenotku, ko smo imeli zmago uže za dobljeno — Abigaila: Moramo jo za vselej izgubiti. Bolingbrokj: Ne, ne, sreča pa jaz se poznava predobro, da bi se zapustila na ta način! Tolikrat sem jej kljuboval, da mi hoče včasi nagajati, — a vedno se povrača k meni! Sprava — zvidenje — kdaj se ima to zgoditi? Abigaila: Čez pol ure. Bolijgbrokj: Jaz moram s kraljico govoriti. 122 Abigaila: Zaprla se je z ministri, ki so k njej prišli/ Zato pa je tudi mene odpravila. Bolingbroke (se udari po čelu): Moj bog,, moj bog! Kaj pa zdaj početi? Vendar jo moram videti, izvedeti moram, kaj je tako naglo ugasnilo sovraštvo, katero sem jaz zanetil, in katero moram zopet zanetiti. A samo pol ure časa je! Abigaila (pokaže na leva vrata v ozadji, ki se odpirajo): Kaka sreča! Glejte kraljico! Bolingbroke (se oddahne): Saj sem vedel, da me sreča nikdar popolnem ne zapusti. Zapustite nas, Abigaila. Pazite, kdaj pride vojvodinja, pa mi takoj objavite! Abigaila: Da, mylord, bog z vami! (Abigaila otide skozi desna vrata v ozadji.) Tretji prizor. Kraljica, Bolingbroke. Kraljica (na stran): Za to ceno si hočem kupiti mir — sklenila sem za trdno! (Povzdigne oči, vesela.) Ah! vi Bolingbroke, vesela sem, da vas vidim! Takega dolgega časa nijsem še trpela, kakor danes. 123 Bolingbroke (se ironično smeje): Izvedel sem za nov dokaz milosti Vašega Veličanstva! Da ste tako velikodušni, da hočete pozabiti včerajšnjo vzburjenost. Kraljica: Pozabiti, pravite? Bog obvaruj! o tem se ne more govoriti, to jje vse. O, ko bi vi vedeli, kaj sem morala sinoči, davi slišati zaradi onega nesrečnega kozarca vode. Moje čutnice so neizrečeno vzburjene — več ne morem prenašati, da bi se o tem govorilo. Bolingbroke: Vaše Veličanstvo je poto-laženo? Kraljica: Proti moji volji, a stvar je morala imeti konec. Ali nijste osupneni o žrtvah, ki sem jih storila za mir, vi, ki ste tako zavzeti zanj? Pa uboga vojvodinja! (Bolingbroke se zgane osupnen.) Moj bog, saj je ne branim — bog me tega varuj. A včasi jo tudi po krivici tožijo. Njo bolj, nego kako drugo! Jaz ne mislim na zadnjo denarno pomoč, niti na padec Bouchaina — nij-sem imela časa, da bi to preiskavala. A kar ste mi rekli o mladem Mashamu — Bolingbroke: No! Kraljica (pomirjena se smehlja):Motili Ste se. Bolingbroke (na stran): To je torej bilol Kraljica: Ona ne misli nanj — nasprotno! Bolingbroke: Kaj mislite? 124 Kraljica (smehljaje se): Jaz imam najoči-vidneiše dokaze, najvažnejše razloge, da to mislim. — Ona je z lord Evandalom v najboljšem ,-sporazumljenji. Bolingbroke (smehljaje se): To je Vašemu Veličanstvu važen razlog? Kraljica (resno): To je da! (Smeje se.) A priznajte, mvlord, kako sem vendar mogla ubogo vojvodinjo tako razžaliti? Ne umejem, kako da mi je kaj takega prišlo na um. Ko bi bila Maskama ljubila, ali bi ga bila včeraj pred celim dvorom ovadila, ali bi ga bila dala po vas zapreti? Bolingbroke (polglasno): Kaj pa, ko bi bilo to le vzkipenje jeze, ljubosumnja, česar se zdaj kesa? Kraljica: Govorite jasnejše. Bolingbroke (s smehom in vedno polglasno); Vojvodinja je sumila, da bode Masham včeraj zvečer imel tajen sestanek. Kraljica (na stran); Moj bog! Bolingbroke: S katero damo, tega ne znam — kdo ve, ali je res? Toda ako Vaše Veličanstvo zapoveduje, bodem skušal ime izvedeti. Kraljica.(živahno): Ne, ne, tega nij treba. Boliigbjoke:• Kar pa Vašemu Veličanstvu za gotovo lehko trdim, je, da je imela vojvodinja včeraj zvečer z Mashamom sestanek dogovorjen. 125 Kraljica: Sestanek? Bolijgbrjke (živahno): Da, Veličanstvo. Kraljica (burno): Včeraj! z njim? Torej sta oba sporazumljena? Bolingbroke (živahno): Naj Vaše Veličanstvo zdaj samo sodi, kako je morala v svojem obupu se kesati, — da je v svojem prvem vzburjenji odpovedala se svojej častnej službi, kot prva dvorska dama; da je izgubila moč, dostojanstvo, da nij mogla Maskama več braniti, ki je postal moj vjetnik! Ker poleg tega ne more, kadar bi hotela, priti v palačo, ne more se svojim ljubljencem govoriti, kadar bi se jej zdelo. Zato si tako želi sprave; zato napenja vse moči, da bi. prišla zopet na dvor. Kraljica (na stran): Nikdar! Četerti prizor. Bol^l^ke, Kraljica, Abigaila (skozi vrata v ozadji). Abigaila (teče jako vzburjena k Bolingkroku): Mylord, mjlord! Kraljica (burna): Kaj je? Abigaila: Vojvodinja se je ravnokar pripeljala na dvorišče v palači. * ** 126 K raljica: Vojvodinja! (Stopi v sredo gledišča.) Kako se drzne, da hoče pred-me priti? Abigaila: Prišla je, da prosi Vaše Veličanstvo zaradi včerajšnjega vedenja odpuščenja. Kraljica: Njenega opravičevanja nočem poslušati. Jaz pozabljam osobne razžalitve, onih pa, ki se tičejo moje krone, nikdar. Včeraj je vojvodinja v svojej ošabnosti navlašč, ne slučajno, pozabila, kako spoštovanje je dolžna svojej vladarici ! Bolingbroke: Ta namera je bila dobro preračunjena! Thompson (se prikaže pri vratih v ozadji): Vojvodinja Marlborough v sprejemnici pričakuje ukazov Vašega Veličanstva. Kraljica: Idi, Abigaila in izroči jej jih: da je ne moremo sprejeti, da je mesto, katero je pri nas zavzemala, uže oddano, da nam ima do jutri patent za prvo dvorsko damo in posebno ključe do soban, v katere ne sme več stopiti, poslati v palačo. Idi! Ab igaila (iznenadena): Kako? Je li mogoče? Bolingbroke (hladno): Idite, gospica Abigaila, pa slušajte povelja Njenega Veličanstva. Abigaila: Mylord! (Na stran.) Njemu je vse mogoče! (Abigaila otide skozi stranska vrata zadej.) 127 Peti prizor. Kraljica, Bolingbroke (Bolingbroke se bliža kraljici, ki je občinstvu na desno sela v fauteuil). Bolingbroke: Dobro, vladarica moja, prav dobro! Kraljica (navdušeno, kakor daje ponosna zaradi svojega poguma): Nij res, pravijo, da sem slabotna — pa nijsem! Bolingbroke: Zdaj imamo dokaze! Kraljica (burno): Preveč so mojo potrpežljivost zlorabili! Bolingbroke: Takega nedostojnega vedenja država nij smela več trpeti. Kraljica: To tudi jaz mislim. Bolingbroke (živahno): Zapovedujte, Veličanstvo! moji prijatelji pa jaz smo pripravljeni izvrševati Vaše ukaze. Kraljica (vstane): Ukaze? Prav — dala vam jih bom! Vam, Bolingbroke, zaupam; pa povedite mi kako je z Mashamom? Bolingbroke: Maskam ostane zdaj moj vjetnik in z njegovimi zadevami se bomo pečali, kadar bode novo ministerstvo sestavljeno, parlament razpuščen in vojvoda Marlborough poklican od svojega mesta. 128 Kraljica (urno): Dobro, ukazala bom, naj .se obsodi. Bolingbroke (živahno)r Maršal? Kraljica: Ne, ne, Maskam! Boli ngbroke (na stran): Vedno Mashami Kraljica (ravno tako): Kajti jaz hočem, da, bode kaznovan, obsojen; jaz kocem to! bo ingbroke (na stran): Moj bog! Kraljica: Ugrabil vam je sorodnika, ki ste ga ljubili, in vojvodinja izgubi na ta način vse nadeje. Bolingbroke (urno); Nasprotno — večja usluga bi se jej ne mogla storiti! — Ona dva sta se razprla, sta strašno razsrjena drug na drugega! Kraljica (katere srd mahoma izgine): A! (milejša) tega mi nijste povedali! Bolingbroke (polglasno in smejč se): Prepričala se je, da je Masham ne ljubi, in da mu je uže neka druga vzela srce. Kraljica: Veste li to za gotovo? Kdo vam je povedal? Bjlingbrjke: Moj mladi vjetnik mi je sam priznal, da je skrivno zaljubljen v neko damo na dvoru, kateri pa svojega nagnenja nikdar nij objavil. Več od njega nijsem mogel izvedeti. 129 Kraljica (zadovoljna): To je kaj drugega — (se popravlja) hotela sem reči — prav čudno. O tem bodeva že pozneje govorila. B()lijgbrjke: Kakor zapovedate. (Živahno.) Upam, da bodem drevi Vašemu Veličanstvu smel podati listo svojih novih kolegov, s katerimi sem uže davno sporazumljen. Odlok o razpuščenji — Kraljica: Dobro, dobro! Bolingbroke (ravno tako): Z markizom de Torcy se ima začeti razgovarjanje. Kraljica (ravno tako): Da, da! Bolingbroke: Hoče li Vaše Veličanstvo imeti milost, dati svoj podpis? Kraljica: Gotovo. Samo, ali bi ne bilo poprej dobro Maskama izprašati, da se zvedo skrivni nameni vojvodinje in da se preprečijo? Bolingbroke: Gotovo; to se pravi, skrivaj da se ne more slutiti? K r a 1 j i c a: Zakaj pa ? Bolingbroke: Ker sem odgovoren zanj. Ker mu ne dovollujem, da bi govoril s katerim koli, najmanj pa s kom od dvora — a drevi, ko ne bo več nevarnosti, da bi ga izpoznali — Kraljica: Umejem. Bolingbroke (gre čez oder in se bliža vratom v ozadji): Osvoboditi hočem svojega vjetnika, da ga moremo izprašati — ali temveč, da ga 10 130 Vaše Veličanstvo lehko izpraša, kajti meni čas ne bo dopuščal. Kraljica (vesela): Dobro, dobro! (V tem trenutku vojvodinja za par sekund odpre vrata.) V O jvod inja (zapazi Bolingbroka): Bolillg-bl'oke!! (Urno zopet zapre duri.) Kraljica (obmolkne pri tem hrupu): Tiho! Bolingbroke: Kaj je bilo to? Kraljica (kaže na kabinet na desni): Nič, mislila sem, da od one strani šum prihaja. (Vrne se k njemu vesela.) Drevi! Bolingbroke (odhajaje): Pred enajstimi pride Masham k Vašemu Veličanstvu. (Bolingbroke otide skozi leva vrata zadaj.) Šesti prizor. Kraljica ga spremlja nekoliko korakov, pa zagleda Abi-gailo, ki vstopa skozi desna vrata v ozadji. Kraljica (se nasloni na posteljo na levi): Dobro, da si prišla — kaj pa vojvodinja. Abigaila: Ah, ko bi Vaše Veličanstvo vedelo — Kraljica (sede): Sedi sem le k meni. (Abigaila se obotavlja.) Idi vendar, kaj je rekla? 131 Abigaila: Nič! A srd in ošabnost sta ji švigala iz očij! Kraljica (smehlja se): To verjamem, kajti to, kar sem ti naročila, da jej poročiš, moralo ji je vendar jasno pokazati, kdo jo bode v bodoče nadomestoval. Abigaila (iznenadena): Veličanstvo! Kraljica: Da, Abigaila, ti mi imaš v prihodnje vse biti, tebi bom vse zaupala, ti mi bodeš prijateljica. O! vse ima drugače biti, kajti od danes naprej zapovedujem, kraljujem! Pripoveduj dalje. Torej meniš, da je vojvodinja raz-srjena? Abigaila: O tem sem prepričanja, kajti stopaje po veliki stolbi doli, govorila je z vojvo-dinjo Norfolško, katera jo je peljala pod pazduho — gospica Priče je to čula, in njenim besedam se sme verjeti: „In da mi je to v pogubljenje, nad kraljico se moram maščevati!" Kraljica: Moj bog, kaj praviš? Abigaila: Potem je pristavila: „Važne reči sem izvedela, ki mi bodo koristile!" Potem ste obe odšli, gospica Priče nij mogla ničesa več razumeti! Kraljica: Kake stvari je pač zvedela? Abigaila: Bržkone glede politike. 9* 132 Kraljica: Ali pa morebiti, kar smo se zgovorili na včerajšnji večer. Abigaila: Česa se je pri tem bati? Kraljica: Gotovo ničesar ne! Kajti sinoči sem hotela Mashama v tvoji navzočnosti povprašati, — o neki važni zadevi — hotela sem vedeti, koliko sem bila prevarjena, hotela sem slišati resnico. Abigaila: To je pač dovoljeno — posebno kraljici! Kraljica: Meniš? Abigaila (živahno): Kaj pa more reči? Vaše Veličanstvo ga nij videlo. (Na stran.) Hvala bogu! (Pomirjena.) Zdaj pa, ko je vjetnik, bilo bi celo nemogoče. Kraljica (v zadregi): Ko bi pa ne bilo nemogoče ? Abigaila (prestrašena): Kaj Vaše Veličanstvo s tem misli? Kraljica: Ti ne veš, Abigaaia, da bode prišel, da ga pričakujem. Abigaila (živahno); Njega, Veličanstvo? Kraljica (jo prime za roke): Kaj ti pa je? Abigaila: Bojim se, tresem se — Kraljica (s hvaležnostjo, vstane): Za-me! potolaži se, saj nij nevarnosti. 133 ^T^i gaila: Ko bi vojvodinja vedela — da o tej uri v palači — v sobanah Vašega Veličanstva — pa saj to nij mogoče. Masham je izročen Bolingbrokovemu varstvu, ki mu ne bode dal svobode, sicer pride sam v nevarnost. Kraljica (kaže na leva vrata v ozadji, ki se odpirajo): Tiho,je uže tu! Abigaila (hoče Mashamu nasproti teči): Pravični bog! Kraljica (jo zadržava): Ne zapusti me. Abigaila (ljubosumno): Ne, Veličanstvo, gotovo ne! Sedmi prizor. Masham, Kraljica, Abigaila. (Masham se počasi približa, spoštljivo pozdravi kraljico, ki mu nič ne spregovori, ampak mu le pomigne z roko, naj pride bliže.) Kraljica (tiho Abigaili): Zapri duri, pa pridi nazaj. (Abigaila zapre duri, ki peljo v kabinet na desni in v ozadji, potem urno priteče nazaj in sede h kraljici.) Masham: Lord Bolingbroke me pošilja, da izročim Vašemu Veličanstvu te listine, kateri so, kakor je on rekel, velike važnosti. 134 Kraljica (dobrotno, jemaje listine): Zahvaljujem se Vam. Masham: Rekel mi je, naj jih prinesem nazaj s podpisom Vašega Veličanstva. Kraljica: To bi bila skoraj pozabila. (Stopi k mizi na. levo in sede — pregledujoč listine.) Ah! moj bog, koliko jih je! (Sleče rokavice,- vzame pero ter urno podpisuje, ne da bi čitala različne odloke. Mejtem časom se je Masham Abigaili približal, ki stoji na drugi strani.) Masham: Kaj vam pa je, gospica Abigaila, da ste tako bledi? Abigaila (polglasno, nemirna): Poslušajte me, Artur; jaz imam oblast, dostojanstvo vojvodinje — M asham (vesel): Je li mogoče ? Abigaila: Dopadenje kraljice. A sklenila sem, da se odrečem vsej tej sreči dobrovoljno. Masham (osupnen): Zakaj? Abigaila: Zaradi vas! — Ali bi storili vi taisto za-me, ko bi se vam sreča še tako Iju-beznjivo smehljala? Masham (živahno): Ali morete še vprašati? Abigaila (trese se): Vas ljubi plemenita dama, najimenitnejša v celem kraljestvu! Masham: Kaj pravite? 135 AhigaHa: Tiho. (Kaže na kraljico, kije dovršila podpisavanje, in ki se jima bliža.) Kraljica hoče govoriti z vami. Kraljica: Tu so odloki, katere vam je Bolin^broke naročil predložiti v podpis. Maskam: Zahvaljujem se, Veličanstvo, in javil bodem mj-lordu, da je postal minister. Kraljica: Vi ravnate jako velikodušno, kajt ker ima zdaj oblast, bode gotovo proganjal na-i sprotnika svojega bratranca Riharda Bjiinghroka. Masham: Tega se ne bojim, kajti on ve, kako je nastal oni dvoboj. Kraljica: Bazen tega pa stojite pod visokim varstvom — pred vsem vam je zagotovljeno naše, še bolj pa varstvo vojvodinje. (Sede na posteljo, občinstvu na levo, Masham stoji pred njo, Abi-gaila pa za posteljo, na katero se opira, opazujoč jo.) Zagotavljalo se mi je, Masham — a tega ne boste obstali, ker se mi zdite jako molčljivi — zagotavljalo se mi je, da ljubite vojvodinjo. Masham: Ne, Veličanstvo, na moje pošteno ime, ne! Kraljica: Zakaj se hočete zarad tega braniti? Vojvodinja je jako lepa, jako ljubeznjiva, in - dostojanstvo, katero zavzema — Maskam: Kaj mi je dostojanstvo — na to človek ne misll, ako ljubi — (zagleda Abigailo, 136 ki stoji za kraljico) a jaz ljubim neko drugo! (Abigaila se zgane prestrašena.) Kraljica (povesi oči): To je kaj druzega! Je li ona, ki jo ljubite, lepa? Maskam (ljubeznjivo se ozre na Abigailo): Lepša, nego morem povedati Vašemu Veličanstvu. (Popravlja.) Hotel sem s tem reči, da jo neizrečeno ljubim — da sem srečen in ponosen na to ljubezen — kaznite me, Veličanstvo, ako se drznem tukaj pred vami na kolenih priznati — Kraljica (urno poskoči): Tiho! — Ali nijste nekoga slišali? Abigaila (kaže na kabinetna vrata na desni): Nekdo trka na vrata! Masham (kaže na vrata v ozadji): Na ona tam le tudi! Ahigaila: Pa tak hrup je zunaj! — Prednje sobe se polnijo — Kraljica: Kako zdaj uiti! (Nastran, strahom.) Kaj je vojvodinja žugala? (Glasno.) Ko bi ga tukaj iznenadili! Abigaila: Urno na oni le balkon! (Masham se dvigne na balkon na levi. Abigaila zapre okno.) Kraljica: Odpri zdaj. Abigaila: Da, Veličanstvo, a pomirite, osrčite se! Kraljica: V smrtnem strahu sem! 137 Osmi prizor. Prejšnji, Abigaila odpre vrata v ozadji, Vojvodinja in več gospodov dvorskih pride. Bolingbroke vstopi za njimi. Abigaila odpre tudi duri na desni, skozi katere pride več častnih dam. Kraljica: Kdo se drzne ob tej uri priti v moje dvorane? Uj, vojvodinja, taka smelost! Vo ovodinja (se ozira): Vaše Veličanstvo mi bode oprostilo, kajti tiče se vesti, od katere je zavisna blagovitost cele države. Kraljica (nepotrpežljiva); Katera je ta? Voovodinja (se vedno ozira): Vesti, ki so vzbudile vstajo, ki so vzburile celo mesto — (na stran, oziraje se na balkon). Le tamo le more biti. (Glasno.) Lord Marlborough mi javlja, da je francoska armada pri Denainu vojsko princa Eu-gena napala in jo popolnem premagala. Bolingbroke (miren): To je res. Voovodinja (teče k oknu, Abigaila gre zanjo da bi jo zadrževala, in stoji tako mej vojvodinjo in kraljico): Ali čuje Vaše Veličanstvo vpitje naroda? Bolingbroke:-Narod zahteva miru. (Vojvodinja, ki je odprla okno, vsklikne.) Ah! sir Ma-sham, v sobani kraljičini! Kraljica (zagledavši Mashama. za se): Izgubljena sem! 10 138 Abigaila (tiho kraljici): Tukaj je treba urnega sklepa! (Pade pred kraljico na kolena): Milost, milost, Veličanstvo! brez vašega vedenja je prišel k meni. Vojvjdinju (srdita): Nezaslišano! Vi se drznete priznati! Abigaila (povesi oči): Resnico! Masham (se prikloni): Veličanstvo, kaznujte naju oba! Kraljica (tiho Bolingbroku): Bolingbroke, rešite nas! Bolingbroke (se bliža gospodom z dvora, ki stoj6 v sredi odra): Dovolite, imam vam nekaj objaviti. VojoodinjU (se obrne k Bolingbroku): Jaz pak vas vprašam, mylord, kako da je vam izročeni vjetnik ta trenotek svoboden, in zakaj? Bolingbroke (se obrne k zboru):Iz razloga, myjjrdi, ki ga boste vsi z menoj vred odobravali. Sir Masham je na častno besedo in kot plemenitaš dobil od mene dovoljenje, da se sme posloviti od svoje soproge, Abigaile Churchill. Kraljica in vojvodinja (vskliknete): Joj! Kraljica (strašno vzburjena): Mylordi! (Po-migne naj gredo.) Za trenotek, prosim — (vsi odstopijo za nekaj korakov; kraljica ostane sama z Bo-lingbrokom v ospredji gledišča). 139 Kraljica (polglasno): Kaj ste storili! Bolingbroke (ravno tako): Nij li Vaše Veličanstvo mi ukazalo, da vas naj rešim. (Kraljica svojega vzburjenja ne more skrivati.) Bi li Vaše Veličanstvo moglo trpeti, da se osramoti mlada devojka, ki se žrtvuje za Vaše Veličanstvo. Kraljica (urno nekaj sklene): Ne! (Polglasno.) Stopite bliže. (Bolingbroke da znamenje; Abigaila pa Masham, ki oddaljena stojita, bližata se bojazljivo.) Kraljica (ginena in poluglasno Abigaili): Abigaila, kar si ravnokar slišala — mora tako biti — ne brani se. Še ta dokaz svoje udanosti mi podaj — in vedno ti bom hvaležna prijateljica. Abigaila (kraljici, ginena): Ah! Ko bi Vaše Veličanstvo vedelo — Bolingbjoke (jej seže v besedo): Tiho! (Pomigne Mashamu, ki se kraljici bliža.) Kraljica: Kar se vas tiče, Masham — Bolingbroke (tihoMashamu): Branite se! Kraljica: Jaz vem, da se vaša duša peča z drugimi mislimi — a vaša kraljica zahteva od vas ta dokaz udanosti. Masham: Veličanstvo! Kraljica: Zapovedujem vam. (Oba se priklonita in stopita na desno stran odra.) Mylordi, važni dogodki, ki nam jih je objavila gospa vojvodinja, so vzrok, da pospešimo naredbe, katere vpeljati 140 smo uže davno sklenili. Sir Harley, grof Oxfordski in lord Bolingbroke, naša nova ministra, objavila vam bosta jutri naše namere. Vojvoda Marlborough, katerega službe in zmožnosti se v bodoče ne mislimo več posluževati, je se svojega mesta poklican, ker odločili smo se za pošten mir. Slišali smo, da se imajo v Utrechtu v kratkem začeti konferencije med našim pooblaščenim poslancem in francoskim. Bolingbroke (ki se je bil postavil na desno mej Maskama in Abigailo, tiho Abigaili): No, Abigaila, je li moj sistem dober? Lord Marlborough izpodrinem, — evropski mir sklenen — Maskam (mu daje listine, katere je kraljica podpisala): Lord Bolingbroke, minister! Boling-broke: A vse to se imam zahvaliti kozarcu vode. (Zastor pade.) (Konec.)