Gospodarsks stvari. Vzreja plemeiijakov. Naj se vzrede žrebci v ta namea, da rode žrebce za dež. rejo, to ai malo težav za redBike ia kmetovalce, pač pa daje ta strau kmetijatva veejo koriat, kakor drage, aaj bodo katere koli. Vse eao pa se nahaja za-ajo redko veselje, še maaj pa potrebaa reanoba Kmetovalci pa dea deaeaaji aiso v tako prijetaem položaju, da jim je zadosta lioditi pota, ki jim jih kaže okns ali trma. Oai atojč na roba propada. V gorab &e je doachmal šlo z ogljarijo, ali ker se raalo praša za železo, pada tadi ceaa oglja. Na ravaui pa ste koj dve težavi, aladkor in pšcaica padate v ccai. Več mauj pa velja to tadi v liribib. Nani ni aamen, da govoriaio se tu na drobao o teh rečeh, marveč mi ostaaemo aa našem polju, pri konjereji in torej kažemo kmetovalcem aamo aa to, Baj tam, kjer so okoliščiae za to, ao paste iz niisli rediti žrebcev — taoili, ki bodo potlej za pleiae. To še kaže veliko dobička. Kdor ima konjarijo ter lioče od lastnih žrebcev ia lastaih kobil imeti žrebcev, oa iaia pač 8 tem svojo težavo. Najprej mora aamreč kapiti si žrebca, a treba rau je čakati, ako ae ajegove dobre lastaoati preaašajo na zarod. Treba ma v tem poiakati ai drngega ia tretjega žrebca, dokler dobi tacega. ki obvelja. Dotlej pa so leta in leta pretekla ia velike avote je izdal za aakapovaaje in zdržaaje žrebcev. ae da bi jih kedaj dobil aazaj. Ciato dragače pa je pri kmeckem redniku, kajti vaa težava in atroaki ao pri ajem le mali. Oa vzredi ai žrebca od avojih kobil, katerih ma je itak treba za kmetijaka opravila. Za obrejitev ima v okrogu malih inilj 13 do 20 drž. žrebcev. Izmed njih je najmanj dvoje, troje tacih, čijih laatnosti se gotovo preaašajo na zarod. Ako si kmetovalec tedaj izbere tacega žrebca ia ai izredi iz avoje dobre kobile, čije dobro pleme je potrjeao, lehko pričakuje z vao gotovoatjo, da dobi dobro žrebe. Če dobi žrebceka ia če vzamemo, da preredi kmetovalec, ker ai pridela na svojem posestvu potrebno krmo, žrebe poprek s 150 fl., pride ma tako v trek letih na 450 gld. Ker se dobi za polakrvnega žrebca po treh letih 1200 do 1400 gld. od države, pridobi si v takem slačaja kmetovalec 750 do 1150 gld. in je ae vrhu tega avoje pridelke precej dobro razpečal. Vidi se jaaao, da ae tak ali le blizu enak dobiček Be dobi v nobeai atroki živiaorejstva. Država kupi rada take žrebce, dajibvporabi za nadaleŠBjo dež. koajerejo, ker bi ji aicer treba bilo potrebflih žrebcev v drž. konjariji v Radavcu si izrediti ia drage v tujih državab. kupiti. Tam pa ataae na vaak aačin žrebec črez 250O gld. (Konec prib.) Scjmovi. Dae 20. jalija v Araoža, pri sv. Marjeti na Dr. polja, pri av. Marjeti na Peaaici in v Vitanju. Dae 21. jalija v Bu.*ab. Dae 22. jul. v Ivaiku pri sv. Heleai, aa Malih Rodaab ia v Maribora.