104 Physical activity in dialysis patients Abstract Nowadays, we are facing a large number of chronical diseases, including chronic kidney disease (CKD). Patients in whom CKD ad- vances to the end stage disease are treated mostly with hemodialysis, which takes place three times a week for four to five hours. Due to the nature of the disease, physical inactivity and diet restrictions, these patients suffer from cardiovascular and infectious disease more than the general population does. Muscular atrophy and physical impairement also develop. Systematic literature review shows that physical activity has many positive effects on the health of dialysis patients. In some dialysis centers around the globe the physical exercise program runs simultaneously with hemodilaysis. Research shows beneficial effects of such training. In Australia, the intradialytic exercise pilot program was even so successful that more than 70% of the patients now participate in such a training program. The advantage of this type of program is also the constant presence of a kinesiologist during the exercise. Many previous studies report the effects of intradialytic training on a customized ergometer, which can currently be considered as the gold standard of the training type for dialysis patients. Key words: chronic kidney disease, dialysis, physical activity, motor rehabilitation. Špela Bogataj, Jernej Pajek, Jadranka Buturović Ponikvar, Maja Bučar Pajek Gibalna aktivnost dializnih bolnikov Izvleček Dandanes se srečujemo z velikim številom kroničnih bolezni, med katere sodi tudi kro- nična ledvična bolezen (KLB). Bolnike, pri katerih KLB napreduje do končne ledvične odpovedi, v največjem številu zdravijo s he- modializo, ki večinoma poteka trikrat na te- den od štiri do pet ur. Zaradi narave bolezni, fizične neaktivnosti in omejitev v prehrani so pri teh bolnikih srčno-žilna obolenja in okužbe pogostejše kot v splošni populaciji. Pogosti sta tudi atrofija mišic in gibalna ovi- ranost. Pregled literature pokaže, da telesna aktivnost zelo pozitivno učinkuje na zdravje dializnih bolnikov. V nekaterih dializnih cen- trih po svetu bolniki izvajajo telesno vadbo sočasno s hemodializo. Raziskave kažejo na ugodne učinke tovrstne vadbe. V Avstraliji je bil pilotni program intradializne vadbe celo tako uspešen, da sedaj več kot 70 odstotkov bolnikov sodeluje v takšnem vadbenem programu. Prednost tega programa je tudi stalna prisotnost kineziologa med vadbo. Intradializno vadbo na prilagojenem kolesu lahko vrednotimo kot zlati standard vadbe- nega načina za dializne bolnike. Ključne besede: kronična ledvična bolezen, dializa, gibalna aktivnost, gibalna rehabilita- cija. šport in zdravje 105 Uvod „ V današnjem času se soočamo s porastom števila kroničnih bolezni in njihovimi posle- dicami. Med kronične bolezni štejemo bo- lezni, ki zahtevajo dolgotrajno zdravljenje in so v večini primerov dosmrtne. To so na primer arterijska hipertenzija, dislipidemije, sladkorna bolezen, bolezni pljuč (astma), kronična ledvična bolezen in osteoporoza. V sedanjem času imamo na voljo veliko zdravil za zdravljenje številnih kroničnih bolezni, vendar je pred farmakološkim zdravljenjem potreben najprej nefarma- kološki pristop k bolezni. Med take načine zdravljenja sodi tudi telesna aktivnost, ki bolnikom omogoča vzdrževanje in izbolj- ševanje zdravstvenega stanja. Telesna ak- tivnost lahko prepreči nastanek nekaterih kroničnih bolezni. Poleg telesne neaktiv- nosti na razvoj kroničnih bolezni vplivajo tudi nezdrava prehrana, kajenje in pre- komerno uživanje alkohola (»10 facts on noncommunicable diseases«, 2013). Redna individualno prilagojena telesna aktivnost pozitivno učinkuje na človekovo samo- podobo, zmanjšuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni, izboljša funkcionalno zmogljivost in psihično počutje ter poma- ga premagovati utrujenost, ki je posledica anemije. S tem je sestavni del zdravljenja kroničnih bolezni. Z anaerobno vadbo (kre- pilne vaje) lahko zmanjšamo atrofijo mišic, z aerobno vadbo (hoja, kolesarjenje, plava- nje) ohranjamo zmogljivost srca in ožilja. Z obema oblikama vadbe vplivamo na stanje prehranjenosti oziroma na sestavo telesa (Knap, 2004). V nadaljevanju se bomo omejili na kronič- no ledvično bolezen. Predstavili bomo njen potek, posledice in načine zdravljenja, med katere sodi tudi telesna aktivnost. Različne študije so dokazale, da je telesna aktivnost koristna komplementarna metoda zdra- vljenja in da z njo bolnikom omogočimo kakovostnejše življenje, boljše fizično po- čutje ter lažje premagovanje vsakodnevnih naporov. Kronična ledvična „ bolezen Ledvice so eden najpomembnejših člove- ških organov. Opravljajo raznovrstne na- loge: izločajo odpadne snovi, vzdržujejo elektrolitno (natrij, fosfat, kalij, magnezij, kalcij itd.), kislinsko-bazno in tekočinsko ravnovesje. Proizvajajo več pomembnih hormonov: renin, kalcitriol in eritropoetin. Renin sodeluje v renin-angiotenzin-aldo- steronskem sistemu (RAAS), ki uravnava volumen zunajcelične tekočine in arterijsko vazokonstrikcijo ter s tem krvni tlak. Eritro- poetin je pomemben pri nastajanju rdečih krvničk v kostnem mozgu. Kalcitriol (aktiv- na oblika vitamina D) z uravnavanjem rav- novesja kalcija in fosforja skrbi za presnovo kosti (»Kronična ledvična bolezen in ane- mija«, 2007). O ledvični okvari govorimo, če ledvice zaradi katerega koli vzroka ne delujejo več normalno. Klinično lahko de- limo ledvično bolezen na akutno ledvično okvaro in kronično ledvično bolezen. Obe obliki lahko pripeljeta do končne ledvične odpovedi, ki zahteva nadomestno ledvič- no zdravljenje. Kronično ledvično bolezen (v nadaljevanju KLB) odkrijemo s pregledom urina in krvi. Diagnozo KLB zdravnik postavi, če koncen- traciji serumskega kreatinina ali beljakovin v urinu presegata normalne vrednosti. Sto- pnjo ledvične okvare in hitrost napredova- nja ledvične bolezni ugotovimo z izraču- nom hitrosti ocenjene glomerulne filtracije (oGF). Ledvična okvara praviloma poteka tiho, brez jasnih simptomov, bolečin ali te- žav. Za pravočasno odkritje bolezni, njenih zapletov in ustrezno zdravljenje so zato zelo pomembne preiskave za oceno led- vičnega delovanja in analize seča (Lindič, 2014; »Kronična ledvična bolezen in anemi- ja«, 2007). Najpogostejša razloga za razvoj KLB sta sladkorna bolezen in visok krvni tlak (Lin- dič, 2009). Drugi dejavniki tveganja za nastanek KLB so še starost več kot 60 let, srčno-žilna bo- lezen, nizka porodna teža, kajenje, debelost in KLB v družini. Zdravljenje kronične „ ledvične bolezni Če kronično ledvično bolezen prepozna- mo dovolj zgodaj, lahko z različnimi ukre- pi in zdravili v nekaterih primerih končno ledvično odpoved preprečimo ali odloži- mo. Med te ukrepe štejemo dieto, redno telesno dejavnost, vzdrževanje primerne telesne teže, urejenost ravni maščob v krvi, urejenost krvnega tlaka, zmanjšanje izloča- nja beljakovin s sečem in imunosupresivno zdravljenje (Lindič, 2016). Ledvična bolezen lahko postopoma napre- duje do končne ledvične odpovedi. Bolni- kom s končno ledvično odpovedjo so na voljo tri oblike nadomestnega zdravljenja: hemodializa, peritonealna dializa ali presa- ditev ledvice. Vsaka od teh oblik ima svoje prednosti in slabosti, s katerimi zdravnik bolnika seznani, da se ta skupaj s svojci laž- je odloči za eno izmed metod zdravljenja (Kovač, 2016). Hemodializa „ Hemodializa je najstarejša in v večjem delu sveta najbolj razširjena metoda nadome- stnega zdravljenja. S to metodo se lahko zdravijo pravzaprav vsi bolniki s končno ledvično odpovedjo. Glavni pogoj je, da zagotovimo dober dostop do pacientove- ga krvnega obtoka (žilni pristop). Kri se pri hemodializi filtrira v zunajtelesnem obtoku, v »umetni ledvici«, v kateri kri in dializna raztopina tečeta v nasprotni smeri. V dia- lizno raztopino se iz krvi skozi membrano izločajo odvečne snovi in odvečna voda. Očiščena kri se nato vrne v telo. Hemodiali- za pacientom omogoča kakovostno in dol- goročno življenje. Hemodializa se običajno izvaja trikrat na teden, od štiri do pet ur. To- čen čas hemodializne procedure je odvisen od doprinosa telesne teže v meddializnem obdobju, od količine odpadnih snovi, ve- likosti pacienta in od stopnje ohranjene diureze. Žilni pristop pri hemodializi omo- gočimo z arterio-vensko fistulo (povezava arterije z veno), arterio-venskim graftom (kadar ni na voljo ustreznih nativnih ven) ali s centralnim venskim katetrom (večinoma v jugularni veni) (Stein in Wild, 2002). Peritonealna dializa „ Ta vrsta dialize je zelo primerna začetna metoda nadomestnega zdravljenja. Pred hemodializo ima določene prednosti. Bol- niki, ki jih zdravijo s to metodo, dlje časa ohranijo rezidualno diurezo, kar olajša vo- lumsko kontrolo in s tem uravnavanje krv- nega tlaka. Ohranjena diureza pomeni tudi svobodnejši režim pri uživanju tekočine. Peritonealna dializa se priporoča pacien- tom, ki načrtujejo presaditev ledvice, pri- merna je za ljudi, ki želijo dializo izvajati na domu, in tudi za bolnike, ki imajo težave z žilnim pristopom, zaradi česar hemodializa ni mogoča. V okviru priprave na peritone- alno dializo kirurg v trebušno votlino vstavi peritonealni kateter, skozi katerega se vanjo vtoči sveža dializna raztopina. Odvečne snovi z difuzijo prehajajo preko peritone- alne membrane iz krvi v vtočeno dializno raztopino. Raztopino z odvečnimi snovmi se po štirih do osmih urah iztoči iz tele- sa. V trebušno votlino se zatem ponovno vtoči novo dializno raztopino. Ta postopek 106 menjave raztopine je za pacienta neboleč (Gučak, Lindič in Pajek, 2014). Presaditev ledvice „ Presaditev oziroma transplantacija ledvice je najboljši način zdravljenja končne ledvič- ne odpovedi. Ledvico lahko bolnik dobi od umrlega darovalca ali od živega sorodni- škega ali nesorodniškega darovalca. Pred presaditvijo je potrebna temeljita priprava. Bolnik mora opraviti številne preglede, na podlagi katerih se zdravnik odloči, ali je bol- nik primeren kandidat za presaditev ledvi- ce (»Kronična ledvična bolezen in anemija«, 2007). Na čakalno listo za presaditev ledvi- ce umrlega darovalca lahko bolnika glede na pravila Eurotransplanta sicer uvrstimo že pri zmanjšanju glomerulne filtracije pod 20 ml/min (Kovač, 2014), v praksi pa bolnike na listo večinoma uvrstimo, ko oGF upade na 10–15 ml/min ali manj. Nefarmakološki nači- „ ni zdravljenja KLB je pogostejša pri ljudeh s sladkorno boleznijo, povišanim krvnim tlakom ter bo- leznimi srca in ožilja. Z zdravim življenjskim slogom lahko nastanek KLB preprečujemo oziroma upočasnimo njeno napredovanje (»Kronična ledvična bolezen«, 2013). Telesna aktivnost je pomemben dejav- nik pri preprečevanju pojava nenalezljivih kroničnih bolezni in depresije. Izboljšuje kakovost življenja in omogoča napoved obolevnosti in smrtnosti bolnikov (Carrero idr., 2016). Pravilna prehrana v kombinaciji s telesno aktivnostjo tudi bolnikom z led- vično odpovedjo pomaga lajšati simptome bolezni, zmanjšuje depresijo in pripomore k njihovemu boljšemu počutju. Gibalna oviranost in „ druge težave dializnih bolnikov Telesna neaktivnost je pri bolnikih s konč- no ledvično odpovedjo pogost vzrok za zmanjšanje mišične moči in zalog mišičnih goriv. O tem pojavu, ki narašča s starostjo, številom spremljajočih bolezni, utrujeno- stjo in stopnjo uremije, poročajo pri skoraj 95 odstotkih dializnih bolnikov (Olvera-So- to, Valdez-Ortiz, López Alvarenga in Espi- nosa-Cuevas, 2016). Sedeči način življenja privede do izgube mišične funkcionalnosti in slabe telesne sestave. Je eden izmed vzrokov za pojav srčno-žilnih bolezni, ki so najpogostejši razlog za smrt dializno odvi- snih bolnikov (Barcellos, Santos, Umpierre, Bohlke in Hallal, 2015). Najpogostejše težave, povezane s fizičnim počutjem dializnih bolnikov, so utrujenost in mišični krči, včasih srbenje, slabost in bruhanje, nekateri bolniki navajajo otrde- lost sklepov in bolečino na mestu žilnega pristopa. Lahko imajo težave s spanjem (nočne more, povezane z zdravljenjem, po- gosto zbujanje) in neredko težave v spol- nosti itd. (Mlinarič, 2013). Psihične težave pri bolnikih se največkrat pojavijo v obliki depresije in anksioznosti. Kažejo se v občutku jeze in krivice, strahu pred prihodnostjo (nepredvidljivost po- teka bolezni in zdravljenja ter zavedanje umrljivosti), zavedanju o spremenjenem telesnem videzu (večja okončina zaradi arterio-venske fistule, izguba telesne mase in mišične napetosti, pooperativne braz- gotine, potemnitev kože) ali s težavami za- radi omejitev v prehrani in pijači (Mlinarič, 2013). Socialne težave se pri dializnih bolnikih ka- žejo v odvisnosti od okolice (odvisni so od dializnega aparata, medicinskega osebja, ekonomsko so odvisni od svojcev), spre- membi vloge v socialni mreži (umikajo se iz prijateljskih odnosov), omejeni so v pro- stočasnih dejavnostih in dopustovanju (Vr- hovec, 1990). Med temeljne vzroke za gibalno oviranost dializnih bolnikov štejemo uremijo, pridru- žene bolezni (srčno-žilne bolezni, sladkor- na bolezen, bolezni kosti), zaplete, ki se po- javijo pri kronični ledvični bolezni (acidoza, vnetje, podhranjenost), in vpliv zdravljenja kronične ledvične bolezni (hemodializa, peritonealna dializa in presaditev ledvic v kombinaciji z uživanjem imunosupresivnih zdravil) (Pajek, 2016). Literatura navaja, da telesna dejavnost na dializne bolnike pozi- tivno vpliva in da lahko pomaga odpravljati zgoraj naštete težave, povezane s kronično ledvično boleznijo. Gibalna oviranost „ dializnih bolnikov v primerjavi z zdravimi osebami brez ledvične odpovedi V raziskavi, ki sta jo vodila Bučar Pajek, M. in Pajek, J. (2017), so preiskovali gibalno oviranost dializnih bolnikov v primerjavi z zdravimi ljudmi brez kronične ledvične bolezni. Ugotovili so, da je največji gibalni primanjkljaj dializnih bolnikov v ravnotežju in gibljivosti. Sledi jima primanjkljaj v mo- či in vzdržljivosti mišic spodnjih okončin. Za ugotavljanje razlik so izbrali predvsem funkcionalne teste, ki izražajo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog. V raziska- vi so uporabili test vstajanja s stola, ki meri funkcionalno moč in vzdržljivost v moči spodnjih okončin; test vstani in pojdi, ki meri mobilnost in zahteva statično ter di- namično ravnotežje; prilagojen Štorkov test (Stork test), ki meri ravnotežje; test sti- ska pesti, s katerim merimo mišično moč in silo, ki jo lahko ustvarimo z rokami; test globine predklona, ki meri gibljivost; test hitrosti menjavanja gibov (tapkanje); test spontane hitrosti hoje in šestminutni test hoje, s katerim merimo submaksimalno ae- robno zmogljivost. Ravnotežje in gibljivost sta za dializne bol- nike pomembni gibalni sposobnosti, saj pri tej populaciji obstaja veliko tveganje za padce (Cook idr., 2006; Desmet, Beguin, Swine, Jadoul idr., 2005). Zato menimo, da bi morali temu področju posvetiti večjo pozornost in oblikovati programe vadbe, s katerimi bi izboljšali trenutno situacijo, ko imajo dializni bolniki v primerjavi z zdravimi posamezniki največji primanjkljaj prav pri teh dveh gibalnih sposobnostih. Vpliv telesne aktivno- „ sti na dializne bolnike Pri dializnih bolnikih prihaja do izgube ske- letne mišične mase in moči med drugim zaradi acidoze, primanjkljaja vitamina D in drugih hranil (Bonanni idr., 2011; Remuzzi, 2007). V različnih raziskavah so ugotovili, da izguba skeletne mišične mase poveča tveganje za zlome in zmanjša kakovost življenja bolnikov s kronično ledvično bo- leznijo (Cheema idr., 2009; Desmeules idr., 2004; Stenvinkel, Heimbuger in Lindholm, 2004). Kronična ledvična bolezen vpliva tu- di na zmanjševanje gostote kosti, kar zaradi zapletov posledično zmanjšuje kakovost ži- vljenja (Floege idr., 2011). Kronična ledvična bolezen povzroča tudi srčno-žilne nepra- vilnosti, kot so arterijska hipertenzija, hiper- trofija levega prekata, ishemija miokarda, srčno popuščanje, aritmije in kalcifikacija ožilja. Slednja je posledica motene presno- ve kalcija ter fosfata in ima pri razvoju bole- zni srca in ožilja pomembno vlogo. šport in zdravje 107 Nekatere raziskave so pokazale, da lahko telesna aktivnost izboljša gibalne sposob- nosti in zmanjša izgubo skeletne mišične mase pri ledvičnih bolnikih (Castaneda idr., 2001; Morishita idr., 2014; Mustata idr., 2011). Drugi so ugotovili, da je telesna aktivnost učinkovit način za zmanjšanje depresije, za izboljšanje telesne zmogljivosti (Ragnar- sdóttir, Malmberg, Strandberg in Indrida- son, 2012) in za dvig z zdravjem povezane kakovosti življenja (Cheema in Singh, 2005; Heiwe in Jacobson, 2011; Ouzouni, Kouidi, Sioulis, Grekas in Deligiannis, 2009; Segura- Ortí, Kouidi in Lisón, 2009; Painter, Carlson, Carey, Paul in Myll, 2000). S telesno vadbo je dializnim bolnikom uspelo zmanjšati simptome sindroma nemirnih nog (Gian- naki idr., 2013), koncentracijo serumskega fosfata (Cappy, Jablonka in Schroeder, 1999; Kirkman idr., 2013; Orcy, 2014) in znižati krv- ni tlak (Cheema, Abas, Smith, Sullivan idr., 2007; Anderson, Boivin in Hatchett, 2004). Smernice ameriške nacionalne ledvične fundacije (NKF; National Kidney Founda- tion) poudarjajo, da bi morala biti vadba eden od temeljev zdravljenja kronične ledvične bolezni še posebno, če skušamo zmanjšati dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Cheema s sodelavci trdi, da v dosedanjih študijah ni bilo zasle- diti nobenih poročanj o resnih neželenih učinkih telesne vadbe (Singh, Cheema, Smith in Singh, 2005). V Avstraliji je bil pi- lotni program intradializne telesne vadbe v letu 2007 tako uspešen, da sedaj več kot 70 odstotkov bolnikov sodeluje v tovrstnem vadbenem programu. Prednost tega pro- grama je tudi stalna prisotnost kineziologa med vadbo (Davis in Holcombe, 2011). Aerobna vadba in „ njen vpliv na dializne bolnike Aerobna vadba obsega aktivnosti, ki dvi- gnejo srčni utrip in telesno temperaturo ter pospešijo frekvenco dihanja. Take ak- tivnosti so na primer plavanje, hitra hoja, tek in kolesarjenje. Aerobna vadba vpliva na izboljšanje srčno-žilnega in dihalnega sistema. Z aerobno vadbo povečujemo moč srca in njegovo sposobnost črpanja krvi in s tem aktivnim mišicam zagotovimo dovolj kisika in večjo prekrvavljenost, kar pripomore k zmanjšanju nastajanja mlečne kisline v mišicah. Redna aerobna vadba zni- žuje krvni tlak, holesterol v krvi in prepre- čuje nastajanje ateroskleroze (Zagorc, 1996; Žalek Pendl, 2004). Do sedaj je že bilo opravljenih več raziskav, ki so ugotavljale vpliv aerobne vadbe na di- alizne bolnike. V teh raziskavah so za vadbo dializnih bolnikov najpogosteje uporabljali prilagojeno kolo za sedečo ali ležečo vadbo med dializno proceduro (Anding idr., 2015; Giannaki idr., 2013; Painter idr., 2002). Cappy idr. (1999) so proučevali vpliv kole- sarjenja ali hoje pred dializo ali med njo na telesno zmogljivost in oceno prehranjeno- sti. Po pol leta izvajanja vadbe so bolniki izboljšali svoj rezultat pri 60-sekundnem testu vstajanja s stola za 69 odstotkov, iz- boljšali so število ponovitev sestopanja na pručko (steper) za 64 odstotkov, število po- novitev dviga desne noge v 60 sekundah za 50 odstotkov in število ponovitev dviga leve noge za 59 odstotkov. Srednja vre- dnost serumskega fosfata se je zmanjšala za 11 odstotkov v treh mesecih in za 26 od- stotkov v 12 mesecih. Tudi Koufaki, Mercer in Naish (2002) so v svoji raziskavi ugota- vljali vpliv kolesarjenja med dializno proce- duro na aerobne in funkcionalne sposob- nosti bolnikov. Eksperimentalna skupina je statistično značilno izboljšala svoj rezultat v 60-sekundnem testu vstajanja s stola in v testu petih ponovitev vstajanja s stola. Bolniki so izboljšali tudi porabo kisika pri respiratornem pragu. V študiji, ki je trajala šest mesecev, so raz- iskovalci proučevali vpliv vadbe na kolesu med dializo na prehranjenost, zadostnost dialize (Kt/V) in volumski status, kar so med drugim ocenjevali z bioimpendančnimi parametri. Raziskovalci so ugotovili, da je vadba povečala serumsko koncentracijo albuminov, znižala koncentracijo serum- skega CRP (vnetni protein) in izboljšala Kt/V, ki označuje učinkovitost opravljenega dializnega zdravljenja. Znatno so se pove- čale tudi relativne spremembe v zunajce- ličnem predelu z vodo in v razmerju ECW/ TBW (extracellular water/total body water) (Załuska, Załuska, Bednarek-Skublewska in Ksiazek, 2002). Raziskave, v katerih so proučevali vpliv ae- robne vadbe na anksioznost, depresijo in kakovost življenja pri dializnih bolnikih, so pokazale, da redna telesna vadba vpliva na zmanjšanje anksioznosti (Suh, Jung, Kim, Park in Yang, 2002) in depresije (Giannaki idr., 2013) ter na povečanje kakovosti življe- nja (De Moura Reboredo idr., 2010; Sakkas idr., 2008; Suh idr., 2002). Dializnim bolnikom redna aerobna vadba zniža krvni tlak (Anderson, Boivin in Hat- chett, 2004; De Moura Reboredo idr., 2010) in vpliva na izboljšanje njihove funkcional- ne zmogljivosti. Slednjo so v dosedanjih raziskavah testirali z različnimi testi, ki me- rijo vpliv vadbe na bolnikove funkcionalne gibalne sposobnosti. Z aerobno vadbo so bolniki izboljšali svoj rezultat pri testu vsta- ni in pojdi (Ragnarsdóttir idr., 2012; Storer, Casaburi, Sawelson in Kopple, 2005), pri šestminutnem testu hoje (Aoike idr., 2015; Baria idr., 2014; De Moura Reboredo idr., 2010; Esteve Simo idr., 2015; Groussard idr., 2015; Hristea idr., 2016; Liao idr., 2016; Man- fredini idr., 2016; Parsons, Toffelmire in King- VanVlack, 2006; Ragnarsdóttir, Malmberg, Strandberg in Indridason, 2012; Wu idr., 2014), pri testu desetih ponovitev vstajanja s stola (Esteve Simo idr., 2015; Ragnarsdóttir idr., 2012), v moči stiska pesti (Esteve Simo idr., 2015; Wu idr., 2014) in pri testu predklon sede (Bohm idr., 2014). Pri pregledu literature smo ugotovili, da je pri aerobni vadbi najboljše rezultate prine- sla vadba med dializo s prilagojenim kole- som. Glede na dobro dostopnost take vad- be za bolnike, ki omogoča vadbo na kolesu v nadzorovanem okolju dializnega centra in izjemno ugodno razmerje med časov- nim in finančnim vložkom ter dokazanimi pozitivnimi učinki na telesno sposobnost in kakovost življenja, jo lahko trenutno vrednotimo kot zlati standard vadbenega načina. Vadba za moč in njen „ vpliv na dializne bol- nike Ljudje s kronično ledvično boleznijo hitreje izgubljajo mišično maso, predvsem zaradi vzrokov, kot so acidoza, nezadosten vnos beljakovin, fizična neaktivnost, oksidativni stres in vpliv dializne procedure (izguba aminokislin in pepetidov skozi dializni filter ali peritonealno membrano). Telesna vadba za povečanje moči je postala uveljavljena kot varen in učinkovit način za zmanjševa- nje sarkopenije in z njo povezanih zdra- vstvenih zapletov. Ugotovili so, da lahko bolniki s končno levično odpovedjo že z intenzivnim 12-tedenskim intradializnim programom anaerobne vadbe izboljšajo kakovost skeletne mišice (Cheema, Abas, Smith, O’Sullivan idr., 2007). Johansen idr. (2006) so ugotavljali vpliv vadbe moči spodnjih okončin z uporabo uteži na gležnjih na mišični presek sprednje stegenske mišice (kvadriceps), količino pu- ste mišične mase in na moč ekstenzije 108 kolena (3RM). Vadba je potekala med dia- lizo trikrat tedensko 12 tednov. Rezultati so pokazali, da se je pacientom povečala tako pusta mišična kot tudi maščobna masa. Po- večala sta se mišični presek kvadricepsa in moč ekstenzije kolena. Podobno raziskavo so opravili Cheema idr. (2007), z njo pa so nameravali ugotoviti, ali lahko progresivna vadba moči med dializo poveča količino in kakovost skeletnih mišic v primerjavi z obi- čajno dializno oskrbo pacientov. Pacienti so izvajali 10 različnih vaj s prostimi utežmi po dva seta z osmimi ponovitvami. Inten- zivnost je bila določena po Borgovi skali. Statistično značilne razlike med skupinama so bile opažene v prid vadbeni skupini pri obsegu sredine stegna in sredine roke, pri količini CRP-ja in pri šestminutnem testu hoje. Chen idr. (2010) so opravili raziskavo, ki je trajala 24 tednov in vključevala eksperi- mentalno ter kontrolno skupino. Eksperi- mentalna skupina je izvajala nizko inten- zivno vadbo moči dvakrat tedensko med dializo. Kontrolna skupina pa je med dializo izvajala raztezne gimnastične vaje (stret- ching). Rezultati so pokazali, da je eksperi- mentalna skupina v primerjavi s kontrolno statistično značilno izboljšala svoj rezultat pri testu petih ponovitev vstajanja s stola in v moči ekstenzije kolena. Pri testih ravno- težja (semitandemska in tandemska stoja) in pri spontani hitrosti hoje pa med skupi- nama ni bilo zaznati značilne spremembe. Eksperimentalna skupina je v primerjavi s kontrolno tudi izboljšala kakovost življenja, povečala količino puste mase in zmanjšala količino maščobne mase. V študiji, ki so jo izvedli Song idr. (2012), so ugotavljali vpliv 30-minutnega progresiv- nega treninga moči z elastičnimi trakovi in z vrečo s peskom na sestavo telesa, te- lesno pripravljenost, kakovost življenja in na lipidni profil dializnih bolnikov. V vad- beni skupini so se v primerjavi z neaktivno kontrolno skupino zmanjšali stopnja tele- sne maščobe, skupni holesterol in stopnja trigliceridov. Povečale so se mišična moč nog, moč stiska pesti, skeletna mišična ma- sa in kakovost življenja. Pri obsegu pasu, obsegu roke in pri količini visceralne ma- ščobe pa med skupinama ni bilo izraženih sprememb. Do podobnih rezultatov so prišli tudi Olve- ra-Soto idr. (2016). V raziskavo so vključili 30 dializnih bolnikov, ki so izvajali vaje za moč z utežmi na gležnjih in z elastičnimi trakovi med dializo dvakrat na teden 12 tednov. Poleg te skupine so v raziskavo vključili še 31 dializnih bolnikov kot neaktivno kon- trolno skupino. Eksperimentalna skupina je po opravljenih končnih meritvah imela statistično značilen povečan obseg mišic roke, povečano površino mišic roke in ve- čjo moč stiska pesti. Mešane in druge me- „ tode vadbe in njihov vpliv na dializne bol- nike Na področju gibalne dejavnosti dializnih bolnikov lahko zasledimo tudi nekaj razi- skav, ki ugotavljajo vpliv mešanih in drugih metod vadb na različne parametre. Med mešane in druge metode vadbe štejemo oblike vadbe, pri katerih se izmenjujeta ae- robni in anaerobni napor, ter posebne obli- ke vadbe, kot sta npr. joga in pilates. Študija, ki so jo izvedli Molsted, Eidemak, Sorensen in Kristensen (2004), meri vpliv aerobne vadbe v kombinaciji z vadbo moči na aerobno kapaciteto, telesno zmogljivost in na zdravje dializnih bolnikov. Eksperi- mentalna skupina je vadbo izvajala dvakrat na teden po eno uro. Vadba je vsebovala ogrevanje, vadbo za moč in aerobno vad- bo ter vaje za raztezanje (stretching). Poleg eksperimentalne skupine so v raziskavo vključili še neaktivno kontrolno skupino. Do statistično značilnih razlik je pri ekspe- rimentalni skupini prišlo pri testu desetih počepov, pri maksimalni porabi kisika in pri samooceni telesne zmogljivosti. Statistič- no značilnih razlik pa ni bilo pri merjenju krvnega tlaka, koncentraciji HDL in LDL ter koncentraciji trigliceridov. Sarmento, Pinto, da Silva, Cabral in Chiave- gato (2017) so primerjali učinke dveh različ- nih metod vadbe na zmožnost opravljanja vsakodnevnih nalog (Barthelov indeks), na moč dihalnih mišic in telesno zmogljivost (step test) dializnih bolnikov. Primerjali so učinke vadbe, ki je vključevala ogrevanje, vaje za moč in ravnotežje ter končno razte- zanje, in učinke vadbe pilatesa. Rezultati so pokazali, da sta obe metodi vadbe pripe- ljali do izboljšanja. Med njima ni bilo velikih razlik, zato lahko trdimo, da sta obe metodi primerni za bolnike s kronično ledvično boleznijo. Zaključek „ Glede na pregledano literaturo lahko trdi- mo, da telesna aktivnost na dializne bol- nike učinkuje zelo pozitivno. Je priznana komplementarna oblika zdravljenja, ki v kombinaciji s čustveno rehabilitacijo bol- niku pomaga do boljše samopodobe in socializacije. Študije kažejo, da različni načini vadbe bolnikom s kronično ledvično boleznijo izboljšajo kakovost življenja, povečajo te- lesno zmogljivost, učinkovitost dialize in količino puste mišične mase, zmanjšajo de- presijo in koncentracijo vnetnih proteinov, znižajo krvni tlak, povečajo porabo kisika itd. Ker so dializni bolniki trikrat na teden za nekaj ur vezani na dializni aparat, so v povprečju manj aktivni od splošne popu- lacije. Poleg tega imajo stroge omejitve pri uživanju hrane in pijače, kar v kombinaciji s pomanjkanjem telesne aktivnosti in z nara- vo bolezni (acidoza, pomanjkanje vitamina D itd.) privede do atrofije mišic in drugih zdravstvenih zapletov. V literaturi nismo zasledili nobenih stran- skih učinkov ali zapletov pri gibalni rehabi- litaciji dializnih bolnikov. Vadba ima na bol- nike pozitiven psihološki, fizični in socialni vpliv, zato je za bolnike priporočljiva oblika nefarmakološkega zdravljenja. Intradializna vadba na prilagojenem kole- su pomeni izjemno ugodno razmerje med časovnim in finančnim vložkom ter doka- zanimi pozitivnimi učinki na telesno zmo- gljivost in kakovost življenja, zato jo lahko trenutno vrednotimo kot zlati standard vadbenega načina. V našem dializnem centru želimo povečati gibalno aktivnost dializnih bolnikov in izboljšati njihovo funk- cionalno gibalno zmožnost nad raven, ki jo omogoča aerobna vadba na kolesu med dializno proceduro. Zato stremimo k temu, da bolnike usmerimo v dodaten proces vadbe in gibalnega učenja, katerega name- na sta postopen prevzem gibalnih veščin in izvajanje vadbenih rutin v domačem okolju. Podlaga za ta načrt so sklepi nedav- nega sistematičnega pregleda in metaa- nalize raziskav telesne vadbe pri dializnih bolnikih, v katerih avtorji ugotavljajo, da je ključna naloga prihodnjih raziskav prenos vadbe v domače okolje, kjer ji bolniki lah- ko namenijo več časa in lahko izvajajo tudi energetsko zahtevnejše vaje, s čimer je mo- žno lažje doseganje dolgoročno ugodnih učinkov vadbe (Heiwe in Jacobson, 2014). S tem želimo vplivati na izboljšanje gibalnih sposobnosti bolnikov in na njihovo zmo- žnost opravljanja vsakodnevnih nalog ter jih ozavestiti o pozitivnih učinkih gibalne aktivnosti. šport in zdravje 109 Literatura „ Anderson, J. E., Boivin, M. R. in Hatchett, L. 1. (2004). Effect of exercise training on inter- dialytic ambulatory and treatment-related blood pressure in hemodialysis patients. Renal Failure, 26(5), 539–44. Pridobljeno 3. 11. 2017, s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pu- bmed/15526912 Anding, K., Bär, T., Trojniak-Hennig, J., Kuchin- 2. ke, S., Krause, R., Rost, J. M. in Halle, M. (2015). A structured exercise programme during haemodialysis for patients with chronic ki- dney disease: clinical benefit and long-term adherence. BMJ open, 5(8), e008709. British Medical Journal Publishing Group. Pridoblje- no 14. 11. 2017, s http://www.ncbi.nlm.nih. gov/pubmed/26316654 Aoike, D. T., Baria, F., Kamimura, M. A., Ammi- 3. rati, A., de Mello, M. T. in Cuppari, L. (2015). Impact of home-based aerobic exercise on the physical capacity of overweight patients with chronic kidney disease. International Urology and Nephrology, 47(2), 359–367. Prido- bljeno 15. 11. 2017, s https://doi.org/10.1007/ s1 1255-014-0894-8 Barcellos, F. C., Santos, I. S., Umpierre, D., Bo- 4. hlke, M. in Hallal, P. C. (2015). Effects of exerci- se in the whole spectrum of chronic kidney disease: a systematic review. Clinical kidney journal, 8(6), 753–65. Oxford University Press. Pridobljeno 14. 11. 2017, s http://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/26613036 Biagioli, M. (2007). 5. Advanced concepts of per- sonal training. (M. Biagioli, W. Smith, S. Grieve, A. Wyrwas in S. Wermus, Eds.). Florida: Natio- nal Council on Strength & Fitness. Bohm, C., Stewart, K., Onyskie-Marcus, J., Esli- 6. ger, D., Kriellaars, D., & Rigatto, C. (2014). Ef- fects of intradialytic cycling compared with pedometry on physical function in chronic outpatient hemodialysis: a prospective ran- domized trial. Nephrology, Dialysis, Transplan- tation : Official Publication of the European Dialysis and Transplant Association - European Renal Association, 29(10), 1947–55. Pridoblje- no 20. 3. 2017, s https://doi.org/10.1093/ndt/ gfu248 Bonanni, A., Mannucci, I., Verzola, D., Sofia, 7. A., Saffioti, S., Gianetta, E. in Garibotto, G. (2011). Protein-energy wasting and morta- lity in chronic kidney disease. International journal of environmental research and public health, 8(5), 1631–54. Multidisciplinary Digital Publishing Institute (MDPI). Pridobljeno 17. 5. 2017, s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/21655142 Cappy, C. S., Jablonka, J. in Schroeder, E. T. 8. (1999). The effects of exercise during hemo- dialysis on physical performance and nutriti- on assessment. Journal of renal nutrition: the official journal of the Council on Renal Nutri- tion of the National Kidney Foundation, 9(2), 63–70. Pridobljeno 9. 11. 2017, s http://www. ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10089261 Carrero, J. J., Johansen, K. L., Lindholm, B., 9. Stenvinkel, P., Cuppari, L. in Avesani, C. M. (2016). Screening for muscle wasting and dysfunction in patients with chronic kidney disease. Kidney International, 90(1), 53–66. Pri- dobljeno 16. 5. 2017, s http://www.ncbi.nlm. nih.gov/pubmed/27157695 Castaneda, C., Gordon, P. L., Uhlin, K. L., Le- 10. vey, A. S., Kehayias, J. J., Dwyer, J. T., Fielding, R. A. idr. (2001). Resistance training to coun- teract the catabolism of a low-protein diet in patients with chronic renal insufficiency. A randomized, controlled trial. Annals of in- ternal medicine, 135(11), 965–76. Pridobljeno 10. 11. 2016, s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/11730397 Cheema, B., Abas, H., Smith, B., O’sullivan, 11. A. J., Chan, M., Patwardhan, A., Kelly, J. idr. (2009). Investigation of skeletal muscle quantity and quality in end-stage renal dise- ase. Nephrology, 15(4), 454–463. Pridobljeno 17. 5. 2017, s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/20609098 Cheema, B., Abas, H., Smith, B., Sullivan, A. O., 12. Chan, M., Patwardhan, A., Kelly, J. idr. (2007). Progressive Exercise for Anabolism in Kidney Disease (PEAK): A Randomized, Controlled Trial of Resistance Training during Hemodi- alysis. J Am Soc Nephrol, 18, 1594–1601. Cheema, B. S. B. in Singh, M. A. F. (2005). Exer- 13. cise training in patients receiving mainte- nance hemodialysis: a systematic review of clinical trials. American journal of nephrology, 25(4), 352–64. Karger Publishers. Pridobljeno 17. 5. 2017, s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/ pubmed/16088076 Cheema, B. S. B., Smith, B. C. F. in Singh, M. A. 14. F. (2005). A rationale for intradialytic exercise training as standard clinical practice in ESRD. American journal of kidney diseases: the offici- al journal of the National Kidney Foundation, 45(5), 912–6. Pridobljeno 21. 12. 2016, s http:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/15861357 Chen, J. L. T., Godfrey, S., Ng, T. T., Moorthi, 15. R., Liangos, O., Ruthazer, R., … Castaneda- Sceppa, C. (2010). Effect of intra-dialytic, low-intensity strength training on functi- onal capacity in adult haemodialysis pati- ents: a randomized pilot trial. Nephrology, Dialysis, Transplantation : Official Publication of the European Dialysis and Transplant As- sociation - European Renal Association, 25(6), 1936–43. Pridobljeno 15. 1. 2017, s https://doi. org/10.1093/ndt/gfp739 Clinical Practice Guidelines For Chronic Ki- 16. dney Disease: Evaluation, Classification and Stratification. (2002). National Kidney Funda- tion. Pridobljeno 23. 5. 2017, s https://www. kidney.org/sites/default/files/docs/ckd_eva- luation_classification_stratification.pdf Cook, W. L., Tomlinson, G., Donaldson, M., 17. Markowitz, S. N., Naglie, G., Sobolev, B. in Jassal, S. V. (2006). Falls and Fall-Related Inju- ries in Older Dialysis Patients. Clinical Journal of the American Society of Nephrology, 1(6), 1197–1204. American Society of Nephrology. Pridobljeno 17. 8. 2017, s http://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/17699348 Davis, J. S. in Holcombe, J. (2011). Intradi- 18. alytic exercise: A pilot program. Dialysis & Transplantation, 40(6), 258–260. Wiley Sub- scription Services, Inc., A Wiley Company. Pridobljeno 20. 8. 2017, s http://doi.wiley. com/10.1002/dat.20584 De Moura Reboredo, M., Henrique, D. M. 19. N., De Souza Faria, R., Chaoubah, A., Bastos, M. G. in De Paula, R. B. (2010). Exercise Tra- ining During Hemodialysis Reduces Blood Pressure and Increases Physical Functioning and Quality of Life. Artificial Organs, 34(7), 586–593. Pridobljeno 12. 12. 2017, s https:// doi.org/10.1111/j.1525-1594.2009.00929.x Desmet, C., Beguin, C., Swine, C., Jadoul, M. 20. idr. (2005). Falls in hemodialysis patients: Pro- spective study of incidence, risk factors, and complications. American Journal of Kidney Diseases, 45(1), 148–153. Elsevier. Pridobljeno 17. 8. 2017, s http://linkinghub.elsevier.com/ retrieve/pii/S0272638604014143 Desmeules, S., Levesque, R., Jaussent, I., Le- 21. ray-Moragues, H., Chalabi, L. in Canaud, B. (2004). Creatinine index and lean body mass are excellent predictors of long-term survi- val in haemodiafiltration patients. Nephrolo- gy Dialysis Transplantation, 19(5), 1182–1189. Pridobljeno 20. 8. 2017, s http://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/14993499 Esteve Simo, V., Junqué Jiménez, A., More- 22. no Guzmán, F., Carneiro Oliveira, J., Fulquet Nicolas, M., Pou Potau, M., … Ramirez de Arellano, M. (2015). Benefits of a low intensity exercise programme during haemodialysis sessions in elderly patients. Nefrologia : Publi- cacion Oficial de La Sociedad Espanola Nefro- logia, 35(4), 385–94. Pridobljeno 10. 12. 2017, s https://doi.org/10.1016/j.nefro.2015.03.006 Floege, J., Kim, J., Ireland, E., Chazot, C., Dru- 23. eke, T., de Francisco, A., Kronenberg, F. idr. (2011). Serum iPTH, calcium and phosphate, and the risk of mortality in a European ha- emodialysis population. Nephrology Dialysis Transplantation, 26(6), 1948–1955. Pridoblje- no 19. 8. 2017, s http://www.ncbi.nlm.nih. gov/pubmed/20466670 Giannaki, C. D., Hadjigeorgiou, G. M., Karatza- 24. feri, C., Maridaki, M. D., Koutedakis, Y., Founta, P., Tsianas, N. idr. (2013). A single-blind rando- mized controlled trial to evaluate the effect of 6 months of progressive aerobic exercise training in patients with uraemic restless le- gs syndrome. Nephrology Dialysis Transplan- tation, 28(11), 2834–2840. Groussard, C., Rouchon-Isnard, M., Coutard, 25. C., Romain, F., Malardé, L., Lemoine-Morel, S., … Boisseau, N. (2015). Beneficial effects of an intradialytic cycling training program 110 in patients with end-stage kidney disease. Applied Physiology, Nutrition, and Metaboli- sm, 40(6), 550–556. Pridobljeno 12. 9. 2017, s https://doi.org/10.1139/apnm-2014-0357 Gučak, A., Lindič, J. in Pajek J. (2014) Nado- 26. mestno zdravljenje z peritonealno dializo. J. Lindič, D. Kovač J. Kveder, M. Malovrh, J. Pajek., A. A. Rigler, A. Škoberne (ur.), Bolezni ledvic (709–726). Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Univerzitetni klinični center. Heiwe, S. in Jacobson, S. H. (2014). Exercise 2 7. training in adults with CKD: a systematic review and meta-analysis. American journal of kidney diseases: the official journal of the National Kidney Foundation, 64(3), 383–93. Elsevier Inc. Hristea, D., Deschamps, T., Paris, A., Lefranço- 28. is, G., Collet, V., Savoiu, C., … Magnard, J. (2016). Combining intra-dialytic exercise and nutritional supplementation in malnouris- hed older haemodialysis patients: Towards better quality of life and autonomy. Nephro- logy, 21(9), 785–790. Pridobljeno 20. 8. 2017, s https://doi.org/10.1111/nep.12752 Johansen, K. L., Painter, P. L., Sakkas, G. K., 29. Gordon, P., Doyle, J., & Shubert, T. (2006). Effects of resistance exercise training and nandrolone decanoate on body composi- tion and muscle function among patients who receive hemodialysis: A randomized, controlled trial. Journal of the American So- ciety of Nephrology : JASN, 17(8), 2307–14. Pri- dobljeno 22.2.2017, s https://doi.org/10.1681/ ASN.2006010034 Kirkman, D. L., Roberts, L. D., Kelm, M., Wa- 30. gner, J., Jibani, M. M. in Macdonald, J. H. (2013). Interaction between Intradialytic Exercise and Hemodialysis Adequacy. Ame- rican Journal of Nephrology, 38(6), 475–482. Pridobljeno 18. 9. 2017, s http://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/24296748 Knap, B. (2014). Telesna vadba in ledvična 31. bolezen. V D. Kovač, R. Kveder, J. Lindič, M. Malovrh, J. Pajek, A. A. Rigler in A. Škoberne. (ur.), Bolezni ledvic (str. 653–657). Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Univerzitetni klinični center. Knap, B. in Lavrinec, J. (2016). 32. Prehrana in telesna vadba pri kronični ledvični bolezni. Ljubljana: Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije. Koufaki, P., Mercer, T. H. in Naish, P. F. (2002). 33. Effects of exercise training on aerobic and functional capacity of end-stage renal disea- se patients. Clinical Physiology and Functional Imaging, 22(2), 115–24. Pridobljeno s http:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12005153 Kovač, D. (2014). Presaditev ledvice. V D. Ko- 34. vač, R. Kveder, J. Lindič, M. Malovrh, J. Pajek, A. A. Rigller in A. Škoberne. (ur.), Bolezni led- vic (str. 727–744). Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Univerzitetni klinični center. Kovač, D. (2016). Kronična ledvična bolezen. 35. Ljubljana: Slovensko nefrološko društvo. Kozjek Rotovnik, N. (2017). Telesna aktivnost 36. in kronične bolezni. Polet. Pridobljeno s http://www.polet.si/zdravje-prehrana/tele- sna-aktivnost-kronicne-bolezni Kronična ledvična bolezen. World Kidney 37. Day - Svetovni dan ledvic. Pridobljeno 12. 10. 2017 s http://www.nephroslovenia.si/ images/PDF/Kronicna%20ledvicna%20bole- zen%202013.pdf Kronična ledvična bolezen in anemija: knjiži- 38. ca za bolnike. (2007). Ljubljana: Roche farma- cevtska družba. Ledvica. (n.d.). Pridobljeno 10. 8. 2017, s 39. http://www.zveza-dlbs.si/glasiloledvica/ ledvica-03-2013.pdf Liao, M.-T., Liu, W.-C., Lin, F.-H., Huang, C.-F., 40. Chen, S.-Y., Liu, C.-C., … Wu, C.-C. (2016). Intradialytic aerobic cycling exercise allevi- ates inflammation and improves endothe- lial progenitor cell count and bone density in hemodialysis patients. Medicine, 95(27), e4134. Pridobljeno 12.12.2016, s https://doi. org/10.1097/MD.0000000000004134 Lindič, J. (2009). Preiskave ledvičnega de- 41. lovanja. V D. Kovač, J. Lindič, M. Malovrh, J. Pajek. (ur.), Bolezni ledvic (str. 9–17). Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Univerzitetni klinični center. Lindič, J. (2016). 42. Kaj je ledvična bolezen. Lju- bljana: Slovensko nefrološko društvo. Manfredini, F., Mallamaci, F., DArrigo, G., Ba- 43. ggetta, R., Bolignano, D., Torino, C., … Zocca- li, C. (2016). Exercise in Patients on Dialysis: A Multicenter, Randomized Clinical Trial. Jour- nal of the American Society of Nephrology. Pri- dobljeno 21. 3. 2017, s https://doi.org/10.1681/ ASN.2016030378 Molsted, S., Eidemak, I., Sorensen, H. T., & Kri- 44. stensen, J. H. (2004). Five Months of Physical Exercise in Hemodialysis Patients: Effects on Aerobic Capacity, Physical Function and Self- Rated Health. Nephron Clinical Practice, 96(3), c76–c81. Pridobljeno 21. 3. 2017, s https://doi. org/10.1159/000076744 Morishita, Y., Kubo, K., Miki, A., Ishibashi, K., 45. Kusano, E., & Nagata, D. (2014). Positive asso- ciation of vigorous and moderate physical activity volumes with skeletal muscle mass but not bone density or metabolism mar- kers in hemodialysis patients. International Urology and Nephrology, 46(3). Pridobljeno 21. 3. 2017, s https://doi.org/10.1007/s11255- 014- 0662-9 Mustata, S., Groeneveld, S., Davidson, W., 46. Ford, G., Kiland, K. in Manns, B. (2011). Effects of exercise training on physical impairment, arterial stiffness and health-related quality of life in patients with chronic kidney dise- ase: a pilot study. International Urology and Nephrology, 43(4), 1133–1141. Pridobljeno 15. 8. 2017, s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/20842429 Olvera-Soto, M. G., Valdez-Ortiz, R., López Al- 47. varenga, J. C. in Espinosa-Cuevas, M. de los Á. (2016). Effect of Resistance Exercises on the Indicators of Muscle Reserves and Han- dgrip Strength in Adult Patients on Hemodi- alysis. Journal of Renal Nutrition, 26(1), 53–60. Pridobljeno 19. 8. 2017, s http://linkinghub.el- sevier.com/retrieve/pii/S1051227615001259 Orcy, R., Antunes, M.F., Schiller, T., Seus, T. in 48. Böhlke, M. (2014). Aerobic exercise increases phosphate removal during hemodialysis: a controlled trial. Hemodialysis International, 18(2), 450-458. Pridobljeno 22. 10. 2017, s https://doi.org/10.1111/hdi.12123 Ouzouni, S., Kouidi, E., Sioulis, A., Grekas, D. in 49. Deligiannis, A. (2009). Effects of intradialytic exercise training on health-related quality of life indices in haemodialysis patients. Cli- nical Rehabilitation, 23(1), 53–63. Pridobljeno 18. 8. 2017, s http://cre.sagepub.com/cgi/ doi/10.1177/0269215508096760 Painter, P., Carlson, L., Carey, S., Paul, S. M. in 50. Myll, J. (2000). Low-functioning hemodialysis patients improve with exercise training. American Journal of Kidney Diseases, 36(3), 600–608. Pridobljeno 17. 8. 2017, s http:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/10977793 Painter, P., Moore, G., Carlson, L., Paul, S., Myll, 51. J., Phillips, W. in Haskell, W. (2002). Effects of exercise training plus normalization of he- matocrit on exercise capacity and health- related quality of life. American Journal of Kidney Diseases, 39(2), 257–265. Pridobljeno 11. 7. 2017, s http://linkinghub.elsevier.com/ retrieve/pii/S0272638602091898 Pajek, J. (2016). Gibalna oviranost in možno- 52. sti rehabilitacije pri ledvični odpovedi. V Fras, Z. in Poredoš, P. (ur.), 58. Tavčarjevi dnevi (str. 183–187). Ljubljana: Katedra za interno me- dicino, Medicinska fakulteta – Univerza v Ljubljani. Pajek, J. (2015). Poročilo o raziskavi gibalne 53. oviranosti dializnih bolnikov in zahvala so- delujočim bolnikom. Ledvica, 2, 16–17. Parsons, T. L., Toffelmire, E. B. in King-Van- 54. Vlack, C. E. (2006). Exercise Training During Hemodialysis Improves Dialysis Efficacy and Physical Performance. Archives of Physi- cal Medicine and Rehabilitation, 87(5), 680– 687. Pridobljeno 10. 9. 2017, s https://doi. org/10.1016/j.apmr.2005.12.044 Ponikvar, J. B. (2009). Nadomestno zdravlje- 55. nje s hemodializo. V J. Lindič, R. Kveder, M. Malovrh, J. Pajek., A. A. Rigller in A. Škoberne, (ur.), Bolezni ledvic (str. 683–694). Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Univerzitetni klinični center. Ragnarsdóttir, M., Malmberg, E., Strandberg, 56. E. in Indridason, O. S. (2012). Increased physi- cal fitness among patients following endu- rance training during haemodialysis. Scan- šport in zdravje 111 dinavian Journal of Urology and Nephrology, 46(1), 54–57. Pridobljeno 16. 8. 2017, s http:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/21991998 Remuzzi, A. (2007). Vitamin D, insulin resis- 5 7. tance, and renal disease. Kidney International, 71(2), 96–98. Pridobljeno 16. 8. 2017, s http:// www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17213855 Sarmento, L. A., Pinto, J. S., da Silva, A. P., 58. Cabral, C. M., & Chiavegato, L. D. (2017). Ef- fect of conventional physical therapy and Pilates in functionality, respiratory muscle strength and ability to exercise in hospita- lized chronic renal patients: a randomized controlled trial. Clinical Rehabilitation, 31(4), 508–520. Pridobljeno 13. 12. 2017, s https:// doi.org/10.1177/0269215516648752 Segura-Ortí, E., Kouidi, E. in Lisón, J. F. (2009). 59. Effect of resistance exercise during hemo- dialysis on physical function and quality of life: randomized controlled trial. Clinical nephrology, 71(5), 527–37. Pridobljeno 18. 7. 2017, s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pub- med/19473613 Song, W.-J., Sohng, K.-Y., Ahn, B., Kim, W., Park, 60. S., Cheema, B., … Gandex, B. (2012). Effects of Progressive Resistance Training on Body Composition, Physical Fitness and Quality of Life of Patients on Hemodialysis. Journal of Korean Academy of Nursing, 42(7), 947. Prido- bljeno 11. 10. 2017, s https://doi.org/10.4040/ jkan.2012.42.7.947 Stein, A. in Wild, J. (2002). 61. Kidney Failure Explained (Class Health). Class publisihing: Barb House. Stenvinkel, P., Heimbuger, O. in Lindholm, B. 62. (2004). Wasting, but not malnutrition, pre- dicts cardiovascular mortality in end-stage renal disease. Nephrol Dial Transplant, 19, 2181–2183. Pridobljeno 20. 10. 2017 s https:// doi.org/10.1093/ndt/gfh296. Storer, T. W., Casaburi, R., Sawelson, S., & Ko- 63. pple, J. D. (2005). Endurance exercise training during haemodialysis improves strength, power, fatigability and physical performan- ce in maintenance haemodialysis patients. Nephrology, Dialysis, Transplantation : Official Publication of the European Dialysis and Tran- splant Association - European Renal Associati- on, 20(7), 1429–37. Pridobljeno 10. 12. 2017, s https://doi.org/10.1093/ndt/gfh784 Suh, M. R., Jung, H. H., Kim, S. B., Park, J. S. in 64. Yang, W. S. (2002). Effects of regular exerci- se on anxiety, depression, and quality of life in maintenance hemodialysis patients. Renal Failure, 24(3), 337–45. Pridobljeno 10. 12. 2017, s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pu- b m e d /1216 670 0 Vrhovec, S. (1990). Psihologija dializnih bol- 65. nikov. Zdrav Obzor, 24, 237–241. Pridobljeno 10. 8. 2017, s http://www.obzornikzdravstve- nenege.si/1990.24.3.237 Zagorc, M. (1996). Aerobika. Ljubljana: Fakul- 66. teta za šport. Załuska, A., Załuska, W. T., Bednarek-Sku- 67. blewska, A. in Ksiazek, A. (2002). Nutrition and hydration status improve with exercise training using stationary cycling during he- modialysis (HD) in patients with end-stage renal disease (ESRD). Annales Universitatis Mariae Curie-Sklodowska. Sectio D: Medici- na, 57(2), 342–6. Pridobljeno s http://www. ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/12898860 Žalek Pendl, M. (2004). Aktivno življenje – 68. zdravo življenje. Maribor: Založba Rotis. 10 facts on noncommunicable diseases. 69. World Health Organization. Pridobljeno 19. 9. 2017, s http://www.who.int/features/fact- files/noncommunicable_diseases/en/index. html Špela Bogataj, mag. prof. šp. vzg. Reteče 3a, 4220 Škofja Loka Mlada raziskovalka na KO za nefrologijo sspelabogataj@gmail.com