v 4
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva dravske banovine
»OBRTNI VESTNIK« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu in stane: celoletno .... Din 40.— polletno	Din 20.— posamezna številka Din 1.—	GLASILO OKROŽNIH ODBOROV, OBRTNIH ZDRUŽENJ IN OBRTNIH DRUŠTEV DRAVSKE BANOVINE	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
	Uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Številka pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XVII. letnik.	V LJUBLJANI, dne 15. februarja 1934.	Štev. 4.
(S&kxetta Ge&eda
Neradi onegavimo taiko ali drugače in nismo /a prczna besedičenja, ki naa bi polnila naš list. Toda prijatelji od ondod so sila zagonetni, a Človeška zagonetnost rada rešuje uganke. Pioiseiblno še, če so talke zagonetne zadeve zvezane z bolestjo in jaidikavanljam, ki; jadiikoval-ca silijo, da se predlvsem potnika po lastnih omerilkavih prsih.
S sila klavertniimi besedami, da go-spodje odondloid! ine bi imorda Iblili v očeh drugih aisocijallni, pozdravljajo po dolgih mesecih v svojem glasilu »ivele-socijalno transakcijo« našega ponosinega ljubrjanislkega Vajenskega doma. V isti sapi tudi jadrno hite izražati svtolj divoni, če je 'taka zadeva, kakor je ta henitani dom, (ki jim je delal že Milko skrbi in preglavic, sjpiloih poltlreben v sedalnjem kočljivem času. J kakopak! Žilica jiim ne da miru, alko malo ne zarentdčijo in pogddrnjjalb, kaljti je tio 'sploh vsa njihova vsebina. Mi smo izbirali denarce, lepe in okroigile, prosili za subvencije, bili uslišani Sin: zgradili vaUeucem dom, ki bo ustvaril pdšiten, delaven in soliden obrtniški naraščaj. Drugi so zbirali denarce, Wpe im okrogle, ,za trboiveljske revčke, moplavljence, prosili za subvencije in Mi celo menda tudi v Beogradu Uslišani in so tako zgradili sebi mogočen spomenik čovekoljUbnosti in nesebične .ljubezni db 'Svojega bližnjega, kakor praviillno zahtevaljo božje in človeške postave. Toda je, dragi prijatelji, v teh naših in odondodovih socijal-nilh akcijah iše vseeno majčkena razlika. Pri naši hiši isimo namreč z denarci, lepimi iln okroglimi, postavili dom in ga pokazali vlsef javnoslti, da vidi naše delo iin da Vidi tudi, tkije so tiisti denarci, lepi in okrogli, ki so ise nakopičili za socijalno nadivtse poitrebni naš Vajenski dom. Pri hiši odondOd pa so lepe in okrbgle denarce zbirali, Ikblpičili: iin utihnili, kakor tooovi, ki ®im manjka streliva. Mi ne mislimo zaenkrat ne tako in ne drugače, nego le naglašamo, da ima javnost pravico vedeti, kam so šli prijazni, im vabljivi denardi, ki jih je bogatejša javnost namenila revnejši. Samo toliko, prijateljčki, iin nič več. Nočemo biti asociijallni in niismo preiti, takim akcijam, ki bušnejo revežu. Mislimo le. da bi bilo ipak razveseljivo vedeti kako se je kaj naša javnost z beograjskimi odondodoviml' prijatelji: Odzvala za lačne In brezdomce, ker Itake akcije vendar niso te od muh in ne smejo izdspati brez bilance, kakor muhe v svoje jesensko smrtno spanje.
Prijatelj od ondod govori o preura-njenem Vajenislkem domu. In je mnenja, da naj bi našo obrtniško mladino vzgajala ulica za potepuhe, a ne poštene mojstre. Po njihovem mnenju Obrt sploh propada in islkrb za vaijelnce niti ni potrebna. Piisec bržkone sv dl e vajence vzgaja sam s poiljudlnimi predavanji in drugimi pedagoškimi: sredstvi. Alko je že on tako islkrben za svojo mlaldino, še to vseeno ne pomeni, da morejo vsi naši mojstri, vajenca tudi sicer vzgajati za človeka, a ne le za mojstra. Potrebno je namreč lločiti splošno izobrazbo od strokovne. Alko ise obrtnik hoče javno uspešno ude'Jsit!vovati, potem mora imeti široko splošno izobrazbo, ki mu jo naj-presje imore nuditi vajenski, dom, ki je za ta namen in še drugačne tudi ustvarjen. Toda odondodov prijatelj s tem svojega govorjenja še ni končal, ker še na-glaša, da 'je potrebna tudi skrb za stare izkušene mojstre, ki so danes oinemogli brez zaslužka in kruha. Ne oporekamo tej trditvi, toda vprašamo tovariše od-onidod, ki jim je ta zaideva najbolj pereča in kočljiva, zakaj vendar niso oni
TSeiate položaj
u— V izadnjem času so postale razmere v stavbni stroki, zelo težke. Včasih velikega povpraševanja po mojstrih te vrste ne zapažamo več, nego- se nasprotno pojavlja tendenca za čim manjšim številom istih. Razmere v tej obrtni panogi so se sedaj že tako poslabšale, da bi z ozirom na sedanje razmere mogel vsem potrebam enega sreza zadostiti en sam mojster.
Ako se vsaj malo poglobimo v stvar, bomo prav lahko kmalu ugotovili vzroke. Niiso namreč povsod krivi šušmar-ji, nego iso iste nasprotao v mnogih krajih mojstri sami vzgojili, ker so imeli pač premalo obrtniške zavednosti in čuta do poštenega dela in svojega bližnjega. Zgodili so se slučajii, da so od kmeta, župnika, zdravnika, advokata, uradnika ali sploh tistega, ki danes še more graditi, pogodili delo suš m a rji in ga tudi dovršili. O solidnosti tega dela v tem članku nimamo namena govoriti, iker so se lastniki tako dograjenih stavb že sami prepričali o razliki v kakovosti dela in so se mnogi že tudi bridko kesali, ker so zaradi pohlepa za čim cenejšim delom isto prepustili nestrokovnjaku in tako mnogokrat zapravili svoj lastni, s težko prihranjenim denarjem zgrajeni | dom. Sušmar gradi talko stavbo pod imenom kakega svojega prijatelja, upravičenega mojstira, ki mu da na razpolago celo svoje pomočnike. Ko je delo gotovo, iztirja mojster s šušmar-jam pogodeni zaslužek, iki navadno znaša od 3 do 6 dinarjev od pomočnika na dan. To, česar mojster kot sicer pošten in vesten delavec iin davkoplačevalec ne bi mogel dovršiti po tako nizko pogodeni ceni, lahko stori šuš-mar, ki ne plača nikakih dajatev in nima nobene poslovne niti človeške vesti.
Mojstri, ki niso zašli na taka stran-,pota in pričeli delati s pomočjo' šušimar-jev, da pridejo do kakršnegakoli zaslužka, se navadno seveda pritožujejo, toda ne morejo nikdar niičesar doseči, ker dobe od oblasti odgovor, da je delo izvršeno pod imenom tega iin tega moj-sltra, dasi je sicer znano, da ga je prevzel, pogodil in sprejel plačilo šušmair sam. Taki slučaji dovolj jasno karakte-rizirajo nevzdržne razmere, ki so se pojavile v doslej zdravi naši stavbni stroki in groze s še težjim položajem.
prvi zastavili svoue lolpate za temelje doma onemoglih obrtnikov, ako so že smatrali našo skrb za obrtniško mladino za odvečno in preuramjemo.
Sicer pa navadno pade vsak sam v jamo, ki jo drugemu izkoplje. Ni nam namreč potrebno ugotavljati, zakaj vendar v Ljubljani in drugod vajenski dorni, ko pa člankar odbndoid sam ugotavlja, da obrtniki zaradi tega ne morejo doseči vidnejših uspehov, ker je večina obrtnikov podpovprečno izobraženih. Tukaj je tore'i, diragi tovariš, tiisti Vzrok, ki ga -iščeš in ne najdeš kljub obširnim svojim -besedam. Naglasili smo, da obrtnik sam ne more vzgojiti tudi v splošnem pogledu svojega vajenca in ga ustvariti za sposobnega človeka za življ-ensko borbo. Obrtniku ni namenjena le delavnica, nego tudli javno delo, ki pa mu bo omogočeno le, ako, bo zadostno izobražen. S tem bo lahko premostil vse druge težave in zajamčil svojemu stanu obstoj, ki ga je dostojen in kakršnega imajo že zelo številne dinuge organizacije.
Malo več logike dir-ugič, prijateljček dragi, iln malo več doslednosti v tvojih izvajanjih.
čudno in neumrljivo je, da so mnogi mojštri stavbne stroke same sebe in svoje delovne tovariše na tak način uničila in onemogočili v delu. Proti takemu poslovnemu načinu se večkrat mnogi obrtniki pritožujejo svojim združenjem, ki pa so docela brez moči, ker kdo more biti sv. Florijan, ako vsak sam sebi vžiga pod nogami. Poleg teh napak, od katerih so nelkatere povzročili številni brezvestni mojstri sami, so še tudi druge težje, ki so močno prizadele našo stavbno stroko. Razne sas moupravme ustanove izvršujejo namreč v lastni režiji mnoga javna dela, za kateTa izvirajo potrebna sredstva tudi od obrtniških davščin. Cestni odbori, n. pr. grade lesene in betonirane mostove in razna druga dela, ki sicer zahtevajo strogo strokovne izobrazbe in na 'izvrševanje katerih so predvsem upravičeni izučeni in pošteni mojstri, ki se že itak dovolj težko bore za svoj obstanek. Medtem, ko bi se taka dela smela zaupati le izučenemu in pooblaščenemu mojistnu, jih razne ustanove izvršujejo saime brez vsakega strokovnega nadzorstva. Denar, ki je izšel od obrtnikov in ki bi pri novem zaslužku obrtniku zopeit lahko omogočil zmagovanje davkov, gre v takih slučajih v popolnoma tuje roke, ki navadno k tem davkom in sredstvom sploh niso ničesar prispevale.
Krivda slabega obtoka plačilnih sredstev pa leži tudi v tem, da so delavske mezde ponekod tako nizke, da zadoščajo komaj za vsakdanji kruli. Pomočnikom in mojstrom je potrebna vsestransko močna organizacija in najvišja stanovska zavednost, ker bo le potem mogoče pričeti z delom za izboljšanje razmer v tej in še marsikateri drugi obrtni stroki. Enako strogo [e potrebno paziti na določeni delavni čas, na katerega se danes le redki ozirajo. Merodajhe oblasti bi morale stro-
go paziti zlasti na deželi, kjer navadno dela delavec od jutra do mraka za beraško plačo, da se ne kršijo tozadevne odredbe in da posamezniki ne izkoriščajo uboge pare, ki se v svoji revščini in lakoti za kruhom ne more upirati delodajalcu. Enako potrebno bi' 'bilo določiti eksistenčni minimum, ki naj določi višino zasluižka, da ne bo delavec plačan tako, kakor mu delodajalec kmet, župnik, advokat, zdravnik ali kdorkoli sam določi, nego da mu bo zajamčeno vsaj najskromnejše preživljanje pri delu in zmagovanje določenih mu dajatev. Mojstri, ki imajo mnogo pritožb in ki se čeSto neupravičeno pritožujejo čez svoja združenja, bi morali predvsem obiskovati vse sestanke in seje in tam javno v oči škodljivcem povedati svoje mnenje, ker bo le tako mogoče doseči realen in pozitiven uspeh, za katerim vsi streme. Graja združenj ne zadošča, ako niso pri posameznikih dovolj močno ukoreninjene stanovska dolžnost, pravica in zavednost.
Predvsem je torej potrebna največja zavednost in solidarnost, a enako tudi inajvečja brezobzirnost maipram onim, ki v pohlepu za zaslužkom pozabljajo na svoje tovariške obveze in dolžnosti. Mojstrom, ki prikrivajo šu-Smarje in jim dovoljujejo delo pod svojim imenom, bi bilo potrebno z vso strogostjo odvzeti pooblastila. Prepričani smo, da se taki slučaji ne bi nikdar več ponavljali, ako bi se mojstri sami prepričali, da je zahrbtnost In skrivanje nemogoča in nedostojna stvar za obrtnika, ki jo oblasti najlstrožje preganjajo in kaznujejo. Samo v poštenem delu je potreben obzir in tovariški čut, dočim je v vsakem nasprotnem slučaju ne le nepotreben in neumesten, nego tudi škodljiv in stroge obsodbe vreden.
Delo okrožnega odbora
Druga seja širše uprave Okrožnega odbora obrtniških združenj v Ljubljani
Ljubljanski okrožni odbor je imel dne 12. t. m. svojo drugo širšo sejo, katere so se udeležili skoro vsi člani uprave in nadzorstva, kar dokazuje, da delajo z velikim zanimanjem pri tej obrtniški organizaciji. Seje so se udeležili zastopnik kr. banske uprave sekretar gosp. dr. Šinko, za Zbornico njen podpredsednik g. Josip Rebek in zbornični tajnik g. dr. Pretnar in za mestno načelstvo komisar g. Cehun. Predsednik g. Pristou je po otvoritvi seje v daljšem govoru omenil vse važnejše dogodke minulega leta v obrtniškem pokretu ter težko borbo obrtništva za njegov obstanek. Obširno je obrazložil delovanje okrožnega odbora v njegovem prvem letu obstoja, ki kljub mnogim težavam zaznamuje že marsikatere uspehe. Največjo pažnjo je posvetil zatiranju šušmarstva in konkurenci državnih ter drugih delavnic in ustanov. Sodeloval pa je tudi pri nove-lizaciji obrtnega zakona, mojstrskem zavarovanju, zakonu za zatiranje nelegalnega obrtovanja, pavšaliranju pridobnine za malega obrtnika, pri akciji za znižanje obrestne mere za obrtniške kredite i. t. d. Dosegel je pri banski upravi sodelovanje obrtniških zastopnikov s sre-skimi in mestnimi načelstvi pri preganjanju šušmarjev. Udeleževal se je občnih zborov združenj ter jim dajal nasvete in navodila in podpiral zbornico pri nadzorstvu poslovanja posameznih združenj.
Zastopnik kr. banske uprave sekretar g. dr. Šink je čestital Okrožnemu odboru
zaradi uspehov v njegovem dosedanjem delu. Obljubil je pomoč tudi vnaprej, kakor je bil Okrožni odbor že v preteklem poslovanju pri banski upravi vedno upoštevan. V imenu zbornice, odnosno njenega obrtnega odseka je navzoče pozdravil g. Josip Rebek in poudaril velik pomen okrožnega odbora, ki je prinesel novo življenje v delovanje obrtniških organizacij. Tolmačil je navzočim veliko delo zborničnega odseka, ki ga vrši za dobrobit obrtništva, ter obljubil v imenu zbornice, da bo ista tudi v bodoče podpirala okrožni odbor pri njegovem delu. Zbornični tajnik g. dr. Pretnar je razpravljal vprašanje, kakšno stališče naj zavzame obrtništvo napram kmečkemu moratoriju in event. potrebo obrtniškega moratorija ter kreditno vprašanje za obrtnika, ki ne zmore današnje visoke obrestne mere.
Pri proračunu za leto 1934. se je določila po daljši debati članarina v isti višini kot lansko leto, t. j. Din 15.- za vsakega obrtnika. Razmotrivala so se še razna obrtniška vprašanja, pri katerih so posegali vsi člani uprave v debato, nakar se je seja zaključila po skoro 5 urnem delu.
Mojstrit
ki iščete vajence katerekoli stroke, se obrnite na Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ulica štev. 2
Banovina za zaščito obrtništva
Govor banovinskega svetnika g. Jakoba Zadravca na zasedanju banovinskega sveta v Ljubljani 9. svečana 1934
Gospod ban! Gospodje svetniki!
Če se ozrem med vas, vidim, da vas je veliko pripadnikov trgovine, obrti im industrije ali pa da je vsaj večje število med vami, ki se poleg kmečke obrtnosti peča tudi z eno ali drugo rokodelsko ali trgovsko obrtjo. Iz tega razloga se mi zdi apel na vas, gospodje svetniki, da posvečate mlojim izvajanjem vašo cenjeno pozornost, odVeč, ker sem prepričan, da se zavedate, da je tudi naš obrtnik', odnosno naš trgovec, naše gore list, kri naše krvi, čigar eksistenčni interesi zaslužijo v isti meri kot interesi drugih stanov vašo pažnjo in naklonjenost.
Pred seboj imam poročilo oddelka za trgovino, obrt in indulstrijo o njegovem lanskoletnem delovanju, ter o proračunu za leto 1934. in 1935. Smatram za svojo dolžnost, da se oglasim k besedi kot pripadnik gospodarskega staleža ter vršilec dolžnosti v raznih gospodarskih predstavništvih pa tudi v interesu uspešnega delovanja kraljevske banske uprave, IM ji je skrbeti za prospeh in napredek gospodarstva njenega področja.
Moje besede naj veljajo osobito za ona poglavja in Vprašanja, M se tičejo našega obrtnega eltaleža.
Glede poročila omenjam samo to-le: Hvalevredno obravnava to poročilo nekatere važne stvari, ki se tičejo obrtnega stanu in gospodarstva, pogrešam pa v njem preglednejše podatke o položaju trgovine in obrti v naši banovini in načelne smernice, M jih banska uprava namerava zasledovati, da po možnosti ustreže zahtevam naše obrtne politike. Uvodoma ugotavljam, da znaša procen-tualnO razmerje pridobitnih stanov v naši banovini več kot v drugih banovinah, ter da so ti stanovi zaradi pridnosti in solidnosti naše trgovine in obrti v korist celotnemu prebivalstvu.
Pri obravnavanju tega poročila in proračuna ne morem iti mimo ugotovitve, da je pridobitni istalež ne samo z ozirom na splošno gospodarstvo odločujoč faktor, temveč da predstavlja obrt in trgovina tudi v sodalnem in političnem pogledu tako važen faktor, da se ga v nobenem pogledu ne sme postavljati v kako vrsto drugega reda.
Poleg visoko razvite industrije, trgovine in močnega gostilniškega stanu, imamo v banovini nad 20.000 obrtnikov z okrog 30.000 obratovališči in okrog
15.000	obrtniškega naraščaja po obrtniških delavnicah.
Obrtniški stalež ne predstavlja samo številčno in kot produkcijski činitelj ve-levažen del našega narodnega gospodarstva, temveč tudi tisti stan, ki izhaja skoraj v celoti iz vrst našega kmečkega naroda in ki daje eskistenco velikemu številu kmečkega naraščaja, ki na svoji rodni gnidi sploh nima ali pa nima dovolj kruha.
Smotreno podpiranje obrtnega stanu zato ni samo vprašanje obrtne politike, ampak v velilu meri tudi agrarne politike, politike socialnega skrbstva in narodne politike naše banovine.
Ako s tega stališča premotrimo položaj, v kakršnem se nahaja danes naše gospodarstvo in če opažamo ogromno pasivnost obrtniškega gibanja, ki je v prošlem letu pokazalo nad poldrugi tisoč odjav obrtnih listov in 'samo okrog 700 novih prijav, nais mora navdajati težka iskrb in briga.
Že iz tega razloga naprošam slavno bansko upravo, da posveča Vso pažnjo vprašanju obrtnega stanu in da še aktivnejše poseže is svojim skrbstvom v vsa vprašanja in v prav vse akcije, ki se tičejo njegovega napredka in obstoja.
Konkretno pddam samo nekatere pripombe :
Med strokovnim šolstvom se moram ustaviti nekoliko pri našem velevažnem strokovnem Šolskem zavodu tehnične srednje šole v Ljubljani. Dasl nerad, moram omeniti, da ČUjem pritožbe, da nekateri oddelki tega zavoda niso baš na višku časa. Skrbeti bo treba, da se učna mesta na teh oddelkih izpopolnijo z močmi, ki bodo v pedagoškem in strokovnem pogledu obvladali isvojo nalogo. De-lovodska šola nam mora vzgajati pijo-nirje najnaprednejših vrst obrtništva. Zato je škoda, da trpi ugled tega zavoda, če ise vednlo bolj širi mnenje, da v tej šoli učenec ne najde Vsega tistega, kar potrebuje in išče. Graverska šola povečuje sicer obseg zavoda, mislim pa, da bi bilo umestno preiskati potrebo tega oddelka in poiskati kje boljše prilike za praktično udejstvovanje kot je podana prilika v Ljubljani. Ko izrekam to skro-
mno kritiko pripominjam obenem, da nekateri oddelki zaslužijo zopet pohvalo. Obžalujem le, da absolventi tega uglednega zavoda v številnih primerih nimajo danes zaposlitve, ter je ne najdejo niti tam, kjer bi lahko dobro in ceneje nadomeščali odlično plačane inozemce.
Obrtne nadaljevalne šole so naša stara bolezen. Šole bi naj nudile splošno teoretičnlo in strokovno izobrazbo našega vajeniškega naraščaja, poUki in uspehi na teh šolah pa nas izvzemši hvalevrednih primerov, ne zadovoljujejo. Ne gre nam za preveliko število teh šol, nego hočemo l‘e, da so te šole tam, kjer morajo Obstojati, dobre, da gre v teh šolah pouk rolko v roki z vzgojo dOma in poukom v delavnici in da se mora gibati v praktični smeri. Zato spadajo na take šole poleg učiteljstva tudi specialno izobraženi mojstri kot predavatelji.
Obrtno nadaljevalno šolstvo trpi zaradi pomanjkanja sredstev, katere bi
morala dajati v smislu zakona v prvi vrlsti občina in banovima, potem pa tudi druge institucije odnosno korporacije. Pozdravljam, da se 'kmečki naobrazbi posveča vsa skrb in pažnja, ne Odobravam pa, da se želi še večje prispevke s strani naše zbornice, ki že itak prispeva skoraj 12% svojega celotnega proračuna k stroškom vzdrževanja šol, — z eno besedo TOI prispeva skoraj dve-Iretjinski delež obrtništva, ki ga sprejema na raičun predpisanih doklad — v korist obrtno nadaljevalnemu šolstvu, — da ne govorim o stotisočih, ki gredo Vsako leto vrhtega še za zbornično obrtno pospeševanje.
Pri tej priliki smatram za umestno pokazati na tisti vir dohodkov, ki ga ima danes po novem obrtnem zakonu kr. banJska uprava in s katerim bi se lahko mnogo koristilo obstoju obrtno nadaljevalnih šol.
To so globe proti šušmarjem. Vem, da je treba iz socialnih vidikov paziti, da se ta lok preveč ;ne napenja, zlasti ne v dobi krize in bede, toda predaleč popustljivost ne sme iti, Vsaj ne tako daleč, da na njej trpi država, banovina in Občina, in da ise na posledicah te popustljivosti gojijo neenakost (konkurence in ustvarja nezadovoljnost med legalnim obrtništvom.
Če bo slavna kraljevska banska uprava vztrajala na strogem Izvrševanju svojih okrožnic, ne le s strani prvostopnih oblaistev, ampak tudi in prav posebno še s strani žandarmerijiških postaj in občinlsMh prOdstojništev in če ise bodo k poizvedovanju ina licu mešta vsakokrat pritegnili zaupniki pristojnega združenja, kakor je to določeno v savski banovini ter če se bodo pritegnili k zaslišanju predstavniki naših organizacij, ni dvoma, da se bo stanje legalnega Obrtništva v najkrajšem času zboljšalo in da se bodo tuldi šušmarji povrnili nazaj k legalnemu izvrševanju 'svojih odloženih obrti. Škoda je, da ise je skoraj popolnoma odpravil nedeljski pouk na obrtno nadaljevalnih šolah, M je bil najuspešnejši. Z nekoliko dobre volje ibi se dalo tudi to vprašanje med učiteljstvom in obrtništvom spraviti v sklad, posebno sedaj, ko je padlo število šol vsled padca števila vajenštva in ko bo treba za prehodno dobo, dokler ise socialne razmere ne popravijo, misliti in se zadovoljiti z vajeniškimi obrtno učnimi tečaji.
Že v lanskem letu sem izrazil željo naj se prirejajo tečaji, v katerih bi se izobrazili prvovrstni mojstri v pedagoškem pogledu za sodelovanje pri pouku v obrtno nadaljevalnih šolah ter v vajeniških obrtno učnih tečajih, kjer taki s 25 do 50 vajenci obstoje. To prošnjo ponavljam tudi letos.
K poglavju o obrtnem pospeševanju slavne banlske uprave moram izraziti le hvalo in priznanje. Obrtništvo uvideva, da banovina v tem pogledu skuša storiti po svojih močeh in razpoložljivih sredstvih kar največ za obrtnika. Osobito smatram za umestno tesno sodelovanje banovinskega zavoda z Zavodom za pospeševanje obrti Zbornice za TOI, ki med iseboj ne isamo tekmujeta, temveč se tudi podpirata. Opozoriti pa bi isi dovolil na potrebo, da se posveča v bodoče še večjo pažnjo prireditvi raznih tečajev za (Stroke, ki dotlej niso prišle v poštev, a so prav tako potrebne tehnične in ko-mercijelne izpopolnitve. Podpore, ki se dajejo poedincem za izpopolnitev osobito v inozemskih tečajih in šolah, ki jih doma nimamo, naj bi se v bodoče razdeljevale čim previdnejše in samo takim osebam, M so strokovno že prvovrstno kvalificirane in M iz inozemstva ne bodo prinesle koristi samo za svoj lasten napredek, temveč nam bodo na razpolago tudi za pouk v tečajih in za strokovna predavanja. Tako bo imela od takih žrtev korist Obrtniška sploišnost in ne samo poedinec. Posebno važno se mi zdi opozoriti na pospeševanje strokovnega obenem tudi nacionalnega dela v obmejnih srezih ter nekaterih mestih bivše mariborske oblasti.
Hvaležnost me veže, da pri tem naglasim tudi lepo sodelovanje občinskih uprav v Mariboru in Ptuju, ki sta za prirejanje izobraževalnih tečajev žrtvovali istotako znatne prispevke. Kako potrebni iso iti tečaji, se vidi iz udeležbe, ki je izkazana s podpisanimi prijavnicami.
V Ptuju 'se je prijavilo za 10-dnevni tečaj izpitnih predavanj meseca marca 80 rokodelskih pomočnikov in mojstrov, v Murski Soboti meseca julija za 3-dnevni 88 in v Mariboru meseca novembra 1933 za enak 12-dnevni tečaj 91 pomočnikov.
V navedenih tečajih je udeležba bila tako visoka le iz razloga, ker je bila brezplačna. Iz tega razloga priporočam, da se vpisnina opušti.
Dalje maj mi bo dovoljeno spregovoriti še nekaj besed o vajenskih domovih. Vsi vemo, da ise iz mladega vajenca ob primerni vzgoji da vzgojiti dober človek, državljan in obrtniik. Prav tako pa se tudi zavedamo, da ravno mlademu človeku ob pogrešeni vzgoji prav rado zdrsne, da ise izgubi, da ise mu ubije njegova državljanska in narodna zavest in da ise mu zagreni veselje do poklica in vzame volja do dela. Važen regulator pri vzgoji obrtniškega naraščaja v dobri smeri so vajenski domovi. Vemo tudi, koliko bridkosti in težke življenjske borbe mora prestati mlad obrtJnišM vajenec. Veliko število vajencev so isirdte, pretežni del pa takih staršev, ki jim niso mogli dati drugega kot golo življenje. Vajenski dom naj pdleg svoje vzgojne naloge vrši tudi to, da bo taMm mladim ljudem zavetišče in dom, kjer ibo imel vsak dan zdravo hrano in primerno stanovanje. S posebno zahvalo se pri tem spominjam kr. banske uprave, ki je v zadnjem času posvečala ustanavljanju vajenskih domov posebno pažnjo, ker je omogočila s »voljo materijalno in moralno pomočjo, da »e je že lani ustanovil poleg nekaterih prej obstoječih nov obrtniški vajenski dom v Ljubljani. 2e
takoj v prvih začetkih nudi ta dom streho in hrano okrog 30 vajencem, katerih število v sorazmerju z razpoložljivimi sredstvi stalno raste. Prirejajo se predavanja, mladimi se nudi možnost izobrazbe in čitanja, pa tudi dostojne zabave. Poleg domačih vajencev »e udeležuje rednih predavanj in drugih prireditev do 150 zunanjih vajencev. V tej smeri moramo delovati tudi drugod. Potrebujemo vajenski dom v Celju. Tam bi bil naravnost vzoren prostor' v poslopju, ki ga je kupila banska uprava od zaslužnega obrtniškega voditelja Rebeka. Prav Itako še posebno nujno potrebujemo Obrtniški dom v Mariboru, pa tudi v nekaterih drugih obmejnih mestih. Tam nam to ukazujejo poleg navedenih razlogov še nacijonalne potrebe. žalosten je pojav, da se še danes iz otrok slovenskih mater rekrutirajo ljudje, M po ulicah govore po nekaj letih v 'tujem jeziku. Predlagam, da se znesek, ki je vnešen v namen vajenskih domov v proračunu, v celoti tudi izplača ter med Ljubljano, Celjem in Mariborom primemo razdeli, a v prihodnjem letu da se vnese večji znesek v isti namen.
Prevelika racionalizacija pri banovinskem gospodarstvu ni v skladu z nezaposlenostjo legalnega obrtništva. To bi bila za Obrtništvo druga izdaja konkurence kaznilnic ter mle sme iti predaleč, nikakor pa ne preko lastne potrebe banovine. Kaznilniška industrija bo zadušila naše obrtništvo, zlasti ono oblačilne in lesne stroke. Prosim, da se to delo omeji na minimum.
Glede klanja na kmetih odnosno izvajanja tozadevtne odredbe kr. banske uprave si bom dovolil g. banu naknadno staviti posebne pogoje. Enako tudi glede nekaterih drugih obrti, 'ki silno trpe od uničujoče konkurence industrije. Omenjam le še težko vprašanje izdajanja obrtnih listov raznlim zadružnim organizacijam. To dopušča obrtni zakon le v izjemnih primerih iz javnega interesa. Smatramo, da tak javni interes ni podan, če je ljudski potrebi zadoščeno že z zadostnim številom obrtnikov. Malenkostna razlika v prodajni ceni pa še ne more tvoriti javnega, interesa, ^ato apeliram na kr. bansko upravo, naj se obr-tovnice raznim zadrugam za izvrševanje rokodelskih obrtov ne izdajajo in naj se strogo postopa proti onim, ki vrše rokodelske obrte pod videzom, da delajo za svoje lastne člane, ker se to ponavadi izigrava, pa naj gre potem za mesarsko, pekovsko, čevljarsko, krojaško, mizar-isko ali katerokoli drugo stroko. Pa tudi pri izdaji dispenz radi pomanjkljivih izpričeval naj postopa banska uprava rigorozno in previdno in uvede maj se v primerih, kjer se je grešilo proti temu načelu, na primer v nekem slučaju mesarske strdke na Dolenjskem, revizija postopanja.
Zelo dragocena pomoč bi bila, če bi 'slavna banska uprava skušala na kak način, moirda is pomočjo kakega državnega ali banovinskega denarnega zavoda vzbuditi interes za snovanje priddbit-nih zadrug, takih za dobavo'blaga (sd-novm) in takih za prodajo izdelkov.
Pri oddaji javnih dobav prosim, da sl. banska uprava podpira domače obrtništvo ne samo v Ljubljani, ampak tudi po drugih mestih in krajih naše banovine.
Prihajam h koncu. Skušal sem biti objektiven in Skušal sem navesti ali vsaj pokazati na poglavitne pomanjkljivosti, iki obstojajo. Ne maram se »puščati v podrobnosti, ker isem uverjen, da bo »lavna kr. banska uprava tudi v bodoče v čim največji meri posvečaia obrtniškemu stanu in gospodarskim vprašanjem svdjo pozornost in skrb, t. j. zlasti obrtništvu, ki ga tira gospodarska kriza naravnost v obup- S tem, da si banovina ohrani poleg kmečkega tudi zdrav gospodarski in še posebno obrtniški stalež gradi najsolidnejši temelj za boljšo bodočnost celokupnega ljudstva dravske
banovine.
Da ne bo nesporazuma
ugotavljamo samo, da je bil dne 16. 11. 1933. podpisan pred sodiščem v Ljubljani sporazum, v katerem se odrekata obe obrtniški skupini vsem nadaljnjim osebnim izpadom in se zavarujemo že vnaprej pred morebitnimi očitki ali mislijo, da mi napadamo, ker odgovarjamo le na tuje najmde, kar je naša dolžnost.
UREDNIŠTVO.
3$ naliti krajev
Dvajset komunistov so zaprli v Zagrebu. Med njimi ste tudi znana njihova voditelja Stefanovič in Stiltoovič.
Socijalno-demokratska stranica je bila osnovana v Beogradu na kongresu, ki se ga je udeležilo 175 delegatov iz 76 mest naše države. Izbran je bil upravni odbor, v katerem je tudi nekaj Slovencev.
37 ciganskih porok v enem dnevu so imeli v Velikem Bečkereku, kjer je oblast tudi cigane prisilila, da nehajo s koruzništvom. Najmlajši zakonski par je bil star 16, a najstarejši 75 let.
Ponarejene srebrnike so zasledili v Zagrebu. iLahko jih je spoznati, ker je izdelava zelo slaba.
Proti kartelom cementa in železa so -energično nastopili stavbni delavci na •svojem zborovanju v Sarajevu.
šolo za zidarje in kamnorezce je odprlo trgovinsko ministrstvo v Surdulici.
V pravoslavno vero je prestopil sin predsednika subotiške židovske cerkvene občine znani advokat dr. Klein.
V socijali stično internadjonalo bo glasom soglasnega sklepa na konferenci v Beogradu vstopila socijalno demokratska stranka.
Balkanski pakt o nenapadanju in vzajemnosti je bil svečano podpisan 9. x. m. v Ateni, kamor so dopotovali zunanji ministri balkanskih držav razen Albanske in Bolgarske. Na ta dan so bile vse atenske trgovine in šole zaprte.
Več tujih diplomatov v Beogradu je obiskalo našega zunanjega ministra g. Jevtiča in prosilo za informacije o novem balkanskem paktu.
Slovenski likovni umetniki pripravljajo svojo organizacijo, da bi si zajamčili vsaj minimum za življenjski obstoj.
Spomladansko vreme je nastopilo v Dalmaciji in v Metkoviču cveto že češnje.
Predsednik vlade Nikola Uzunovič je
izjavil, da nova vlada zato ni v parlamentu nastopila s kako posebno deklaracijo, ker zadnja vladna sprememba nima nobenega značaja politične spremembe.
Po novem zakonu o pobijanju spolnih bolezni je obvezen zdravniški pregled -ženinov pred poroko.
Nujnost interpelacije narodnega poslanca dr. Bačiča o težkih razmerah delavstva v tekstilnih tovarnah je sprejel minister za socijalno politiko to narodno zdravje g. Ivan Pucelj.
Prva številka polmesečnika »Naša zmaga«, organa radikalno socijalne stranke je izšla v Sarajevu.
Za prizadete slovenske občine Struga, Dolenja vas in Sodražica je bilo po poplavni katastrofi Obrano v naši javnosti 66.000 Din.
Sprejem vajencev v Vajenski dam v Ljubljani
Sprejmemo v dobro vzgojo z izdatno hrano in stanovanjem vajence vseh strok. Mesečna oskrbnina 350 Din. Obrtniški vajenski dom v Ljubljani, Lipičeva ulica 2. — Telefon 35-23.
60 letnica g. Franca Kunca
Dine 38. jan. je praznoval 601etnico svojega rojstva ugledni ljubljanski mojster fotograf Kuinic Franc.
Jubilant je M rojen leta 1874. v Ldiub-ljani. 2e v mladih letliih se je osamosvojil ter jo otvoril svojo delavnico v WolfOvi 'idici, (kljer je še danes. Takrat fotografska oh rt še ni bila talko razvita, zato je hodili veliko po deželi, kjjer je nabiral naročila in ga poznajo po vsej dravski (banovini in izven nje kot solidnega iin poštenega obrtnika, udejstvoval se je tudi pri vseh obrtnih društvih in je bil Itudi, meid ustanovitelji mojstrske bOlin. Magajne.
iK!o se Ije lelta 1911. osnovala zadruga fotografov, je (bil iizvOlljen iza blagajnika, katere posle vodi še danes. Tudi drugače se je odlikoval v delu za prospeh zadruge. Nobeno delo mu ni bilo prenaporno. Vedno je bil med prvimi. — NjegOvo dobro srce pa poznajo zlasti potujoči pomočniki, katerim je vedno pomagal.
Združenje fotografov ga 'je v znak priznanja za nljegovo dOligoleitmo nesebično delo imenovalo častnim članom in mu izročilo krasno izdelano diplomo.
Hlbšer.
Zbor mariborskih pekov
Združenje pekovskih mojstrov v Mariboru je imelo v četrtek, dne 21. p. m. svojo redno letino skupščino v Garnbri-novi dvorani. Poleg čllanlov, ki so se je udeležili v lepem števliillu t-uidi iz odda-ljeneljšiiih krajev, so prisosltivolvali skupščini za mesitno načelstvo mariborsko veterinarski nadlsveitinik g. iiuigo Hiilniter-ledhiner, za Zbornico zbornični stvetnik g. JakOb Zadravec, za Okrožni odbor taijnilk g. Novalk Jiulilj in dbiltno zadružni nadziornik g. Iignacilj Zaloižlniik. Skupščino ie Otovorili .olb 10. uri predsednik Koren Jakob, kli se je po pozdravu navzočih in ugotovitvi sklepčnosti predvsem spominjal umrlih članov Maleka in 'Podgorška ter .predsednika Združenja peikovslkili mojstrov v Ptmju g. 'Ho' maža Lozinlška in fre v počastitev njihovega spomliina Odredil molk ene minute. Za overovaltellja zapisnika sta bila 'izvoljena gg. (Mikec ito Čebokli. Nato je zbornični svetnik g. Jaikob Zadravec (Sporočil pozdrave Zbonnlice in želel skupščini mnogo utsipeha. Taijnaško poročilo je podal g. NOvak in ‘iz Itega posnemamo, ida je uprava ivesitno in z vso vnemo vršila svoje posle. Imela lie 9 sej, vršilo ise je 5 članskih seisftanlkov in 'sklicali) 2 izredni skupščini.
'V poičetlku leta je uprava podvzela vse korake, da se ukine Sodslboitini davek na predelavo moke. Vložen je bil priziv na bansko upravo zaradi protizakonitega maksimiramlja cen kruihu po mestnem načelstvu mariborskem, ki ga pa do danes še ni rešila. Pekovskega kongresa; v [Beogradu oid 214. dO 26. sept. 1933 sta se udeležila prelds. Koren Jaikob in podpredsednik Horvat ilivan im je bil tia tem izvoljen za zastopnika pekovskih mojstrov iz dravlslke banovine predsednik g. Koren Jakob. Preprečena je bila odprava nočnega dela v p ek ar-
Občni Obrtnega društva za
V nedeljo, dne 11. februarja 1934 se je vršil redni občni zbor Obrtnega društva 'za Zg. šiško in Okolico v restavraciji g. Kaučiča na Celovški cesti.
Dnevni red:	Pozdrav in poročilo
predsednika, poročilo tajnika to blagajnika, poročilo nadlzoilstva, vpis novih članov, volitve, poročilo o splošnem gospodarskem položaju in slučajnosti.
Predsednik tovariš Kaučič je poročal na 'kratko o delovanju društva v preteklem letu. Tovariš Perico je prečita! zapisnik zadnjega občnega zbora, a tovariš blagajnik je podal blagajniško poročilo in tov. Perko še poročilo nadzorstva in predlagal absaluitorij odboru. Vsa poročila so bila sprejeta.
iNa poziv predsednika je na novo pristopilo 7 članov, tako da šteje društvo 47 članov, ofetali pa bodo še pristopili, tako da bodo vsi Obrtniki v kratkem člani svojega društva.
V imenu Zveze obrtnih društev je pozdravil navzoče tov. Iglič iz Ljubljane in razložil v kratkem pomen samostojnih obrtnih društev in ogromne naloge, M jli!h bodo morala izvršiti obrtna društva. Nadalje je poročal o pomenu Zveze obrtnih društev in nalogah, ki .jih ima Zveza. Pri volitvah novega odbora so bili Izvoljeni sledeči tovariši v odbor:
zbor Zg. šiško in okolico
Predsednik: Kurnik Josip, podpredsednik: Černič Edvard st., tajnik: Perko Matija, blagajnik:	Černe	Avgust,
odborniki: Berlič Rok, Marolt, Trampuš, Rojtoa Franc, Rozman, Hočevar Josip, Klančičar, Tomšič, nadzorni odbor: Berlič Alojzij in Zakotnik Anton.
Pri slučajnostih je predlagal tovariš Černe Avgust 2 resoluciji, od katerih eno na poštno upravo glede razmašanja pisem in drugo na občinsko upravo glede občinskega gospodarstva.
Tovariš Perko je predlagal, da pristopi društvo (k Zvezi obrtnih društev, ki ima svoj sedež v Celju.
Tovariš Černe Avgust je predlagal 2 delegata za občni czJbor Zveze obrtnih društev in sicer tovariša Kurnika Josipa in tajnika Perlka.
Tovariš Zakotnik je dal več stvarnih pojasnil glede občinske uprave. Pred-očil je navzočim težak položaj občine in obveznosti, katere ima, ki so v zvezi z občinskimi dokladami. Poročal je nada-1 je, da občinski odbor intenzivno dela in proiičuje problem znižanja občinskih doklad1.
Bili so (stavljeni še razni predlogi in vprašanja z ozirom na današnji težak gospodarski položaj obrtnika, nakar je predsednik Kaučič ob 12.20 zaključil lepo uspeli zbor.
nah, ki bi zlasfi zadela občutno male pekovske dbrftinike in povečala brezposelnost v pekqv!s!ki stroki. Uprava se je trudila, da se ne razpase nelojalna konkurenca med posameznimi člani, da se prepreči krOšnjarenae kruiha, in in-•terVenlkala v mnogih slučajih izaradi neupravičenega izvrševanja pekovskega 'Oibrta. Vložena je bila prošnja po Zbornici mia bamsko upravo, idla izida odločbo o Obsegu pravic pekovskega in slaščičarskega Obrita, da se tako preprečijo tozadevni spori. Ko se je koncem leta -dvignila cena kvasu skoraj’ za I)'in 7.— prii kg smo Se (takoj pobrigali, da se očuvaijo iinlteresi članov. Iz vsega tega se more presoditi, kako agilno in vesitno je vršila srvdje delo uprava in predsednik se ni Strašil ne izgube časa ne drugih inepryetnosltli., ki so se mu stavile na pOt. Krepka opora imiu je bil podpredsednik g. Hlorvalt Ivan. Vlso pod-poro pa je imelo Združenje v Zbornici in zllasti pri njenem itaijlniku golspodu dr. Pretnarju, ki je z nljemiu lastno vnemo in energiUo podpiral vse itežnOe pelkoiv-sfcih motlsltlrov. Prav Itako se mora združenje zahvaliti generalnemu itatjniilku Sa" veza pekarskih obrtnika v Zagrebu g. j Mlilaniu Bašiču, ki je v vsakem oziru rad nudil sivojo tovariško pomoč. Tudi nadzorstveni odbor je pod predsedsltvom častnega predsednika izdruženlja g. Kovačiča Alojzija vestno- vtfšt svojo nalogo.
Združenje Stelje 104 člane, 98 pomočnikov in 61 valjencev. Delokrog združenja obsega mariborska sreza in prevaljskega.
Obširno in vesltinio sestavljeno itaijni-ško poročilo je bilo po pojasnitvi zborničnega svetnika g. Jakoba Zadravca glede 3 odstotnega davlka vzeto na znanje. Prav (tako računski zaklfilulček za l^to 1933., ki izkazuje dohodkov Din •3L820.38 in irazlilodkov Diln 29.109.22, talko da znaša prebitek Din 2.711.16. Odobren je bil po krajši defoalti prora* čun za leto 1934., ki izkazuje raizbod-kov in dohodkov v enakih zneskih po Din 32.000. —
IV pomočniški izpraševalini odbor so bili lizvoliieni za meisito Maribor gg. Hor-valt Ivap, Zamuda Ivan, Čebokli J osip, Feierltag Anton, iza okolico Maribora g. Kovačič AloOzij iin IPetelk Jernej, za SV. Lenarit g. Emeršič Jialkob, za Prevalje g. Zavodnik Mihael in za Slov. Bisltnico g. Oiprauš Anton. Med isllučajmositmi je bila predvsem Obravnavana vloga ZVe-ze živilskih delavcev podružnice v Mariboru, da se izvoli paritetna komisija za reševanje spoirov med mojlsltri in pomočniki, zaradi reduoiradja vajencev in maksimiranja mezde v pekarnah s hrano. V razisodniški izbor islta bila izvoljena gg. Korein Jakob in Kovačič iAlo(iz'ij. Glede osltallih dveh itočlk pa prepoveduje zakon o obutih vsako posredovanje združenja. Goispoidl Obribno^zadružni nadzornik Ignacij Založinlilk sporoča, da hoče prirediti Zavod iza pospeševanje rtblrlti isltrdkov(no predavanje, ki bi ga imel g. Zadravec ml. iz Središča in naj se mojstri in pomiočnikii prijavijo do konca tega meseca pri združenju. Goisp. Rakulša je še opozarjal na krivičnost 3 odstotnega davlka iin da bi bilo iireba bolj proti temu nadaljevati. Nalto je predsednik g. Koren Jakob zaključil skupščino ob 12. nni in se Vsem zahva' HI za udeležbo.
3$ tujine
Več sto tujcev je poginilo pri zadnjem uporu domačinov v Avstraliji. Upor je sedaj že zadušen.
2000 novih avijonov bodo zgradile Zedinjene severoameriške države. Oboroževanje forsirajo, kolikor jim sploh denarna sredstva dopuščajo.
»Balkan ni več na Balkana, nego se je preselil v Evropo«, — piše »Potit Soiir« po zadnji konferenci ministrov v Beogradu.
Tajno komunistično propagando so odkrili v nekaterih angleških srednjih šolah. Komunistično društvo v Oxfordu je sklenilo, da njegovi člani ne bodo več obiskovali božjih služb.
500 komunistov, med njimi 45 žen, so zaprli v Tokiju in postavili pred izredno sodišče, ki jih bo 'zaradi upora v Ko-biju in Hakadatu strogo obsodilo.
Nevarno komunistično propagando so odkrili v japonski vojski in zaprli več višjih oficirjev.
Za več sto milijonov dolarjev so osleparjene UiSA v neki nedovoljeni transakciji bivšega ministra zrakoplovstva Craekerna. V afero je vpleten tudi bivši predsednik Hoover.
švedski kralj je na svojem potovanju v Berlin obiskal tudi nemškega predsednika Hindenburga in ostal z njim v daljšem pomenku.
Komunistične demonstracije so v Bolgarski na dnevnem redu. Večinoma jih prirejajo brezposelni in brezdomci.
15.000	nezaposlenih več so imeli v Angliji januarja kakor decembra.
63 radio oddajnih postaj, ki bodo oddajale program na 64 različnih jezikih, bodo zgradili v Sovjetski Rusiji.
Nemčiji je potrebno dovoliti oboroževanje, je izdavil Sir iSimon v angleškem parlamentu, ker' ga niti druge države ne morejo omejiti.
Dvanajstletnico kronanja sedanjega papeža Pija XI. so katoličani svečano proslavili 12. t. m.
Do strahovitih neredov in krvavih spopadov, v katerih je bilo mnogo mrtvih in na stotine ranjenih, je prišo v Parizu. Vojaštvo je streljalo v množico s strojnimi puškami in se je vladi z največjo težavo posrečilo, da se je položaj kolikor toliko izboljšal. Aretiranih je bilo več tisoč ljudi.
Azijsko društvo narodov snuje Japonska. V kratkem bo prišlo že do prvega mednarodnega sestanka azijskih narodov v Dajrenu. To društvo bo nedvomno pod močnim japonskim vplivom, ker je Japonska pač prVa velesila na Vzhodu.
Poljsko rusko prijateljstvo je na vidiku. Nedavno je minister Beck prvič cbiskal uradno Sovjetsko Rusijo in vsi politični krogi pridajajo temu obisku velik pomen.
Napredek obrtništva je mogoč le v slogi!
Zanatska banka Kraljevine Jugoslavije A. D., podružnica Ljubljana, objavlja, da obrestuje od 15. marca 1934. naprej nevezane vloge po 4%, vezane na 3 mesece po 5 %, na 6 mesecev po 6 %. Kapitalizacija obresti je polletna. Rentni davek od starih in novih vlog od 1. januarja 1934 naprej plača vlagatelj. — Uprava Zanatske banke Kraljevine Jugoslavije A. D., podružnice Ljubljana.
»La/iko se smejem, ker sem plačal naročnino rtu naš najboljši obrtniški časopis »Obrtni vestnik«. Storite tudi vi to takoj in omogočite redno izhajanje vašega naj-zvestejšega prijatelja.«
3$ otgaHtiael}
Združenje mesarjev bi klobasičarjev v Ljubljani de imelo islvolj občni zboir 28. januarta. Po stvarnem poročilu predsednika g. Breceljnika iin taljtnišikem poročilu g. Zana so bila razmoitrivana vprašanja, valžina za mesanslko sltroko. V debato so (posegli »g. Zajc, Urbas, Musar, Jesih itn drugi', »ter so bile sprejete razne resolucije radi davkov, klanja po kmetih in IrrMjl^tnsJkih izpiiitotV. Zborovanje, ki sita iga posetila za zbornico g. dr. Koce im za Okrotžini oidboir g. Iglič, 'je poteklo v lepem redu in medsebojni harmoniji.
Iz Brežic. V soboto, 20. januarja je bil pri nas dobro obiskan sesttanek obrtnikov, (katerega je sklicala Zbornica za T10I. Predsednik obrtnega odsefka gosp. JOsilp Rebek Se v obširnem referatu obrazložil delovanje izboilnice in obrtnega odseka,, sklepe 'konference Zbornic v Sarajevu, zahlteve obrtništva o reviziji davčnega sistema iln razne organizacijske zadeve. Tudi tajnik Okrožnega odbora v Celju, golsp. Žabkar, le podal obširno poročilo o delovanju Gkrožlne-ga odbora, o zatiranju šuišmarfsitva iin o davčnih in drugih vprašani)ih. Oba refe-ralte sta bila iz odobravanjem sprejeta, nakar se Se razvila osbSirtna debata, ki je pokazala veliko iz an imami} e obrtništva za (javna vprašanja, poleg /tega pa marsikaj razčistila. Želimo si še mlnoigo takih zborovamli.
V Krškem se je vrišila v nedeljo, 21. januarja skupščina Skupnega združenja rokodelcev iv Kiflškem. (Dvorana sokolskega doma je bila nabito polna. Skupščine so se Udeležili poleg članov tudi gg. Josip /Rebek, predsednik obrtnega odseka 'Zbornice iza TOI v Ljubljani, J. Malorvič, preldlsednik Okrožnega odbora obrifcrtilSkiih združeulj' v Novem mestu, in Žabkar Drago, (tajnik Okrožnega odbora obrtniških zdmžemlf v Celjlu. Pri obravnavanju dnevnega reda skupščine so se vršile precej oisltre debate, ki so pokazale, da je obrtništvo v veliki krizi in dia je pomoč zelo nuftia. Z velikim odobiravamjem je bilo sprejeto obširno in istivallno poročilo g. (Rebeka, ki fe v markantnih poltezalh Orisal težko! sitali-šče obrtlništVa in veliko delo Zbornice za. oizdraivllioniic goteipoldarelkSih razmer obrtniškega stanu.
Zborovanje obrtnikov v Celju. V
soboto, 27. [januarja, se je vršilo v dvorani Obrtnega dolma v Ce(I(ilu dobro obiskano) izbojevan j e ceUskilh obntniikoiv. Oolsjp. Jiosijp iRebelk, predsednik obrtnega odseka Zbornice za TOI je v izčrpnem in temeljitem poirolčiliu poidail sliko položaja, v katerem se nahaja naše obrtništvo, in delo Zbornice za TOI v Ljubljani, ki ga vrši v obrambo obritoi-šflva, zlaisiti glede davtčnih vprašanj. Tal|ni'k lOkrožnega odbora, g. Žabkar, je orilsal težak bo(j proti Suišmarjem iin pozvali obrtnike, da boj z združenimi močmi nadaljujejo. Oba referenta sta na stavljena vprašanlja dala stvarne odgovore in pokazala veliko potrebo po enotnosti in ediinstvu v obrtniških organizacijah.
SLAVIJA
jugoslovenska zavarovalna banka v Ljubljani
sprejema
zavarovanja proti ognju, nezgodam, vlomu, zavarovanje za izplačilo denarja ob doživetju gotove starosti in ob smrti, in zavarovanje za pogrebne stroške.
Posluje po vsej Jugoslaviji — ima svoje hiše v Ljubljani, Sarajevu, Osijeku in Novem Sadu.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani, Gosposka ulica 12.
Telefon 2176 in 2276.
Bilanca mesarjev in klobasičarjev
Tajniško poročilo na redni letni skupščini Združenja mesarskih in klobasičarskih mojstrov v Ljubljani, dne 21. januarja 1934.
Čestita skupščina!
Na zadnji skupščini, k!i se je vršila dne 5. marca 1933 fe bila izvoljena naslednja uprava:
Za predsednika: Brezočlniilk (Roman, za podpredsednika: Fidler .Jernej, za člane uprave: D raž Jolsip, Filipič Franc, Hlollz Malti ja, Hofaknecht Karol, Bave-š5č Stefan, Pirš Vinko, Serdinišek Blaž, Ta/včar Anton, Wolgerer Bmerik, Zalokar Martin. Za nameisltlniike:	Bach
Franc, Partlič Rudolf, Schwab Aniton, Urban Leopold, 'Wiiite Friderik. Za člane nadzorstvenega odbora: Smode Fran, Lipovšek Iivan, (Radii Anton. Za namesltinike: Mlule Josip, (Robič Julij, Zo-kaly Jolsip. Za predsednika častnega oldbara: Hohnec Firanc.
(Ulprava (je vestno vršila svoje poisfls in se zamiiimalla za vsa vprašanlja, ki so zadevala mesarsko in klobasičarsko isitroko. ilnlteuveniirala je večkrat uspešno v prijlavah neupravičenega izvrševanja obuta po posameznikih, kakor tudi po falznih zadrugah in vniovičevallnicah za živino. Posebno pa ji (je bito na srcu, da ise uredijo irazimeTe v mestni klavnici, izboljšajo inliene naprave, kakor tiudi /prepove nakupovanje svinj po slaninar-liih v mesite klavnici, uredi vprašanije gradbe sitojnlic itd. Toda na vse naše številne ivloge nismo, žal, dobili niti odgovora od mestnega načelstva. Da se vendar enkrat .rešijo naše prošnje in zahteve, se Ije poldala dne 27. nov. 1933. veččlanska depuitacija pod voldištvom podpredsednika g. Fidllerfe k mesitinemu nalčellniku g. dr. Livoldu. Ta je sicer de-putaciio dobrohotno sprejel in obljubil, da bo ugodil upravičenim zahtevam ter Izrazil željo, da se mu vse zahteve spo-roče pismeno, kar se je zgodilo z obširno vlogo dne 2. dec. 1933. Vendar do danes nimamo še nobene rešitve, nabavile so se samo štiri stolice za luščenje svinj iz kože. Niti tako neznatna stvar, kakor je zamenjava žarnic in s tem nujno potrebno izboljšanje razsvetljave v mestni klavnici, se ni izvršila. Uprava se bo nadalje zanimala, da se vendar enkrat odpravijo nedostatkl v mestni klavnici, za katero morajo plačevati mesarji visoke pristojbine in spada klavnica ined občinska donosna podjetja, ker donaša občini leto za letom čisti dobiček preko Din 200.000. V teh zadevah se je poslala že preje spomenica tudi podžupanu g. Golouhu kot predsedniku občinskega tržnega odseka, prav tako je bilo o vsem obveščeno tudi mestno tržno nadzorstvo.
Daši so nova pravila združenja potrjena za obmoičlje srezov Maribor mesto, .Maribor desini iln levi breg, Prevalje, Ptuj, Ljutomer, Munslka Sobota in Dolllnlja Lendava, se to še ni izvršilo,
ker so bili proti tej določitvi širšega okrožija vloženi prizM, ki Še do danes niso rešeni. Z ozirom na to moremo navajati le gibanje olandtiva, ki Ije bilo preje Včlanjeno v našem združenju, ravno tako glede pomočnikov in vajencev.
Združenje ije štelo zalčeltkom leta 11033 Slanov	125
v teku leta se jih ije na novo pritajilo	16
skupaj
odjavilo pa se jih je
141
19
tako znaša število članov s 1. januarjem 1934	122
Stanu e pomočnikov začetkom leta je bilo	80
na	novo 'je bilo prijavljenih	f>3
skupaj . .
odjavilo pa
138
43
tako znaša število pomočnikov začetkom t. L	95
Stanje vajencev začetkom 1. ije bilo	3i
na novo je bito prijavljenih	19
skupaj . .	50
učno razmerio je prekinilo 3, in bilo oproščen'h 9	12
tako ztnaša število vajencev začetkom leta 1934	35
Pri tem bi omenil, da je treba v smislu čl. 7. pravil združenja vsako izprsili emb o pomožnega osobja v teku osmih dni prijaviti združenju. Dogajalo pa se je, da so imeli mojstri zaposlene vajence po več mesecev, ne da bi jih bili prijavili združenju in da bi 'se bila v osmih dneh po sprejemu napravila učna pogodba, kakor predpisuje zakon o oibr-tih. -Ker ije pomožno osebje tako po novem zakonu o obrtili, kaikolr po zakonu o zaščiti delavcev močno zaščiteno, je v interesu molJsitiroV, da tolčmo izvršujejo vse zakonite predpise glede pomožnega osebja, da j,im iv nasprotnem slučaju ne nastanejo obaultlni sltrotški.
Daisi še niso positala praivilla gle.de razširjenega območja združenja pravioive-'Iljavna, je vendar 15 članov izvem Maribora im okolice prostovoljno vplačalo člansko vlogo; Talko so iz mesita FttuLia 'iin isireza pristopili skoralj: vlsii oinidoitni člani, iz sreza prevaljlslkega pa še oklevajo prisibolpiti k našemu združenijiu. Da se olaljlša našilm tovari'šem v Ptuju poslovanje je uprava- imenovala v svoji seji dne 23. nov. 1. 1. za svol.iega poverjenika za imeslto .iin srez Ptuj g. Weissen-siteina Maksa. Kolikor smo poučeni, se snulie novo isitrokovno zldruženlje za sreze iLjiutomer, Murlslka Sobota in Doilinija
Prvi mariborski obrtniški ples
Prvič so se letos ojunačili mariborski slovenski obrtniki in organizirali svojo prireditev, za katero je bilo med obrtništvom in ostalim meščanstvom precejšnje zanimanje. Dvorana Narodnega doma že dolgo ni bila tako lepo in okusno okrašena, kot za obrtniški ples. Poznalo se je na prvi pogled, da je bila na delu mojstrska roka.
Obisk je bil vkljub mnogim prireditvam zelo dober. Zbrano je bilo skoro vse zavedno obrtništvo iz Maribora in najbližje okolice. Navzoč pa je bil tudi pokrovitelj prireditve, mestni župan g. dr. Lipold z gospo, nadalje gospa Maistrova, predsednik obrtniškega odseka Zbornice za TOI, g. Rebek iz Ljubljane, poveljnik inženjerske podčastniške šole polkovnik g. Putnikovic, magistratni ravnatelj g. Rodošek, ravnatelj državne trgovske akademije g. Dolenc, predsednik okrož-nego odbora g. Bureš, predsednik trgovskega gremija g. Weixl in drugi predstavniki raznih narodnih stanovskih društev in obrtnih združenj. Ples je otvoril pokrovitelj g. župan. Obrtniška godba in tamburaški zbor obrtniške mladine sta
skrbela, da se je razpoloženje stopnjevalo. Ljubeznive gospe naših obrtnikov in pomočnice so pridno in vešče stregle gostom, ki so bili nadvse zadovoljni s postrežbo in niso mogli prehvaliti skrbnosti, s katero je bilo vse pripravljeno.
Prireditev, ki jo je priredilo mariborsko Slovensko obrtniško društvo, je uspela v moralnem in gmotnem oziru nad vse pričakovanje, čisti dobiček je namenjen v prid vajenskemu domu. Led je torej prebit in položen je prvi kamen za prepotrebni vajenski dom v Mariboru. Odslej bo društvo priredilo vsako leto svojo pustno prireditev.
Kljub temu, da je imela ta prireditev tako pomemben socijalni namen, se vendar nasprotni elementi v svoji slepi in netovariški strasti niso mogli vzdržati, nego so ob isti uri na drugem prostoru priredili plesno zabavo brez vsake vstopnine, le da bi škodovali prireditvi našega Slovenskega obrtniškega društva. Pač nova lovorika za njihov ponos in tovarištvo, kakor tudi nacijonalno zavednost.
Lendava s sedežem v iMursiki Soboti. Ce se Ito izvrši, bo naše združene obsegalo sreze mariborske, ptujskega in prevaljskega.
I>ne 7. IjunEtja /1933 ise je ustanovila Zveza združenj ,iml odsekov mesarjev dravske banov iln e v UjulbUiani in je bilo na tem ustanovnem občnem zbonu navzočih 6 delegatov našega združenja izmed 37 navlzočlnilh delegatov. V zvezni odbor je bil iza Maribor izvaljen g. BrezOčnik Roman in za računskega preglednika g. Fidler Jernej. Na tem ustanovnem Občnem zboru 'je bila spreleta obširna resolucija glede Manija živine po kmetih, glede davkov, določanja cen, inšpekcije dela, (javne nabave, mesarskega narašlščaja in nolveliranja obrtnega zakona. Dne 7. Mija .19130 se je vršila seja zveze v Celju in sta ji prisostvovala iza naše združenje gg. Fidler Jernej in Smolde, na kateri &e (bito izvršenih več važnih slkllepoiv. Na tej sei se Je določilo, da ima'jlo združenja plačati za vsakega Člana po D!in 15.—. Dne lil. avgusta 1933 se je vršila v Maitboinu IM.. seja Zveze v Mariboru, na kalteri so se zlaslti obravnavale zadeve glede Manja po kmetih, kandidatov za pomočniške in mOjlstrsike komisilje, sltinokoivnega lista, novele k obrtnemu zakonu in otrne-iSttve spireljema vajjencev. Prt tej seji sita zastopala naše zdnuženlje gg. Fidler in Smode. Sklenilo se Ije, ida prevzame referat iza mesarska združen1;a na velikem zborOvanlju proti šušmansltvu dine 13. avgusta v Mariboru gospod Fidler. Dne 38. septembra se (je vršila v Ljubljani IV. seja Zveze, pri, ikatert (je preid-sedhiik g. Brezoianik iRioiman zastopal naše zdfluženfe in se 6e na tej v gl a Vnem obravnavalo spremembe novega zakona o Obrtilh s posebnim Ozirom na mesarsko' in klobasičarsko sjtroko.
_ Dne 9. oktobra so člani klavničn odseka gg. Smode Fianc, Bach Fr me in Fidler Jernej odložil sivoSa mesta in so bili meisibo njih v seji uprave dne 23. novembra izvoljeni za predsednika g.,. Pavešič Stefan in iza člana gg. Lipovšek Ivan in Zalokar Martin. Kot skupino-vodlia (je ves čas vesitno opravljal svojo službo g. Frais Ivan.
iOb koinou se moram sipoimiiaatii. še meisarisike igodbe, kolje nadzornik je bil g. Holc Matija. Ker pa je bil ita zaradi bolezni dalje časa zadržan vUšiti ta posel, je bil v seji dne 23. novembra iiz-vofen za nadlzoinniika g. Lipovšek Ivan in za njegovega namestlnika g. Radi An-t)oln. Skrbno in vesltmo se fe zanimal za .godbo g. Senica Iivan. Bodi tvsem izrečena iskrena zahvala. Goldba |'e večkrat javno nasitopala, zlasti pri prireditvah Slovenskega obrtnega društva, oimanjam samo dostojno počastitev spomina pokojnih tovarišev na pokopališču dne 1.. novembra in ,na drž. prazniku 1. decembra. iV preteklem lleitu si je goldba nabavila nove uniforme 'in je v ta namen prispevalo združenje Din 1.000
'Naša .iskrena želja 'je, da združenje svotje živahno in vzorno delo nadaljuje z enako žilavostjo, kakoir doslej ker usipeh ne more izostati,
PUNSKE NAPRAVE
P. n. občinstvu, osobito hišnim posestnikom odnosno stavbenikom vljudno javljam, da Imam kot prvi in edini v naši banovini pravico in obrtno poobla-ščenje, da smem izvrševati, popravljati in napravljati sam vse potrebne plinske naprave in vode bodisi za kopalnice, kuhinje, ogrevalnfce in sploh, vse tozadevne hišnogospodarske in industrijske naprave v vsaki pogojeni izmeri. — Kot prvi tovrstni domač, aprobiran strokovnjak se priporočam vsem interesentom
NOVAK PETER, izprašan mojster za. vse plinske naprave. — Gregorčičeva 11, Ljubljana, Gradišče.
Odgovorni urednik Lojze Hočevar. Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. Tiska Narodna tiskarna. — Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem j j računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam Ši