List 51. / ^ t. , m ( LI. I I izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., ža pol leta 2 gld. in za leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani plača na Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 22. decembra 1893 torn mej drugim prinašati jako zanimiv spis # v« o ZIY Politiški oddelek. Ijenji m narodnem gospodarstvu v Ameriki, ki bode jako primeren za sedanje čase, ko se vse za Ameriko zanima in smo ž njo tako rekoč v tesnejši zvezi. Pa tudi več druzih zanimivostij bodemo priobčili v tem oddelku. Posebno pozornost bodemo po novem letu obra- " » Letos je naš list praznoval svojo petdesetletnico, gali domaČim in tujim novicam. To stroko Vabilo na naročbo t Pol stoletja se že bori pod staro zastavo Vse za vero mislimo gojiti v veliko večjem obsegu nego jo dtugi dom, cesarja. V vsem tem dolgem času ni nikdar pre- slovenski listi, ker dobro vemo, da se prebivalstvo v menil svojih načel, če tudi se je ravnal po razmerah, prvi vrsti zanimlje za razne dogodke po svetu. tem Služil je vedno stvari, ne pa osebam, za to se pa oziru bodemo skušali doseči nekako popolnost, tako tudi ni nikdar bal ostro postaviti proti temu ali onemu, da bode naš list v tem oziru popolnoma nadome-ako je videl, da njegovo delovanje ni bilo v prid naši stoval dnevnik. Čitatelji pač že iz današnje številke slovenski stvari. lahko previdijo, kake bodo „Novice" v tem oziru po Slovenski narod nima plemstva, zato mu pa novem letu. tako rekoč že zgodovina kaže, da mora v politiki List bode seveda tem boljši, čim več bo duševne hoditi demokratično pot. Slovenski narod tudi ni šte- in gmotne podpore. Za to se pa zahvaljujemo koncem vilen, za to ga ne smemo deliti v razne stanove, leta vsem pisateljem in dopisnikom, ki so nas podpi- temveč treba je gledati, da ga skupno pritegnemo na- rali v minolem letu in jih prosimo, da nas podpirajo rodnemu delu. Zato smo pa mi z veseljem pozdravili ravno tako tudi še v novem. Posebno bi nam ustregli novico da se misli razširiti volilna pravica in tako s poročevanjem raznih novic, ker teh vsak časopis naše parlamentarno življenje postaviti na širšo pod- najbolj potrebuje. Z daljšimi spisi smo tako bolje pre- lago. To bodemo zagovarjali tudi v bodoče. Potego- skrbljeni in večkrat za mnoge nam še prostora pri- vali se bodemo pa potem seveda tudi neprestano za manjkuje, da bi jih spravili v list. Zato moramo go- interese slovenskega kmeta in obrtnika'. spode pisatelje koncem leta prositi potr^Dljenja, da ne- Sedanji čas je pač težaven. Politične razmere katerih njih spisov tudi v minolem letu nismo mogli so tako zamotane, kakor so še bile malokedaj, kar porabiti, ali polagoma vse pride na vrsto. se razvidi že iz tega, da na Dunaji najkonservativ- Posebno se pa obračamo do naročnikov, da nam neji možje že podpirajo liberalce. V takem času je vsi stari ostanejo zvesti v novem letu in nam še kaj tem bolj potrebno, da se temeljito razpravljajo poli- novih pridobe, ker le tako bode naš list mogel izpol-tična vprašanja, kar bodo „Novice" delale tudi v njevati svoje naloge. Naš list bode tudi v. bodoče novem letu. hodil nekako srednjo pot mej slovenskima strankama Skrbele bodo pa za vsakovrstni pouk svojih či- in delal za skupno delovanje vseh Slovencev, trdno tateljev. V obrtnem in kmetJjjSkem oddelku prepričan, da le s skupnim delovanjem muremo Slo- prinašale bodo kakor doslej razne poučne članke in venci, kaj doseči. To jedinstvo je nam posebno v se- posebno se trudile seznanjati naše ljudstvo z najno- danjem kritičnem času treba, ko še kaže, da se pri- vejšim napredkom v teh strokah. Več dobrih spisov pravljajo važne premembe v naši državi. Treba je je že nam obljubljenih. največje jedinosti mej Slovenci, če hočejo v tem kri poučnem oddelku začnemo z novim le- tičnem času vspešno braniti svoje pravice 4 4. \ f » • • Edinost in slogo bodo „Novice" zagovarjale tudi treba v Novem letu in pričakujejo podpore od tistih terim je za slogo mej Slovenci. pa se bode že napravila slo ka- vedno premiš n Novice" veljajo kakor dosled v tiskarni preje- ko je šlo za Ijati ne, kako bi našli kako nasprotje. Čo so se nemški konservativci in liberalci lahko sprijaznili in sporazumeli stvo nemških predpravic proti Slovanom mane za celo 3 gld. 50 kr., za pol leta I gld. 75 kr. pozabili tako rekoč vse, kar jih je poprej ločilo m za četrt leta 90 kr leto gld } po pošti prejemane pa za celo gld. Blaz- zakaj se za pol leta 2 gld. in za četrt leta pri nas ne moglo doseči tako sporazumljenje, ko so nekaka ko- Naročnino prejema upravništvo v Ljubljani nikova tiskarna, ter se pošlje najceneje skozi poštno domače odnošaje. Ko so se Nemci združili tako nakaznico. vender vsa nasprotja le nekako prisiljena, pija tujih razmer, ki pa ni prav nič primerna za naše rekoč Božič. Zopet so se približali prazniki o katerih sveta w kev oznanjuje „slavo Bog na višavah in mir ljudem na zemlji." Vtihnili so boji v parlamentih in poslanci so odšli na svoje domove, da se v krogu svoje rodbine, znancev in prijateljev povesele božičnih praznikov in opočijejo od hudih naporov političnih se mogel vese proti nam, združimo se tudi mi in podlaga temu združenju bodi naš stari slovenski program, zlasti pa borba za narodno jednakopravnost, ker je narodno vprašanje že še vedno glavno vprašanje v Avstriji in bode tudi močno vplivalo pri novem vrejanji avstrijskih razmer. Naša pre- srčna želja je, da bi letošnji Božič bil in sprave za Slovence. praznik miru Tudi našemu odu' želimo da liti miru da mu minoli časi vednih bojev in Nevarnost za slovansko koalicijo. mogel pečati z mirnim delom za napredek svoj se Toda Mi smo takoj ko se začelo govoriti o žal da kaže,, da je še daleč taka doba za nas. slovanski koaliciji, boj da utegnejo Mladočehi napo da bode našemu narodu Zadnji čas se zbirajo vedno hujši oblaki nad glavo slovenskem narodu. Napovedujejo se velike reforme v naši državi, o katerih se pa kaže, v korist. Jedva minejo prazniki, zopet se začno novi parlamentarni boji. Baš slovenskim zastopnikom bode treba v sedanjem času podvojene odločnosti in previdnosti, da bodo mogli v sedanjih težavnih razmerah vspešno braniti sled še vse spriditi. Kakor se kaže, naša bojazen ni bila povsem neopravičena. Minoli teden se je vršila v državnem zboru debata o češkem izjemnem stanji. Mladočehi so poslali svoje najprve govornike v boj proti izjemnim naredbam. Tudi sedo. neizogibni dr. Eduvard Gregr se je oglasil za be Dr Eduvard Gre je sicer nadarjen mož ali s našega naroda pravice. Napake 1 ki maščevale bi se za dolgo. tacih resnih časih jih sedaj storili. svojimi pretiranostmi je že več škodoval češkemu rodu in svoji stranki, nego bi kedaj koristiti mogel, je nevarnejši mimo Vašatyja, ker poslednjega nikdo že za na-On pa bilo želeti. da Slo. resnega ne šteje podere. Kar zgrade drugi. pa dr. Eduvard Gregi Mi sicer lahko venci vsaj mej seboj bili složni in bi pri nas doma vladal mir, ker le s složnim postopanjem je mogoče doseči kacih vspehov. Toda žal, da pri nas še vedno ni govoriti o kakem narodnem miru. Še vedno vladajo prejšnje strasti, še vedno se vsakovrstna nasprotja vladajoča v tujih umemo, da so mladočeški govori ob tej priliki bili malo burnejši, kakor po navadi, ker,stvar za katero je šlo hudo zadeva od češki, ker se vsa odgovornost izvrača na Mladočehe. Če so besede se pri tem ažale bile ostr , de- pri vse drugačnih razmerah skušajo zanesti tudi k nam. Pri teh bojih, ki zaneso večkrat tuje stvari, se le pre- ki so se pač zameriti ne more, želah Vsaj še večina ni bila posebno naudušena za izjemno večkrat zanemarjajo domače koristi, l^ikdo ne pomisli, niso bili stanje, in je bolj glasovala zanje zaupnice vladi. da izreče nekake ne V vsem se je videlo, da mnogi poslanci da vsi naši domači prepiri o konservatizmu in liberalizmu nimajo na svetno življenje nobenega vpliva, na Slovenskem so pa v prid našim nasprotnikom, ker že star pregovor posebno prepi da bi izjemno stanje bilo potrebno. Večina bilo skoi Heroldoveg mnenja da Sicer pa ko pravi, ako se dva prepirata se tretji smeje, mislili, da so posebno sedaj taki prepiri skoro odveč, celo na Dunaji lahko dobri katoliški možje se bratij Plenerjem in tako očitno kažejo, da je velik del njih se bilo tudi izhajalo z navadnimi zakoni. Minister notranjih stvarij bi bil imel tudi silno težavno stališče pri « zagovarjanji izjemnega stanja, da mu ni dr. Gregr podal Da bo dr. Greg s prejšnjega kričanja proti liberalizmu cijsko sredstvo, katerega pa sedaj jim bilo najboljšega orožja z govorom svojim. hudo govoril, je bilo pričakovati, vsaj je šlo za to, pridobi prejšnjo popularnost. On je namreč dne 12 bolj agita- tembr da si sep- tako je tudi pri nas marsikaj le agitacijsko sredstvo treba. Ravno da ko je policija na Sofijskem otoku malo bolj sto pila na prste, jo potegnil in pokazal svojo boječnost se razburja važno načelo od, marsikaj J kar tem je bil vsekako zgubil mnogo zaupanja pr narodu se ado proglaša za ki je bil trdno prepričan, da je tako odločen mož tudi Čas je pač, da sedaj potihnejo vsi mej nas zase- pripravljen kaj pretrpeti za svoje prepričanje. Tedanjo jani umetni prepiri in si vsi podamo bratsko desnico za f skupno narodno delo. Pred vsem poiščimo vse, kar nas veže, ne pa tistega kar na razdružuje. Le resne volje je napako sedaj veljalo popraviti. Res je, da posebnega občudovanja ne more vzbujati pogum v državnem zboru ko vsak poslanec ve, da se mu nicesa zgoditi ne more ali vender odločen govor tudi na tem mestu nekaj vp liva 431 Gotovo bi dr. Gregr bil dosegel precejšen vspeh, da se je postavil na pametno stališče kakor njegovi. vimi nazori, mari se to ne pravi naravnost stare Kranjce so se tovariši in kranjstvo proti slovenstvu klicati iz groba. Slovenski Štajarci in Korošci naj pa žrtvujejo svoje avstrijsko do- Dr. E. Gregr je pa v svojem govoru ne le vse pri- moljubje kakemu štajarskemu in koroškemu patrijotizmu. znaval, ker se od vladne strani dolži Cehe, temveč je Vidi se, da je dr. Gregr le gledal na efekt, da pa niti trdil še več. Rekel je naravnost, da Cehi ne poznajo Av- pomislil ni, če se govor njegov le malo vjema s faktič-strije, temveč le Češko in češko domoljubje, potem je nimi razmerami. temveč le pravil, da Tirolci poznajo le Tirolsko, Poljaki le Galicijo, Tudi je sedaj težko, da bi Slovenci, Dalmatinci in čemur so seveda dotični poslanci glasno mu oporekali, drugi Slovani, ki se odlikujejo s svojim čistim avstrijskim Tudi je govoril, da se je ohladila ljubezen češkega na- domoljubjem lahko mogli hoditi z Mladočehi. Tega si ne roda do vladarske rodovine. Da Čehi ne marajo za Av- morejo dopustiti, da bi kdo sumničil njih neomadeževano stri j o. je dokaz to, da so se na Češkem mazali cesarski avstrijsko mišljenje. orli. Indirektno je tako rekoč pretil z revolucijo. Nemci že tako radi dolže Slovane, da niso zvesti cesarju in to je že nam mnogo škodovalo. Lahko si mislimo, kako veselje so vzbujale dr. Gregra besede v levi- čarskem taboru. Bolje bi zanje ne bil mogel govoriti, ko bi ga bili najeli m plačali. Sedaj ne bode treba sum ničiti in zavijati, ko bodo hoteli razkričati Slovane za slabe Avstrijce, temveč kar navajali bodo dr. Gregra govor, ki je jeden glavnih zastopnikov one češke stranke ki sedaj ima zaupanje češkega naroda. Dr. Eduv. Gregr se pa grozno moti, če morda misli, da je res s svojim govorom kaj prestrašil vladne kroge ali pa Nemce, da bi se bolj ozirali na Čehe. Za to dr. Gregr ni pravi mož, kajti tacega se nikdo ne boji, ki je prvi pobegnil pred policijo. Sploh so Mladočehi ob izjemnem stanji v Pragi Vlada pokazali premalo poguma, da bi se njih kdo bal. ve predobro, da jej je le treba malo strožje struno napeti, pa dr. Gregrova odločnost ne seže dalje kakor do praga češkega deželnega oziroma državnega zbora. Zato pa ni pričakovati druzega, kakor da bode vlada s silo skušala zatreti seme, ki so ga zasejali Mladočehi. Večkrat se že sedaj sliši, da so razmere na Češkem posledica TaafFejevega preveč prizanesljivega postopanja. Mi seveda nismo tega mnenja. Ali verojetno je pa, da se bode sedaj strožje postopalo na Češkem. Čehom se ne bode nikjer privolilo ničesa, češ, pospeševanje češtva je jednako s pospeševanjem protiavstrijskih teženj na Češkem. Povsod se bode sedaj podpiralo nemštvo s pretvezo, da se s tem podpira avstrijsko domoljubje. Posebno se bode gledalo, da se ohrani nemški vpliv na Moravskem in v Šleziji 9 Češ 1 s tem se zabrani, da s6 v teh deželah ne razširijo protiavstrijski Gregrovi nazori. Znano je, da m Nemci znajo vsako stvar dobro porabiti v svoj prid, gotovo bodo porabili Gregrov govor v to, da proglase Slovane za največje sovražnike Avstrije. Gregr so popolnoma napačni. Mi smo pre pričani, da v češkem narodu ne preminulo še avstrijsko domoljubje in tudi ne bode. Tirolci so pa žetolikrat pokazali svojo udanost za Avstrijo, da je pa razžaljivo, če je dr. Gregr rekel, da poznajo le Tirolsko in tirolsko domoljubje. Poljaki pa pač tudi niso voljni svojega domo- I ljubja vkleniti v ozke gališke meje in sleških in buko-vinskih bratov pröpustiti potujčenju. Dr. Gregr je s svojim nepremišljenim govorom torej že veliko oviro naredil složnemu delovanju slovanske koalicije. Pomisliti je pa tudi, da vsa opozicija šteje le še nekaj nad 70 glasov, ako ne prištevamo nemških naci-jonalcev. To je pa vsekako številno premalo. Mi smo že pojasnili, da je sedaj glavna stvar, da se prepreči volilna reforma v levičarskem smislu. To je pa jedino mogoče, ako se opozicija povekša do tretjine zbornice, to je na 118 poslancev. Za ostre mladočeške govore se vlada pač malo zmeni, ali jako bi se pa zmenila, ko bi Mladočehi pri posvetovanji o volilni reformi zbrali okrog sebe 118 poslancev, kateri bi vladno predlogo vrgli pod klop. To je tudi mogoče, ko bi umno postopali. V Hohenwartovem klubu še nekaj poslancev, ki bi se dali pridobiti, da Mladočehi umno postopajo. Ti možje nimajo proti Mla-dočehom druzih pomislekov, kakor da se jim zde preslabi avstrijski domoljubi. Ravno tako bi tudi Rusini se utegnili jim pridružiti. Nemškonarodna stranka je celo mi- ■ slila glasovati proti izjemnemu stanju v Pragi, da ni dr. Mi se dosti ne zanašamo na nemškonarodno stranko, ali vender ima tudi ta « stranka več mož, ki bi iz nasprotstva proti liberalcem utegnili glasovati proti vladi. Sedaj je pa sploh težavneje še dobiti dosti poslancev proti vladi, ker na vsacega, ki bode podpiral Mladočehe, pade nekaka senca, kakor bi bil nasprotnik Avstrije. Zaradi tega se bojimo. Gregr stvari tako čudno naslikal. da dr Gregr mnogo pripomogel s svojim govorom, da si z ugodno volilno reformo Nemci zagotove prvenstvo v naši državi. Morda se bode dala stvar še popraviti, ker volilna reforma še ne pride kmalu na vrsto, za to pa želimo, da Mladočehi v bodoče previdneje postopajo in v bodoče tudi dovolj odločnosti pokažejo proti razdirajočim elementom v svojem klubu. Sedanji čas je silno, silno važen, in napake, ki jih store sedaj, se ne bodo dale z lepo viti sedaj se gre za to bodo popra-tudi zanaprej še Nemci gospodovali v Avstriji, ali se pa za zmiraj naredi konec temu gospodstvu. Politični pregled. f Državni zbor je odšel na božične počitnice, ko je poprej potrdil izjemno stanje v Pragi in dovolil začasni budget. obeh teh dveh stvareh sta bili burni razpravi. Proti izjemnem stanji so govorili najboljši mladočeški govorniki, pa ne pa tudi vsi jednako spretno. Zagovarjal je izjemno stanje minister Bac- pomisliti, se Ii Jugoslovani moremo zadovoljiti z Gregro- qehem, češka veleposestnika Schwarzenberg in Deym in nekateri Posebno 42 levičarji. Minister je pri tem celo proti dr. Gregru branil lo- nevarnosti. Ta manjša se od dne do dne. Vse prestop^ai tabor jalnost naroda češkega, knez Schwarzenberg je pa naglašal vstašev. Celo poveljnik vladne mornariee je prestopil k upor-zvestobo cesarju, naj je kronan za kralja češkega ali ne, ka- nikom. Naposled bo sedanja vlada vendar le morala tero besedo nekateri tako razlagajo, da veleposestniki nekoliko odstopijo od češkega državnega prava. Izjemno stanje se je potrdilo s 185 proti 75 glasovom. — — Pri debati o začasnem budgetu so govorili slovenski poslanci Hohenwart, Klun, Fer-jančič, dr. Gregorec, Spinčič in Laginja. Hohenwart v svojem govoru ni nič Slovence omenil, prav kakor bi ga ne bili volili slovenski kmetje. Sploli je pa bil njegov govor tak, da so Obrtnija. UCftU bili levičarji najbolj zadovoljni ž njim. Od kar se je osnovala koalicija, mož popolnoma plava v nemškoliberalni vodi. Drugi poslanci so pa odločno zagovarjali slovenske težnje posebno dr. Gregorec je nekaj resničnih povedal grofu Hohenwartu. Poslanec Klun je dal vladi seveda precej rahlo razumeti, da « Lakiranje kovinskih izdelkov. (Dalje.) Kopaluv firnež. Raztolči 130 gramov tinega belega kopala v droben prah, deni ta prah v nov, dobro pocinjen lonec, vlij nanj jedno žlico terpentinovega olja in dobro stresi, da pride ves kopalov prah s terpentinom Slovenci pojdejo v opozicijo, če se nanje ne bode oziralo, sicer v dotiko. Lonec postavi potem na žrjavico (žareče oglje), pa ni mogel najti dovolj dobrih stranij na vladi in njeni iz- mešaj z leseno palčiko in glej, da se kopal počasi raz- ]avi. pač njegovega govora smo pač posneli, da se bode mož s krvavečim srčem ločil od Plenerjevega smo reči Windischgrätzovega ministerstva, ko temu prisilile. Omladina. ne hoteli ga razmere topi. Ko se je kopal popolnoma raztopil, vzemi lonec od ognja, pomešaj še parkrat, potem pa začni prilivati segreto terpentinovo olje, ko je kopal zgubil svojo hudo kratkem se v Pragi začno kazenske vročino. Olje s početka pridevaj le v kapljicah, potem pa obravnave proti 78 zatoženim članom tajnega češkega društva uže smeš bolj močno vlivati, dokler vsa masa ne postane drugi Omladina". 45 zatožencev je v preiskovalnem zaporu so pa v svobodi. 38 zatožencev je iz Prage, jeden iz Dunaja, drugi iz praške okolice. Mej njimi je 1 odvetniški kandidat, jeden filozof, 4 časnikarji, 12 tiskarjev, 21 rokodelskih pomočnikov gosta kakor kak up Tedaj postavi lonec zopet na ža reče oglje in ko začne tekočina kipeti. prilij. vedno m učenčev, dijaki. drugi mešaje, razgretega lanenega .firneža. Pri tem je treba biti pa raznovrstni obrtniki, previdnim, da se kaj ne vname. Ko je tako nastali ko- 14 je obdolženih veleizdaje drugi pa druzih zločinstev in pre- palni firnež še gorek, ga precedi skozi dvojno greškov. Obravnava bode trajala tri tedne. Ogerska. — Odsek ogrske zbornice poslancev se je jedno-glasno izrekel za civilni zakon. Tudi opozicija je glasovala zanj. Liberalci imajo že prvo besedo na Ogerskem. platneno Nemčija. Nemški državni zbor je te dni vsprejel trgovinske pogodbe z Eumunijo, Španijo in Srbijo. Govori se, da v kratkem pride v zboru na vrsto tudi trgovinska pogodba z Eusijo, od katere je tudi upati, da se vsprejme. Anglija. Angleški trgovski krogi močno naganjajo cunjo v suhe flaše. Omenjamo še, da lahko kopalov firnež razredčimo s terpentinom in sicer smemo brez škode pri-liti jedno tretinjo terpentinovega olja. Lep bel kopalov firnež dobimo na nastopni način. Vzemi 64 gramov belega benečanskega terpentina, segrej ga v porcelanasti posodi v pečni cevi toliko, da se kuha, tekočino vlij previdno v nov lonec, v katerem močnega luga, (samo kalijev angleško vlado, da stori kaj v varstvo angleške trgovine in je do jedne tretinje kakega v ta namen pomnoži mornarico. Željam trgovcev se baje us- lug ne sme biti). To zmes kuhaj jedno uro, potem jo treže, kakor poročajo razni listi. Vlada je menda že dovolila gi^i^di in lug previdno odlij. Na to kuhaj terpentin še jedno uro, a s čisto vodo. Dobro je, če se kuhanje s čisto vodo tri do štirikrat ponavlja. Potem je terpentin popolnoma očiščen. Od tega očiščenega terpentina vzemi Nova vlada, o kateri se je mislilo, da 16 gramov, deni ga z fino stolčenim belim in prozornim milijonov fantov šterlingov (okoli 92 milijonov gold.), da se zgradi sedem vojnih ladij. Strah angleških trgovcev tiči naj-brže v tem, ker se rusko brodovje stalno nastani v Sredozemskem morji. Francija. ne bode dobila zase potrebne večine v zbornici, vživa sedaj temu pripo- polno zaupanje pri ogromni večini v zbornici. kopalom v močno stekleno posodo (kupico za pivo) ter postavi posodo v slamnatem svitku v lonec, ki je napolnjen z vodo. Krog stekla zabaši tudi še slame, tako da moger ji je največ zadnji anahistični atentat. Celo najradikal-neji elementi, ki so bili prej nasprotniki nove vlade se zbirajo okrog te in ji z vso odločnostjo pomagajo do tega, da se iz- stoji trdno v loncu. Nad vodo naj moli kake 5 cm, da ne dajo ostri zakoni,, ki bodo že iz početka onemogočili vsako more voda vanj. Lonec postavi na kozi nad žareče olje anarhistično gibanje. in glej, da začne voda vreti. Kolikor se vode izpari, to- liko jo je treba sproti prilivati. Ko se začne kopal topiti, ga mešaj s segreto stekleno palčico in ko se je popri vojakih vsaj 20 milijonov na leto prištediti,'ne da bi se polnoma stopil, prilij segretega terpentinovega olja in količkaj zmanjšalo število vojske. Vsled te zahteve so odklo- pozneje lanenega firneža, vsacega približno jedno tretino. Crispiju se je konečno vendar le posrečilo, Italija. da je sestavil novo ministerstvo. Vsled slabih finančnih razmer je namreč Orispi stavil do vojnega ministra nalogo, da mora nili trije odlični generali ponudeni jim portfelj vojnega mini- Zdaj je portfelj sprejel Mocenna, ki bo skušal napomi-nano nalogo z vršiti. — Da bi se vojska zmanjšala, v to do- stra. voliti ne more italijanski kralj z ozirom na zvezo z Nemčijo. Ko je vse še parkrat povrelo, vzemi lonec raz ogenj precedi gorko skozi platno in firnež je gotov. (Konec sledi.) 1 Zanardellijevega ministerstva le za to ni potrdil, ker je imelo v programu zmanjšanje vojske. Francoski listi se jako ne- pač pa se še vedno bolj širi. Obrtnijske raznoterosti. Stroj za letanje po zraku. Prof. Jurij Wellner v Vstaja v Braziliji se še vedno ni polegla, Brnu zadnji čas priporoča, da bi se stroj za letanje po zraku Vladna stranka je v vedno večji napravil po načelu, na katerem sloni letanje tičev in pa žu" povoljno izražajo o novem ministerstvu in pravijo, da je to nevarno francoskim interesom in evropskemu. miru. Amerika. — C.''- C. I , želk po zraku On pravil natančne načrte za tak stroj katerega brzina in smer se bode dala s posebni vse leto po tih vrejevati. Profesor misli, da bi motor lahko gonil stroj, v katerem m pripravami 100 konjskimi močmi Ta stroj se v zraku tudi lahko usta\ se vozilo 16 oseb po zraku boljš lična je če se oti ali vender najbolj pogosto v maji azprostrte rjuhe Škod Naj a le navadnih letih je jako neznatna. Doživeli smo Vetr stroj upiral s hitrej vožnj ne prišel ker V posebno v hude veti bi se tak P^ da je skoro vse liste prevotlil ta hrošč in pa ampak se ne spuščal v zračno višavo kakor zrako uničil vse cvetje Pr vozil Kmalu se bode izdelal tak stroj za poskušnj v visočini od 20 do 30 metrov Sadj mladih drevesih tudi oškoduje list obgrize. Mej največje škodljivce sadnega drevja pa vender ni prištevati. Zaradi tega se mnogi sadjarji dosti Velik sod Frankenthalu sedaj delajo v neki sodariji za veliko vinsko trgovino ogromen sod. Dolg bode 530 metrov in pri vehi pet metrov visok. Držal bode 860 hektolitrov in in tehtal 250 centov prazen, napolnjen pa 10000 centov. To bode gotovo največji sod na svetu. ne menijo zanj. (Dalje sledi.) Kmetijske raznoterosti. Italijansko, vino. mesecu oktobru se je v naše ce- se Tehnologičen obrten muzej na Dunaji. V pondeljek varstvo pripeljalo 68120 meterskih centov vina za 22866 za občinstvo otvorila razširjena d\ za malo obrt ^^^terskih centov manj nego lani v tem meseci. Od dne 1 m pa permanentna razstava učil in del učencev c.'.kr gičnega obrtnega nuvarija do konca oktobra soboto 20 kr muzeja strokovnih šol. Vsak dan izvzemši 913101 metersk se je v našo državo vpeljalo cent italijanskega vina. Srbskega odprta od 10 do 4 ure popoldne proti vstopnini ^^ ^^teio velja jednaka carina kakor za italijansko ponedeljek torek sredo in četrtek od eČer in v nedelj od ure do 12 vstop ure dopoldne Zvečer delajo motori in drugi stroji do pa prost vpeljalo do konca centov. Do konca ali oktobra vma, se je letošnjega leta 4742 meterskih ke letine avgusta so se v Italiji nadejali bogate po došlih poročilih se ta nada Varstvo proti zajcem Po zpolnila zimi zajci pokončav mnogo sadnih dreves. Nekateri mažejo drevesa z ilovico, krav- jekom ali krvjo, da bi se jih ne lotili glodavci. Dež pa ilo- drev hitro opere. Sicer pa ilovica, ko se strdi ovira delavnost drevesnega luba, kajti tudi po zimi-drevo popolnoma Škodljivci sadnega drevja. n'^ otrpne Tudi lubje pod ilovico rado razpoka, ker se ne more tako krčiti in raztegovati kakor les pri vremenskih pi Vej Ičk (Dalje.) s conicus) se nahaja na jablanih, hruškah, češpljah, češnjah hrošč je niajhen, kake tri milimetre in marelicah Ta membah. drevesa poganjati, lubja, ker je škodi j Posebno se je tega bati proti koncu zime, ko začno Strjena ilovica ovira, da zrak ne more do Bolj ce dolg visnjave sem Trnj se z železno žico, ali pa s trtami nikakor ne ovira dr drevje z priveže okrog 3 trnjem drevesa, trtja svetlozelene barve, črnih nog in črnega rilca. Truplo ima kratko črno dlačico. Prikaže se od anrila do julija drevo pred zajci zblapenja in vender varuje razjeda cvetje in listne peclje. Največ škode pa napi da ize mlade poganjke, da v njih stržen nese jajca ? Poučni in zabavni : 'mA Babica tako znese po 30 jajec. Taki poganjki polnoma odgr so po m m 1 padejo na tla, v jednem meseci se iz leže ličinka, ki hitr o doraste in izleze v zemij leto pa pride na dan zopet kot škodljiv hrošč. Da s se pripore Drugo f kolikor moč omeji škoda, ki jo dela ta hrošč pobirati odpadle poganjke, predno se izle 1 t Potopisne črte. Iz Ljubljane v Ljubljano. Spisuje Jos. Levičhik. (Dalje.) Skončaje ogledovanje osilniške cerkve podal* sem se žejo ličinke. Na manjših drevesih se ti hrošči tudi lahko s prijetnim spremstvom dol do izliva rečice Čubranke v love zlasti po noči, ko letajo z večjih, pa seveda to ni Kolpo kjer poslednja ravno na onem mestu pričenja de mogoče. Dajo se pa otresti na razgrnjene rjuhe in potem lati mejo med Kranjsko in Hrvatsko. Ker bom Osilnico pokončati javaljne kedaj še videl me Hruškar (Anthonomus piri.) Pomladi se več- si ogledat še izvir Kolpe pr na moč mikalo iti to krat opazijo po hruškah cvetni popki bilo potrebnega časa se ne odpro, Do tja je namreč od Osilnice poldrugo uro Konec temveč porujave, se posuše in odpadejo. Dolgo se je mi sli škega „Vidma," (tako se imenuje zelo rodovitno polje da to prihaja od mraza. Natančnejo preiskave so ki se razprostira med župnim dvorcem in Kolpo) prepe pokazale, da to škodo dela neki jabelčarju podoben hrošč. Ijati se zamore čez njo s čolnom, in potem se gre en vanje znese samica tega čas po potu en čas pa po stezi ob njenem desnem bregu. ki Predno se pomladi napno popki, hrošča jajčica in iz njih se izležejo ličinke notranji del cvetja, ki se potem razviti no more tukaj pomaga, če se hrošči otresavajo in nabirajo. azjedo Pol ure nad Tudi Pobi- Osilnico dere reka z močnim šumom pri tako zvanem kraj n Stari mlini" po stenah 5 pr izviru ranje odpalega cvetja pa navadno ne pomaga, ker se činke ali bolje mladi hrošči že izležejo. Kolpe pa je velik kotel, do katerega se pride samo po stezi mimo vasi Razloge, in le ob suhih časih. Kotel ob dajajo Rudeč baje na treh stranij strme skalnate stene (Luperusrufipes) se prikaže posebno morebiti nad 100 metrov visoke ki so Turistom se na moč pri v maji v večjem številu po jablanah in hruškah, razjeda poroča za ogledovanje ta divje-romantična okolica, in mlado listje, cvetje, popke. Ta škodljivec dobi se sicer strogo 5 pa pičlo odmerjeni čas meje oviral od te n par r i (Za našega slavnoznanega gosp. „Jeruzalemskega lega strica, ki so mi enkrat djali : „Joža! ni vedno m'c, tije." romarja" bil bi izvir Kolpe gotovo znamenit fotograficni predmet.) — pride tudi k'c", ali z drugimi besedami: prijetnostim sledijo tudi neprijetnosti. Ako sem namreč hotel speljati Vrnivši se od izliva Čubranke šli smo z mojim moje potovanje natanko po programu, kazala se je nujna spremstvom ogledat še zapadno stran osilniške vasi ter potreba, namesto vleči se v posteljo k počitku, zasesti voz naprej po cesti pičlo četrt ure dalječ do mostu, ki je in v noči odpeljati se: napravljen čez Cubranko, in katera dela tudi ondi mejo IX. iz Osilnice v Reko. Tako se je tudi zgodilo. Po 8. zvečerni uri zapustil med Kranjsko in Hrvatsko. Ker se mi je reklo, da se zamore priti do mosta v dobre četrt ure v hrvatsko far- gem mirni kraj Osilnico, in odpeljal se po dolgi dolini / zopet proti Brodu. Noč je bila svitla in kazala mi pri no vas Plesce, in da je dobiti tam dobro pivo, bili smo i S spremstvom zdajci eno, u iti namreč tja. Pospešili smo gyitu blede lune svoje nočne slike: zrak je bil pa vender toraj svoje korake po lepi ravni cesti, katera vodi skoz nekako bolj hladen od prejšnega večera. Okoli 11. ure Plesce naprej proti Čabru, Prezidu in Kranjskemu. — dospela sva z voznikom na Brod. Rad bi bil on tam ne- desni žuborela nam je rečica Čubranka, ob levi pa koliko nahranil konjiče, pa ljudje so bili menda ravno so se razprostirala polja in travniki. Dolina ni široka J a prijazna Kmalu smo zagledali Plesce pospali in ni jih bilo moč sklicati. Dal m grede bili dvorišču živalima malo krme vgrizniti ? toraj koj na jaz pa sem na tudi tam. Mislim da ima Hrvatska malo vasi, ki bi imele pravil med tem malo nočno „promenado" po Brodu. Šel toliko lepih hiš, kakor jih je viditi v Plescah. Tudi farna sem doli do mosta, ki pelje čez Kolpo na Kranjsko, pre- ka- Pri- rkvi. cerkev, posvečena Presveti Trojici, je dosti prijazna in stopil mejo in oziral se doli proti Fari pri Kostelu snažna. Duš šteje duhovnija 13 sto.*) tero okolico je bleda mesečina čarobno osvitljevala. Ko smo bili v Plescah z ukusno pivo, zavžito v prav šedši nazaj čez most šel sem še doli proti fai krasno opravljeni dvorani 5 (ki bi delala čast vsakemu Povsod je bilo vse tiho, kakor v grobu, živa duša se ni mestu) dobro okrepčali, napotili smo se po prijazni do- ganila kar je bilo morda še dobro za me. Kako lahko linici zopet nazaj proti Osilnici. Solnce nas je tako pri- bi me bil imel kdo za kakega nočnega vohuna. Kolikor jetno grelo J da bi človek o sredi oktobra kaj tacega ko- sem zamogel v noči ogledati, je Brod precej velik in za- Med drugim ondi tudi grajščina kneza gozdi se raztegajo ob } maj pričakoval. Prišedši nazaj v Osilnico šel sem si ogle- nimiv kraj. « dat šolsko poslopje, ki se je bilo ono jesen ravno pre- Thurn-Taxis-a, česar posestva in zidalo in preravnalo. Služilo je poprej za orožniško ka- desnem bregu Kolpe noter gori do Osilnice. sarno, za kar je morda bolje ugajalo, kot za šolo, ker bo - zlasti učna^ dvorana vender za svoje namene prenizka. Opoldan se je na domu mojega gostoljubne gosp pri- Poučni in zabavni drobiž. Zlato poroko je praznoval te dni angleški pisatelj dr. Smiles, katerega dela so jako razširjena in prevedena v več raznih vetrov", a vender zabavali se kot zdavnej znani jezikov. Njegovega de „Selt-Help" prodalo se je v angleškem jatelja rabila „velika žlica", bili smo navzoči sicer „od prijatelji. Veliko popoldneva smo potem presedeli še na domu vrlega gos. župana Ožure 1 kamor bila prišla za kateri je po nami še iz Plese prijazna družbica, in tako je minil dan » kakor bi ga bila vzela kafra. Kakor je bil tedaj prijeten raznih del izvirniku 180000 izvodov. Döllingerjeva knjižica. Znani Döllinger, zadnjem cerkvenem zboru bil prestopil k starokatoliški, veri je tej knjižici je okrog 18000 apustil velikansko knj lih od 1820. do 1890 leta Po ves dan enako bilo tudi še na večer pri večerji na določbi se ima denar se skupi za to knj pokojnikovi porabiti je za ustanovo na monakovskem vseučihšču katerem bil on profesor. Ta knjižica ima veliko število dobrih bogoslovskih domu mojega gostoljubnega gosp. prijatelja. Glede na to, da je bilo prejšno noč za me le malo počitka, se bi bil po večerji zgodaj rad oziral po topli postelji. Pa, strogost mojega potnega programa stopila je zapovedljivo pred me ter spominjala me šaljivih besed mojega že zdavnej umr- častnim doktorjem za zasluge, ki jih ima za njen razvoj. On modroslovskih in zgodovinskih del Bivši minister Gauč — fakulteta v Inomostu je bivšega učnega ministra častni doktor. Medicinska imenovala Naj vpletem tu potopis, da vsi kraji, katere sem omenjal, pričemši z Generalski-stolom, pripadajo pod Sanjsko biskupijo, katere okrožje obsega poleg hrvatskega Primerja ludi vse predele bivših graničarskih regimentov: ogulinskega, otočanskega in likan-skega, ter šteje katohkov nad 260 tisoč. (Ker imam slučajno zvezek šematizma senjske biskupije pri rokah, naj povem kaj malega iz njega, kar v šematizmih drugih škofij ne najdem. Tako n. pr. pri vsaki duhovniji poleg letnice njenega vstanovljenja tudi letnica, kako daleč nazaj segajo njene matrike. Tudi so pri vsaki duhovniji navedene po imenih vse vasi, ki jej pripadajo, število stanov- preskrbel z vsem potrebnim. Doktorica matematike. Dne 14. t. m. v Parizu nikov vsake vasi posebej, in oddaljenost od farne cerkve. Dalje duhovni pomočniki niso imenovani in navedeni pri vsaki fari posebej, kjer delujejo, ampak razvidni so pri vsakem dekanatu še le na zadnje za vrsto po krajih in imenih, aU pa je povedano, da so dotična mesta izpraznjena Pisalec mlada Američanka Doroteja Klambke napravila doktorstvo iz matematičnih znanostij. Profesorji so ji častitali. Dobila mesto na pariški zvezdami. Ženska emancipacija. Letos so začeli ženske vspre-jemati pri angleški banki, katera je dosedaj imela le moške uradnike. Prve ženske so nastavljene v oddelku za prejemanje in oddajo bankovcev. — Turška vlada je pa dovolila ženska zdravniško prakso, ako imajo potrebno usposobi]enje. Časopisje v Avstriji. Lani se je v Avstriji v notranjem prometu po pošti prepeljalo 72,606.846 izvodov raznih listov. Pri tem se šteje vse cesarstvo z Bosno in Hercegovino vred. Iz Ogerskc je prišlo 226.300 izvodov, tja se pa poslalo prišlo 4700 izvodov in tja se 222.700 izvodov, iz Bosne poslalo 1,414 000 izvodov, 435 Novice. se dne 31 894 v prostorih Ronacheri — XXXVII. občni zbor narodne čitalnice v Ljubljani vršil se bode v torek dne dvorane primerna slavnost. — Okrajnim sodnikom v Cirknici Ivan Nedog, sodni pristav v Brežicah plesne le imenovan Okrajno sodišče davčni urad v Cirknici 26 decembra t ob 11. uri do pričneta poslovati, kakor že znano, s 1 januvarijem 1894. S poludne v društvenih prostorih na Turjaškem trgu — Šišenske ^^^ dnem se izločijo katastralne občine Cirknica, Dolenj čitalnice redni XIV. občni zbor bode istega dne ob 3 uri popoludne v društvenih prostorih v Spod Šiški Grrahovo, Zerovnica, Ulaka, Selšček, Begunje Košlek, in Bezu Ijak iz okrožja okr. sodišča in davčnega urada logaškega ii nedeljo društvo Uradniško stavbinsko društvo je imelo minolo svoj osnovalni zbor; pri katerem se je preustrojilo v z omejeno zavezo. Zbor volil je v upravni svet društva tvorijo novoustanovlj niški okrajno sodišče d urad cirk 21 članov. Deleži so se povišali na 100 gld in se določilo Trgovska Jubilejske ustanove za onemogle obrtnike obrtniška zbornica v Ljublj da vsak član amči razven deleža še z dvakratnim iznosom podelila 8 jubilejskih ustanov po gold deleža, to je: vsak član jamči za vsak delež vkupno s 300 za onemogle obrtnike povodom 40letnice vladanj v svoji današni ustanovljenih presvetlega goldinarj Kdor hoče, da mu društvo zida hišo mora se iz- kazati vsaj z dvema vplačanima deležema — Vestnika šolske družbe sv. Cirila in Metoda prišel ravnokar na svitlo VII. tečaj. Vestnik poroča natančno o delovanji družbe do konca meseca julija letošnjega leta. Odkupnina novoletnim voščilom v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Lepa šega je, da voščimo ob novem letu svojim prijateljem vsakoršnega blagra. Hoje od hiše do hiše cesarja Frančiška Jožefa I. Ustanove so dobili nastopni onemogli obrtniki: Jakob Kajbič, bivši irharski mojster v Motniku, Aleš Engelm.an, bivši kovaški mojster v Kranju, Jožef Mader, bivši čevljar v Novem mestu, Frančišek Jaklič v Zatičini Matij Meglič Peterca, bivši čevljar v Ljublj bivši klobučar v črnomlj bivši čevlj Janez v Ljublj Fraoce Uršič, bivši čevlj France Debevec, bivši klobu v Ljublj Na Kranjskem je bilo leta 1892. rojenih 17.680 pa je nekateremu nemogoča, drugemu manj priročna tretj zopet raje vidi, da ga ne motimo v njegovem obilnem pošlo vanj i. Naj torej za slovensko mladino vneti Slovenci mesto takih osebnih voščil ob bližajočem se novem letu raje skladali denarnih prispevkov ter bi je pošiljali za novo leto podpi družbi sv. Cirila in Metoda! Istotako naj bi ravnali oni, pismeno sporočajo cev. krajih slovenskih som postati svoja voščila, kar stane mnoge časa in nov-Vlani že se je pričela taka šega v mnogih večjih mej njimi 9144 moških in 8536 ženskih. Umrlo jih je 15.941, in porok je bilo 3328. Umorjenih je bilo 24 in 35 bilo je samomorilcev. v Sola v Postojini. Krajni šolski svet postojnski sklenil sedanjo 4 razredno jljudsko šolo, razrede, razširiti v petrazredno šolo in poslal na višjo šolsko oblast. ima tri paralelne dotično prošnj že Kaj ko se hotela letos razširiti in s Ča vilki Samomorilec, o katerem smo poročali v zadni i ŠtC' da se je ustrelil v hotelu pri „Maliču", bil je neki Jo lo vensk d šeg 9 tej želj sip Ehrenreich, agent firme W Pfandhauser na Dunaj in s to prošnjo se zglasimo letos pri vsem domorodnem slo venstvu, obetajoč da objavimo častna letu. prej kot mogoče vsa imena takih naših požrtvovalnih voščilcev ob novem Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Družbi sv. Cirila in Metoda župnik, v( „Album 12tih pesmij daroval mestni gosp. Ivan Vrhovnik v Ljubljani, Anton Nedvedov češkem je bilo pokradenega več kil dinamita Dinamitni atentat v Rakonici. Zadnji čas se tudi v Avstriji kaže, da se začenja anarhizem. V dveh krajih v Pulju in pa v Rakonicah na posled- u Slavno uredništvo „Mira poslalo 121 gld., nabranih kot prve krone in izkazanih z imeni nam je njem mestu, ki je poleg Prage, ga je bilo ukradenega darovalcev v št. 26 32 Mi 952 kron vsega vkup dosedaj nabral neimenovan dobrotnik v Celovci nam je poslal obligacijo srebrne veljave za 100 gld Černko vč gosp. Josip 32 Va kilograma v noči od 16. do 17. decembra. Ta tat vina je po mestu bila vzbudila velik strah, kajti po pra vici se je domnevalo, da se bode ukradeni dinamit rabil ^ župnik v Vuhredi, 26 gld. 40 kr., deloma kot udnino, anarhistične namene. In res ob osmih zvečer v ponedeljek deloma kot darove dobrotnikov na Remšniku Fr Petsche prvomestnik starotrške podružnice pri Eakeku 23 gld. 30 kr in sicer nekaj udnine, nekaj pa v puščici nabranega denarji se je v veži odvetnika Wolfa razletela dinamitna patrona Spredne vrata je vrgla na trg, zadnje pa na dvorišče kot narodno kazen družba omizje" v Mozirji z gaslom Mir Okna so se razdrobila ne v Wolfovi temveč tudi v Vam bodi" četrti prispevek v znesku 5 gld.; Zalogarji v Tol- sosednih hišah. K sreči ni bilo tedaj nobenega v veži ali mmu Kr. in vč mestni župnik J. Vrhovnik in deželni pa na ulici blizu hiše, ker bi ga gotovo bilo ubilo. arhivar A. Koblar .po 4 Kr. odkupnine novoletnim voščilom Vrlim koroškim Slovencem rodcu v Celovci zlasti naklonjenemu nam domo kakor vsem požrtvovalnim rodoljubom, iskrena Odvetnik s soprogo in dvema hčerama je bil v svojem stanovanji. Ravno pogovarjali so se, da nekaj smrdi, kakor hvala! Darovatelja odkupnine novoletnim voščilom naj dobita povsod po Slovenskem kar posnemalcev; zlasti prosimo slavna prvomestništva naših podružnic, naj ne prezro d bjavljanega p da bi se nekaj žgalo, ko je grozno zagrmelo. Vsi so pali v nezavest, ali vender se jim ni nič huišega zgodilo. Ker eg a se je grom slišal po vsem mestu, so hitro ljudje hiteli ter naj blagohotno v svojem delokrožji nabirajo odkupnine novoletnim voščilom Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — Deželnim glavarjem štajarskim imenoval je presvetli cesar Edm. grofa Attems-a, njegovim namestnikom pa slov. posl. dr. Fr. Raday-a, notarja v Mariboru. Preširnovo slavnost priredi dne 23. januvarija gledat in zbralo se jih je mnogo pred hišo. Občno se misli da je to delo anarhistov. Policija je pri več sum Ijivih osebah preiskovala, ali ni ničesa našla. Mestna straža se je znatno pomnožila in se je sploh vse mogoče storilo za javno varnost. Prebivalstvo je močno prestra 1894. akademično društvo šeno, nikdo se ne čuti več varen življenja. Nekateri nemški Friglav" v Gradci — 25letnico svojega obstanka praznuje letos akademično društvo „Slovenija" na Dunaji. Tem povodom priredi židovski listi bi radi krivdo izvrnili na češko stranko je Wolf nemški pristaš. 5 ker Anarhistični napad v Francoski ^Jer je baje doWl mesto profesorja fizike in kemije zbornici. v Ze v zadnjem listu smo bili ob kratkem omenili Dalj- nja preiskava bode morda še bolj stvar pojasnila in morda se še izve kaj več članov te lepe družbe. napad v francoski zbornici dne t m Okrog šeste ure zvečer je nakrat se nekaj zabliskalo v zbornici in potem se je pa naredil dim. Slišalo se je, kakor bil nekdo ustrelil Se ko se je nekoliko dim razkadil, so videli dne 13 Nesreča v kovačnici. vasi Hornstein blizu nižjeavstrijske meje se je m pripetila grozna nesreča. Trije bratje VSI da je nekdo vrgel v zbornico bombo. Ker so po zbornici ležali žreblji, je bilo očividno, da je bila bomba napol- rodbinski očetje in hi posestniki, ki delajo v tamoš njem kamnolomu prišli so zjutraj ob uri v tamošnja njena z žeblji Bomba bila pobila mnogo poslancev da je v pravi kraj zadela, na mesto pred predsednikom, kjer je tedaj bilo mnogo poslancev. Tako je pa poslancev kacih 20 ranjenih, pa še ti največ lahko. Hudodelca, ko je hotel vreči bombo je prijela za roko trgovka s premogom Laporte in je vsled tega bomba zadela na zidni •• 4 napustek (sims), ob galeriji in "se razletela. Zadela je vsled tega največ ljudij na galeriji, katerih je res blizu kovačnico po orodje, ko so jo bili dali popraviti. Jeden je imel na rami vrečo, v kateri je bilo dva kilograma smodnika. Ko so prišli v kovačnico je ravno kovaški pomočnik iz ognja izvlekel kos železa in ga položil na nakovalo ter jel kovati. Iskr so letele tudi na vrečo, v sto bolj ali manj ranjenih. Policija je hitro zaprla vse izhode zbornica je pa še malo časa nadaljevala sejo Pred sednik je bil ostal, da si malo ranjen na čelu, na svojem sedežu in ljudij opominjal, da naj bodo mirni. , r Noben človek ni mogel iz poslopja, da ni v pisarni dobil lista. Tako se je vsakdo moral oglasiti v pisarni policija je dobila natančen pregled o poslušalcih na • 4 kateri je bil smodnik. Vsled tega se je smodnik vžgal s strašnim pokom. Stene kovačnice so počile, strop je za decimeter vzdignilo, kovaško orodje, z mehom vred je na vse strani razneslo. Kovaški pomočnik in pa mož, ki je imel smodnik pri sebi, sta grozno poškodovana in se ne ve, če ozdravita, vsekako bodeta oslepela. Poslopje je tako poškodovano, da se bode vsekako moralo podreti. Ta nesreča je dala povod govorici o anarhističnem na- in padu in govorilo se je o bombi, ki je naredila to grozna nesrečo, kar je seveda vzbujalo še večji strah. galerij kateri Policij se je zdel precej sumljiv neki Vailland skušal hiti težko ranjen ali pobegniti iz poslopja, da si je bil Razmere na Siciliji. mu ni posrečilo licija pripravila, da se je udal zvijačo ga je po sobo J kjer je bil on. Strašno zmedene so razmere na Siciliji. Že lani sa novice, da se na otoku Siciliji v nenavadnem šte- zaprli so necega preoblečenega policista, ki je napeljal vüu prikazujejo roparji. Vlada je poslala tja mnogo vo govor na to, kako se delajo bombe. Tako je polagoma jakov. Pokazalo se je, da tukaj niso navadni roparji izvedel, da Vailland ' zna delati jetno da je bombe in je torej vero- temveč je le nekaka vstaja. Ljudstvo je nezadovolj za gel bombo. Preiskali so stanovanje nje- radi velicih davkov bodi si že državnih ali drugih. Zadnje govo m res našli pri njem več razstrelila. Vailland je dni je bilo na več velicih izgredov Partiniku videč da tajenje ne pomaga, se udal in ekel obža- pri Palermi napali so kmetje občinsKi urad in vse raz lovanje, da se mu atentat ni povsem posrečil. Rekel je bili pa da upa, da bode kdo drugi srečnejši. Vailland se poroča, da je živel tri leta kot odgo-jitelj Buenos-Ayresu, kjer je poučeval filozofijo, francoščino in zgodovino. Tukaj je pustil svejo ženo in se po vrnil v Francijo. kar so dosegli. Jezni so zaradi prevelicih občinskih davkov, kateri zginjavajo v žepih občinskih upraviteljev. hujše je bilo v Giardinellu, kjer so ljudje napali ob-činski urad, zažgali arhiv jakom. in se z orožjem ustavili vo- Bil je hud boj, v katerem je bilo 80 mrtvih 14 Parizu je osnoval klub neodvisnih ranjenih. Vojaki so ljudij razgnali. Komaj so se vojaki filozofov. Nekemu Marechalu je zapeljal ženo, s katero je že znova napadejo ljudje občinski urad. Ubijejo nekega občinskega uradnika in njegovo ženo ter nosija Pa pozneje vkupe živel in imata že petletno hčerko, rizu se je Vailland pečal tudi s kemijo. V svojo sobo ni njiju glavi po mestu. Tudi v Morealu pri Palermi so bili pustil nikogar in je le redkokdaj šel od doma. Delal je nemiri. Ljudje so napali občinski urad in carinske straž razna razstrelila. Kakor se je pokazalo, ni Vailland delal za denar. Celo iz ino- da je po vsej Ev- zase, temveč je delal za dru nice red. Poslednje so požgali. Vojaščina je z orožjem delala Več vojakov še več pa razsajalcev ranjenih se zemstva je denar prihajal. Govori ropi neka velika anarhistična zveza, mej katerimi Nemiri ponavljali so se dva dni. Blizu 40 ljudij so za celo prli 5 ali jih je težko bilo obdržati, ker ljudje so jih ho več omikanih ljudij. Tako je v tej zvezi znan ruski ge- ® osvoboditi. Po najnovejših poročilih je nad 40 olog knez Krapotkin, slavni francoski zemljepisec Elizej ranjencev. Mestnega župana so odstavili zaradi raznih Reclus 1 o katerem se govori, da večino velikih nagrad 1 sleparij. histične namene ki jih dobi za svoja dela, porabi za anai Zlasti je pa baje sumljiv nečak poslednjega, inžener Pavel Rechlus. Poslednjega je policija mislila zapreti, ali je po prej pobegnil iz Pariza. Govori se, da je šel v Carigrad, poškodovana. ~ Nesreča na železnici. Na saratovski železnici v Rusiji trčila sta vkupe dva vlaka. Sest tovornih voz je bila popolnoma zdrobljenih. Dva sprevodnika sta pa bila močna • } / r^ \ t ' Ljubosumnost \ ooskem ustrelil gole ljubosumnosti proti SOIetnemu Math! Gfrenier Mongoudu na Fran- hilistov 751etni kmet Soulier svojo 781etno ženo iz Nihilist! so se policiji hudo ustavili 50 polioijstov ranjenih Trahoma Po poročilu privatnega docenta budim zapro 22 jih ušlo 5 nihilistov se je ustrelilo V boj je bilo in 50 so jih pa da jih ne zapi pestanskega vseučilišča ima na Ogerskem nad milij trahomsko bolezen na očeh. ~ in vojaki. Ta bolezen postaj Posebno je že nevarnejša nego kolera 3n ljudij med otroci I Atentat na Ogerskem. Y Ščavnici na Ogerskem le nekdo precej dinamita namešal Vsled tega mej drva notarja Vulkoviča peč razneslo, hišo pa poškodovalo. Nev Španska vojna pred Melillo šteje, 21.770 mož 500 konj in 48 topov. Zapoveduj 26 generalov poškodovana nota;jeva soproga viti v kuhinji. je 9 J ravno nekaj imela opra t v Boston Potopil se je angleški parnik na 26 ljudij je utonilo potu Calcutu Anarhistični ponarejalci denarja. A' Mogu na Nemškem prijeli so tri ponarejalce nemških mark — Ladija iz aluminija Denisu spustili v morje prvo ladij Dne t. m so v Saint njih poleg mno m pri priprav za ponarejanje denarja našli so od aluminij napraviti grof Chabaunes in velja 50.000 frankov Dal JO je tudi mnogo socijalističnih in anarhističnih spisov A da ,so te osebe ponarejale denar, da dobe J • v . - Bančnega ravnatelja so obsodili sodili so pred porotniki v devetletno V Kamenici ob stične Sodi se, edstev v anarhi- imene kreditnega zavoda K leco bivšega ravnatelj bili kaj v zvezi. • ^ .V Preiskava bodo morda kaj pokazale, s kom so Orlamüaderja s Stajarskega Deverjenjem.in goljufijami oškodoval je zavod Obsoj vohuna po 100000 mark pri grajenji nove hiše veliko hišo. Bila Kielu na Pruskem so bili pri Pragi zidali so novo danes teden podere.' Podsulo je več delavcev. Še tisti ^ Holešovci dozidana, kar se prijeli dva francoska častnika, ki sta ondu okrog se vozila na angleški ladiji in risala nemško obrežje, in utrdbe ob obrežji. so sedem težko poškodovanih izvlekli izpod razvalin. O m en j tnika sta pripadala francoski pokli tudi duhov podelil sv. zakramente za umirajoče večer Trem je .^ ' ' ------- mornarici in bila dobila 4400 frankov, da ogledata nemško obrežje, ker fran- svojemu namenu €oske karte o nemškem obrežj Najela sta bila so pa kmalu obsodili so na ngleško ladij ne zadoščaj bilo še več delavcv pod razvalinami izkopavanje popustiti, ker se je bilo bati nekateri stoječi zidovi. Ce vender so morali da se podero še uničiti vse njih risarlje. drugega na na 4 leta ječe se vozila ob obrežji. Nemci Louiswillu, i se. je rešilo spoznali n)iju namene • in ju prijeli. Jedneg da se morajo je * Most se je podrl. Podrl se je most čez Ohio pri ko je delalo na njem 51 delavcev. Deset delavcev so pali 110 čevljev visoko. Jeden od njih dru splaval na suho drugi so se pa ubili ali pa utonili Očeta umorila letno dekle Honorata Burbon umorila V Purtskovu v Graliciji je dvajset očeta Morilka se je potem sama ovadila iz maščevanja svojega — Nesreča na železnici skočil vlak z mostu dne 16. reki t Pr m Dankirchu v Ameriki rtvih in pri sodišču eč ranjenih. A Osem ljudij bilo gradu Zaradi vohunstva zaprli so neko žensko v Belem Prijeli so jo, ko j risala v vojaške namene temveč utrdbe. Ona trdi, da ni z rablj * v za neki Krenn je na Dunaj Ponočni prizor ob Dunavi list s podobami kovanj Goljufija. Bivši ladijski kapitan Stradic na Dunaj me poštne znamke lepo izradiral znamenje prekole pet porabil za pismo. Poštno ravnateljstvo j( se Tridesetletni čevlj gredoč ekaj spri. s svojo ljubljenko. Domov dalo marko preiskati pri državni tiskarni pokazala, da je znamka že bila rablj Ko je preiskava je Stradica ovadilo gostilne jo je jel- grozno pretepati,' tako da v • estna pala na tla idno z namenom da je skoro Potem jo je prijel in; vlekel k Dunavi pri okrajni sodniji zaradi goljufije. Pri sodišči se je izgovarjal da ni imel namena goljufati prišel je neki policist ]o vrze v vodo. Na klicanj tega, ker druge pri roki ni imel. Državni znamko porabil adi čevlj so hudo stepeno prenesli v bolnico zagledavši gä ubežal njeno izgovarjanje zavrnil s tem da bi bil goto pravdni k je pa trafike poprej poštno znamko dobil bližnj tobačne nego je na stari tako ulanskeg Konjiškega stotnika umoril. Častniki 1 eskadrona pievidno izbrisal znamenje prejšnjega pečata. Zagovornik polka so imeli v Krechowu kateremu je bil poveljnik stotnik Barisch skušal dokazati je oskrbovala kuharica Korporal je v kjer je polk kazino stojbinski prestopek da tukaj ni nobene goljufije, temveč v častniško kazino s katero je imel znanje korporal Pajuta ečkrat pozno zvečer prihajal k svoji ljubljenki katere kuhinjo nisterskim ukazom pri svoje mnenje podpiral z nekim mi rabljenimi znamkami po katerem se ima kakor nati s pismi z že ne bila franko kar je dalo povod neredom zatorej pa za prepoved ni brigal, ga je kazno prepovedal korporalu po noči pnhod v kazino Stotnik ker se pa bil prepričan, da to velja le za slučaj znamka pritisne na pismo, ne- dati zaporom, njegovi ljubici pa odpovedal službo s štirinajstdnevnim ženca v tridnev podobo nerablj tako zjezilo, da je dne To okno pobegnil t. m w ] korporala njegove sobe. Vsled tega so ga zaprli zvece^ stotnika ustrelil skozi ali je dne 15. t m. Rop zapor Ned a v da bi se bilo kako se obsodil je zaradi goljufij i. Sodnik se kar stara e prizadevalo 3 zato- smo poročali o predrznem ropu na Dunaji Danes imamo poročati o drugem podobnem ropu pešte poslal z zapora, pa so ga hitro zopet dobili Tatvina na pošti. Neki dragoceni stanovanje nekega mi 7 prišle so tri osebe pobile Budim Pariz šest drazih demantov v pismu, na katerem m bilo povedana vrednost. Ker dresata se 1 vedbe so do pismo nazaj poslalo bilo v Parizu da se je zgrudil nezavesten na tla. Ko se je zavedel, je mizar opazil, da mu manjka jednega klobuka, smodčnika in listnice, , da je kaj de- o da prišlo v Budimpešto Poiz je pa bila prazna. Eoparji so pač mislili narja v njej iz Korna na Dolenjem Avstrijskem ljubici svoji, štiri je pa dal pismo poneveril poštni uradnik Kohber dolin Prijetna karantena. Nemški veleposlanik knez Ea Dva demanta sam v prstane vdelati podaril moral nedavno vračaj se v Carigrad s svojo hčerko nekaj dni ostati v karanteni v Mustafi paši. Blizu kolod Zastrupljeni fazani. Na poljih kneza Schwarzenberg je dal sultan zanj" nalašč našli so nedavno več mrt\ V Ljubljani: pri U. pi. Trnkoczv in Wilh. Mayr ? v zabojili po gld. av. velj. Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.