Pouk v petji. Spisal Fr. Jatnšek. Jezik in petje sta vsakega naroda prvi pojav. — Kakor nam je srajca bliže nego jopič, tako nam je tudi med slavnimi pedagogi Slomšek kot domačin prvi, zato tukaj najprej navedem, kaj pravi on o petji, o tem izdatnem vzgojevalnem siedstvu. V svojih priljubenih ,,Drobtinicah" od 1. 1847. pod naslovom ,,Pesmi sladki glas" piše Slomšek tako-le: -Slajše reči na svetu ni, kakor je pesem lepa. Milo mati poje, ki ziblje dete svoje; med pesmijo dete sladko zaspi. S petjem si otroci kratek čas delajo, kadar veselo procesijo peljajo; ne vejo revščine tega sveta. Dobre volje si kmetič žvižga in poje, orač na polji, kosec na travniku. V pesnih ne čuti težavnega dela. Prepeva si rokodelec naed svojim orodjem, in delo mu teče izpod rok gladko, kakor vesela pesem iz srca. Pevaje gredo srčni vojščaki nad sovražnika v boj; v pesnih jim raste srce. Pevce in pevke imenitna gospoda iraa, da ji vberajo zložne pesrai na grli dve, na tri in štiri, kakor se ji poljubi. V sataoti si poje popotnik, da ga ni strah; poje v vozi (ječi) jetnik, bolnik na postelji svoje dolge noči, ter si žalosten sirotej kalno srce vedri. V svetih pesmih se molitva pobožnih kristjanov k nebesam vali; zdaj v^lepi procesiji pobožnega petja srce kipi. Ni gostije, ni sedmine, ni poštene družine, kder bi čedne pesmi ne bilo. — In tako je prav; saj tudi ptičica poje, kaj bi človek ne pel! -Pesmi le tarao slišati ni, kder ni poštenih ljudf. Koliko važnih momentov našteva tukaj naš Slomšek, v katerih igra petje, namreč pošteno petje v človeškem društvu tolikanj vzvišeno ulogo. Kot vzgojevalno sredstvo jetedaj ono eminentne važnosti. Nadalje piše Slomšek: nNi jih pa tudi na svetu ljudf, ki bi rajši peli, kakor Slovenci, in lepšega dara ne vem, kakor jim čedno pesraico dati. Rečem, da je vreden sto centov zlata, ki nam da lepo novo pesera, naj bo zdravička, ali pa sveta, da je le vneta, brez vsega greha. Kdor kako lepo pesem zna ino jo zapoje, se več obrajta pri poštenih ljudeh, kakor on, ki piti kupuje. -Lepapesemjezlata, draga reč". Kako častne so te besede za mali a čvrsti slovenski narod in kolika pohvala slovenskim pesnikom in skladateljem, med katerimi ne zastopa učiteljstvo nikakor zadnjega mesta. Poslužujmo se tedaj tega izdatnega vzgojevalnega sredstva prav skrbno pri mladini pevajočega naroda našega. Blažilno moč petja prav spoznavši poskrbel je pesnik in skladatelj Slomšek za primerne pesmice šolskej mladini. L. 1853. namreč izdala je družba sv. Mohora v Celovci 50 pesmic z napevi vred pod naslovom ,,Šola vesela lepega petja za pridno šolsko mladino." Slomšekov -Nagovor" v tej šoli se glasi: nVse stvari po svoji šegi Bogu čast in hvalo pojo. Vrelci po kamnju rožljajo, ter šutnljajo slavo Bogu; veJike reke po svojih potokib hrušijo in slavijo vsemogočnega Stvarnika, kateri jim toliko moč daja. Pohleven veterc, ki po drevju pihlja, kakor mogočen vihar, kateri po gorah doni in drevje priklanja, Boga časti. Grilče se na solncu ogreva in svojemu Stvarniku hvalo kriči, da ga živi; še lepše mu ptičice pod nebom veselo pojo: škrjanček na polju, grlica v zelenem logu po dnevi, slaviček po noči; najlepše pa angelci v svetem raju Večnemu sveto pojo. Kako bi človek, venec vseh stvari na svetu, molčal? Zakaj bi otrok božjji veselo ne pel? — nRadi bi peli mladi Slovenci in Slovenke, Bog da bi znali! Česar človek ne zna se mora učiti ; tudi šola veselega petja mora biti pri poštenih, dobrih ljudeh. Nate jih toraj čednih pesmih lično zberko za šolo in za doma. Radi se jih učite pa še rajši popevajte jih, si polepšati s voj e življenje, si poslajšati svoje veselje, pa tudi polajšati svoje trpljenje. Vesela pesem žalostno serce zvedri — mila pesem ohladi njegove rane. Lepa pesem je božji dar." Nate šopek zbranih pesmi tudi Vi, učitelji blagi; Vašerau težavnemu poklicu zelen rožmarin! Hočete šolo z lepira petjem greti, bodo Vatn deca veselo v šolo hodili in se radi učili; veliko bolj lehko Vam bo. Dobra volja potrebuje dobrega vina, dajo oveseli, dobra šola pa lepega petja, dajo oživi! Sposobnejših pesmic šolo oživiti pa tudi ni od Slomšekovih. Na pr. Preljube matere Ki svoje jjubčeke dojite, Z milimi pesmimi Jih rade tud' razveselite: Kar mleko materno Za njihovo telo, Naj mila pesem bo Za dušo njihovo. ali pa -Mati pri zibeli." -Pred šolo in po šoli." nDva potepena šolarja." .Zapuščena sirotica." .Najbolje vince za otroke." nAngel varuh." .Lehko noč." -Anica in piščeta." .Veselja dom." .Boštjan goljfan." -Zdravica Slovencev" i. t. d. so še vedno zlata vredne otroške pesmi (z zdravico vred). 0 takih in enakih pesmih pač radi mi učitelji Slomšeku pritrdimo, ki pravi: -Petje povzdigne in požlahtni mlado srce in razjasni človeškega duha, če je pošteno. Blagor toraj ljudem, ki lepe pesmi znajo — pa tudi raožem in ženam, ki otroke čedne pesmi učijo; oni dobro seme sejejo na polje Gospodovo." Ia kaj pravi nemški pedagog raojster Kehr v svoji BPraxis der Volksschule" o petji? — Na vprašanje nzakaj naj se popeva v ljudskej šoli?" odgovarja tako-le: -,,Iz ljubezni do petja — ker ima petje velik vzgojevalen pomen. Godba je jezik čuvstev, petje pa godbeni izraz čuvstva. Kakor je vtelesjena v besedi misel, tako v tonu občutek. Kakor pa je petje muzikalen izraz čuvstva, tako vzbuja in porodi ono tudi v duši druzega podobne čute — ali vesele, ali žalostne. Posebnost petja pa je, dane služi samo lepemu, ampak, davodipo lepem tudikdobremu. Petje je izobraževalno sredstvo do blagega srca inokusa. Naloga šoli je tedaj gojitev domačega, narodnega in cerkvenega petja. da se pospešuje ž njim veselje za kraljestvo glasov ter usposobitev glasovnih organov izraževati v srcu bivajoče občutke čisto in nepokvarjeno z lepoglasnim petjem." — — Razlogi, da se je vpeljalo petje kot obvezni predmet v naše ljudske šole, jasni so tedaj dovolj, pojasnuje pa jih tudi ministerijalni učni načrt, ki se glasi kot naredba vis. c. kr. deželnega šolskega sveta: VII. Petje. Smoter: Buditi in razvijati sluh, oblažev ati srce, gojiti domoljubno in nabožno čutje; zmožnost, popevati proste pesmi s posebnim ozirom na narodne in cerkvene pesmi. — Na c. kr. učiteljiščih pa se poučuje v -godbi" (na moških: s posebnim ozirom na cerkveno rauziko). Sveta dolžnost učiteljev narodnih (ljudskih) je zdaj poskrbeti, da preide oni normalni učni načrt za petje prej ko prej v meso in kri ljudskega šolstva, kajti izvrševanje one naredbe odvisno je v obče od uCiteljstva samega. Na kak način bi se to najprej in najbolje izvedlo? — Po mojem mnenji naj bi n.p. pozval vis. c. kr. dež. šol. svet najodličnejše dolenje-štajarske strokovnjake šolskega petja, naj se združijo v odbor, kateri bi imel sestaviti v smislu in duhu novega normalnega učnega načrta .Pesmarico za ljudske šolarje na Dolenje-Štajerskem"; pri tem pa ozirati se: 1. na dom, 2. na rodbino, 3. na šolo, 4. na narod, 5. na igro, 6. na telovadbo, 7. na domovino ozir. očetnjavo, 8. na cesarsko hišo, 9. na cerkev. Dodati bi se še znal kratek navod za petje po sekircah. — Taka, po vis. ministerstvu odobrena -Pesmarica" služila bi v podlogo v domačiin in okrajnim konferencam, ozir. učiteljskim skupščinam, kadar bo določiti pesrae za posamezne krajine, razne šole ter posaraične razrede in oddelke. Usposobljeni učitelj petja bi irael potem: 1. Razvrstiti zgoraj določene pesrni na poluletja, mesece in tedne. 2. Novo pesem napisati na šolsko tablo, pojasniti nje naslov, kakor tudi vsako kitico posebej, potem pa ukazati otrokom, da si jo čedno jprepišejo v svojo -Grlico" (ako znajo pisati in ako ni pesem v dotičnej čitanki natisnjena). 3. Kadar učenci znajo (po navodu učiteljevem) prvo kitico gladko na pamet, pričeti mu bo z napevom tako, da jim iz odličnega mesta zapoje, še bolje zagosla prve takte večkrat zaporedoma (strogo držeč se skladbe po izvirniku), potein jim isto še jedenkrat na goslih spremljaje zapoje, kar najboljši pevci izmed šolarjev do točnosti poskušajo z učiteljevo podporo, pa tudi brez te. Isto tako naj dela pri nadaljnih koscih napeva vedno ponavljaje; in kadar znajo zapeti vso kitico gladko tudi sami, potern naj priprežejo z -dobrim", zatem z ,,zadostnim" redom. Ostali učenci pevci (če so?) naj še samo poslušajo. 4. Kadar znajo -prav dobri" in -dobri" pevci z -zadostnimi" vred prvo kitico ua pamet dovoljno zapeti, preide se k drugi kitici po zaznauiovanej poti i. t. d. do /adnje. 5. Konečno dovoljt se tudi ostalim pevcem (kolikor jih je še), da priprežejo. — Pri ponovilu vse pesmi znal bi v spodbujo k tekmovanju služiti način, da se vrstijo pri posameznih kiticah dečki z dekleti ali pa dekleta z dečki; - zadnjo kitico naj zapojo konečno vsi vkup — in malo hitreje! 6. Na stopnji petja na dve grli odbral bo učitelj za 2. glas najprej one pevce, katerim je ta takorekoč prirojen, kajti so v vsakej šoli otroci, ki -sekundirajo" večkrat da to ravno ne hočejo. Tem zapoje, še bolje zagosla prve takte večkrat zaporedotna, potem jim isto še jedenkrat na goslih spremljaje zapoje, kar najbolji drugoglasci do gladkosti poskušajo s pripomočjo učitelja ali pa tudi brez nje. Za tem pokliče 2 zanesljiva pevca: jednega prvo- in jednega drugoglasca, da poskusita skupno dvoglasno zapeti prvič s podporo, drugič brez podpore učiteljeve; tem se pridružita potem še druga dva, — za tem polagouaa vsi najboljši pevci. Isto tako mu bo postopati pri nadaljnih odlomkih napeva vedno ponavljaje prejšnje, in kadar znajo zapeti vso kitico gladko tudi saini, potem se naj dovoli tudi -dobrim", in za tein tudi nzadostnim" pevcem, da se smejo pridružiti se svojim glasom. Pri ponavljanji nove pesmi naj se ne pozabi na -forte" in »piano", na ,,crescendott in ,,decrescendo" ter na ,,ritardando" — to je na prednašanje pesmi. — 7. Kjer zahteva učni načrt tudi poznavanje sekirc, naj se krči ta pouk le na najvažneje, zlasti tam, kjer ni pevskih društev, v katerih bi se dalo pozneje nadaljevati. 8. Za spremljanje petja v šoli v višjih razredih, ozir. oddelkih, zlasti cerkvenih pesmi, služi najbolje takozvana fisharmonika, katera ne stane več toliko denarjev, kakor nekdaj. 9. Pri petji naj stoje vsi otroci ravno v vrstah. 10. Otroci brez vsacega pevskega posluha naj se ne udeležujejo petja, tolikobolj pa deklamovanja pestni. Iz raznih razlogov bi tudi še priporočal, da se takim ne zapisujejo redi iz petja niti v _imenika niti v -šolsko naznanilo".