fi^EPruj j Izobraževanje SHCTELS i, RESORTS * Torek: Tednikov kopalni dan J Podraj • Zaradi zmanj- ' šanega vpisa odpuščanje učiteljev v srednjih šolah O Stran 9 Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite vTermalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 H termalni.park@terme-ptuj.si Ptuj, petek, 12. avgusta 2016 letnik LXIX • št. 64 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Danes priloga CfiMb* A/ Štajerski Podravje, Slovenija * »Luknja« v državni blagajni Kmetijstvo Podravje • Le 4 % kmetov so mlajši od 35 let O Strani 6 in 7 Podjetništvo Ptuj • Parkiranje na gramozu ni več zastonj O Strani 6 in 7 Črna kronika Ptuj • Enega Romuna že priprli, ostale še iščejo O Stran 24 Šport Tenis • Torek pravi »ptujski dan« v Portorožu O Stran 12 Zaradi policijske stavke za dobrih 21 milijonov evrov manj glob Statistični podatki Generalne 1 policijske uprave kažejo, da so policisti v letošnjem polletju napisali vsega skupaj 47.128 glob, medtem ko so jih I lani v enakem obdobju izrekli skoraj trikrat več, 131.588. Znesek vseh glob, izrečenih v prvem letošnjem polletju, je \ znašal 14.906.567 evrov, kar pomeni 21.454.320 evrov manj kot v enakem obdobju lani. Več na straneh 2 in 3. i Foto: Črtomir Goznik Dom upokojencev Ptuj * Namesto da plačajo oskrbnino za starše, denar porabijo zase O Strani 2 in 3 V središču * Najcenejši pogreb - raztros pepela pokojnika O Strani 4 in S to 4) ^j^arodno # abavne Km lasbe Ptuj 2016 1. VEČER - drugih 10 let najuspešnejših viž festivala (1980 - 1989) v izvedbi popularnih ansamblov, 1. septembra ob 19.30 2. VEČER - festival NZG Ptuj 2016, 2. septembra 2016 ob 19.30 MINORITSKI SAMOSTAN PTUJ 2 Štajerski Aktualno petek • 12. avgusta 2016 Podravje • V petih letih 345.859 evrov neplačanih storitev Domu upokojencev Namesto da plačajo oskrbnino za Jesen življenja bi morala biti čas uživanja in brezskrbnosti, tudi s finančnega vidika. A velikokrat ni tako, saj so pokojnine kojencev znaša kar 345.859 evrov, samo en stanovalec domu skupaj dolguje neverjetnih 58.000 evrov. In kaj se zgodi, ko Zadnja leta so vse sprejete resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva med cilje uvrščale vključitev približno 5 odstotkov populacije, starejše od 65 let (leta 2013 je to znašalo približno 17.000 oseb), v celodnevno institucionalno varstvo oziroma domove ostarelih. V Sloveniji jih imamo nekaj manj kot 100, njihove kapacitete pa se spreminjajo v skladu s soglasjem ministrstva. A čeprav si precejšen delež starejših želi (ali je pripravljen) jesen življenja preživeti v celodnevnem institucionalnem varstvu, ob tem, da je precej težko dobiti mesto v domu, problem predstavljajo tudi finance. Pokojnine so velikokrat prenizke za plačilo celotne oskrbnine. O tem, kako je finančna kriza po žepu udarila upokojence, ki živijo v domovih za ostarele, in tiste, ki zanje plačujejo oskrbnine, smo govorili z Jožico Šemnički, direktorico Doma upokojencev Ptuj: „Kriza se pozna, res pa tudi v obdobju pred krizo niso vsi poravnavali svojih obveznosti. Kakšne so cene Cena oskrbe v DU Ptuj I v dvoposteljni sobi znaša 15,88 evra na dan, torej za 30 dni 476,40 evra. K temu je treba prišteti še dodatke. So pa v prvem letošnjem polletju imeli za 88.446 evrov manj dohodkov od oskrbe Ill/b in 53.315 evrov manj pri oskrbi IV. Uvodnik Računalnik ali park in diskoteka? Kar dve uri in pol na dan naj bi slo-i» vens^' osmošoki med vikendom po-f — ¿i M rabili za igranje računalniških igric, le nekaj minut manj med tednom. Neverjeten, šokanten podatek, ki bi nam vsekakor moral dati misliti. Številni so sicer, še preden se je začela norija okrog pokemonov in podobnih bednih igric, bili pripravljen i v zameno za svoj mir dobesedno žrtvovati čas svojih otrok za sedenje ob računaln ikih, A jasno je, da smo s tem, ko smo dobili otroke, dobili tudi pomembno nalogo: vzgojiti ljudi, od katerih je najmanj, kar pričakujemo, da bodo imeli vsaj stik z realnostjo. Kar pa je ob vsem vir-tualnem dogajanju, ki nas obkroža, težko ne le za otroke, temveč tudi za odrasle. Na vseh straneh nas bombardirajo s popolnimi postavnimi blondinkami, izklesanimi mladeniči popolnih postav, dih jemajočimi destinacijami za dopuste, sanjskimi hišami... Vse to največkrat ni v skladu z našimi zmožnostmi in željami, zato se prepustimo popolnejšemu svetu, svetu virtualnosti. Pred nekaj meseci sem spoznala prijetnega 6-letnega fantka, Slovenca, ki - verjeli ali ne -zaradi računalnikov zelo slabo govori slovensko. Že od rojstva so ga starši - recimo temu - spodbujali k učenju angleščine. Ure in popoldneve je preživljal ob računalnikih vseh vrst, zato danes odlično obvlada računalniške veščine, ki jih niti jaz ne. A ne zna letom primerno govoriti, kaj šele brati ali pisati. Ni mu najbolj jasno, da bo namesto tetrisa morda moral kdaj kakšen regal ali kaj podobnega z očetom sestaviti tudi v realnosti, da bo namesto dogodivščin, kijih doživljajo junaki v risankah, tudi sam nekoč sedel na tobogan in se spustil po njem. Kaj bo takrat? Smilijo se mi takšni otroci, pa tudi mladostniki, ki danes, namesto da bi se družili na prostem, med vikendi pa tudi v lokalih, čas posvečajo nerealnosti. Fantje punce spoznavajo preko spletnih družbenih omrežij. Vsaka je lepa, retuširana, a slika o njej je že na začetku popačena, kot je tudi sama njihova realnost. Vse je odvisno od percepcije stvari. Od tega, ali se zavedamo tudi pasti, kijih ima sodoben svet, ali smo le pripravljeni uživati v njegovih prednostih in zato žrtvovati svoje otroke. Dženana Kmetec 40 oskrbovanih stanovanj Ptujski Dom upokojencev se s ptujsko občino še vedno intenzivno dogovarja o ceni nakupa zemljišča na Potrčevi. Vzporedno tečejo postopki, potrebni za realizacijo gradnje, sklep o spremembi OPPN je že sprejet. V prvi fazi naj bi bilo zgrajenih 40 stanovanj, prijav za bivanje v njih pa še ne sprejemajo. „Prevzeli bomo dobro prakso, ki je je v Sloveniji na področju oskrbovanih stanovanj že kar nekaj, ponudbo pa želimo prilagoditi lokalnim potrebam," pojasnjuje direktorica ptujskega Doma upokojencev. Pri neplačnikih zaznavamo tudi primere, ko svojci porabijo dohodek stanovalca za druge namene, nam pa storitve ne plačajo. Od leta 2011 do julija letos smo vložili 74 predlogov za izvršbo. T. i. tekočega dolga plačnikov (tako stanovalcev kot doplačnikov - svojcev) imamo 72.210 evrov, je pa bil ta znesek decembra 2014 višji in je znašal 211.156 evrov. V tožbi in prijavah v zapuščino imamo za 345.859 evrov neplačanih opravljenih storitev. Neporavnane storitve so iz let 2010 do 2015. Največji neplačan znesek za posameznika znaša 58.033 evrov za stanovalca, ki je v domu od leta 2010. Tekoče plačevanje smo uredili lani. V zadnjem letu namenjamo posebno pozornost sprotnemu urejanju plačevanja storitev." Bivanje v domovih za ostarele si zaradi precej visokih oskrbnin ne more Slovenija, Podravje • Največ prekrškov zaradi prehitre vožnje V prvem polletju zaradi policijske Zaradi policijske stavke so policisti v prvem polletju izrekli 84.400 manj glob kot v enakem Statistični podatki Generalne policijske uprave kažejo, da so policisti v letošnjem polletju napisali vsega skupaj 47.128 glob, medtem ko so jih lani v enakem obdobju izrekli skoraj trikrat več, 131.588. Znesek vseh glob, izrečenih v prvem letošnjem polletju, je znašal 14.906.567 evrov, kar pomeni 21.454.320 evrov manj kot v enakem obdobju lani. Poglejmo podrobneje. Januarja, je bilo izrečenih 4.175 glob, medtem ko je bilo v enakem obdobju lani izrečenih približno petkrat več glob, in sicer 20.562. Znesek izrečenih kazni v januarju 2016 je tako v primerjavi z enakim obdobjem lani manjši za približno 4.240.000 evrov. Policisti so namreč januarja 2016 napisali za 1.420.299 evrov glob, januarja 2015 pa za 5.660.316 evrov. Kršitelji so plačali 445.992 evrov, medtem ko so v enakem obdobju lani plačali 1.937.306 evrov. Februarja letos so policisti napisali 4.382 kazni, v enakem obdobju lani pa 20.845 plačilnih obrazcev. Glede na podatke so v primerjavi s februarjem 2015 izrekli okrog 16.400 glob manj. Znesek vseh glob, izrečenih februarja letos, pa znaša 1.623.632 evrov, v enakem obdobju lani pa 5.695.033 evrov, kar pomeni, da je skupni znesek izrečenih kazni v primerjavi z letom poprej samo februarja nižji za dobre štiri milijone evrov. Kršitelji so februarja dejansko plačali 530.099 evrov, leto pred tem pa 2.243.281 evrov. Marca letos so policisti izdali 5.561 glob, medtem ko so v enakem obdobju izrekli skoraj 21.000 glob več. Znesek izrečenih kazni v marcu je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015 manjši za približno 4.990.000 evrov. Marca 2016 je namreč skupni znesek izrečenih kazni znašal 1.915.904 evrov, marca 2015 pa 6.906.312 evrov. Kršitelji so letos plačali 635.659 evrov, lani pa 1.782.491 evrov. Število izrečenih glob z zneski I 2015 I 2016 Mesec Število obrazcev Izrečeni znesek Število obrazcev Izrečeni znesek Januar 20.562 5.660.316 € 4.175 1.420.299 € Februar 20.845 5.695.033 € 4.382 1.623.632 € Marec 26.508 6.906.312 € 5.561 1.915.904 € April 22.932 6.304.662 € 7.218 2.431.604 € Maj 20.668 5.901.222 € 7.863 2.590.897 € Junij 20.073 5.893.341 € 17.929 4.924.228 € SKUPAJ 131.588 36.360.887 € 47.128 14.906.567 € Vir: Policija Aprila letos so policisti izrekli 7.218 glob v skupnem znesku 2.431.604 evrov, kar pomeni za skoraj 3,9 milijona evrov Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-3435- Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: CG petek • 12. avgusta 2016 Aktualno Štajerski 3 starše, denar porabijo zase pogosto prenizke za plačilo precej visokih oskrbnin v domovih za ostarele. Skupni dolg stanovalcev ptujskemu Domu upo-računi niso poravnani? privoščiti vsak. Ob podpisu pogodbe s stanovalci oz. plačniki storitev sklenejo domovi dogovor o izvajanju storitev, katerega sestavni del je zaveza za plačevanje. Svojci se obvežejo za (do)plačevanje, v nekaterih primerih pa je pravna osnova za plačilo odločba pristojnega Centra za socialno delo, ki določi prispevke zavezancev za plačilo. „Neplačnike sproti spremljamo in jih napotimo na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, v sodelovanju s krajevno pristojnim Centrom za socialno delo pa urejamo skrbništvo za poseben primer, ko stanovalec ne zna več upravljati s svojimi finančnimi sredstvi (npr. denar zapije, računa pa ne plača)," še dodaja Šemničkijeva. Kljub številnim ukrepom so še vedno primeri, ko je dolg neizterljiv; takrat vodstvo doma predlaga svetu sprejetje sklepa o odpisu terjatev. Dženana Kmetec 597 starejših na mariborskem območju čaka svoje mesto v domu za ostarele ... Skupnost socialnih zavodov Slovenije vsakodnevno objavlja pregled prošenj in prostih mest v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih. Po teh podatkih je bilo na dan 7. avgusta zelo malo prostih mest. Aktivnih evidentiranih prošenj na Ptuju naj bi bilo v vseh petih enotah skupaj kar 528, od tega 78 aktualnih. Kapacitete DU Ptuj pa: na Ptuju 321, v Muretincih 113, Kidričevem 69 in Juršincih 56. Ptujski dom upokojencev je na območju OE Maribor glede na kapacitete tretji največji, takoj za Domom Danice Vogrinec Maribor in Zavodom Hrastovec. K tem številkam je treba prišteti še 150 mest, ki jih ima v Kopru. Čeprav je skupaj v OE Maribor v domovih za starejše 3430 mest, je še vedno 597 prošenj oziroma natanko toliko čakajočih ljudi na mesto v domovih. A Šemničkijeva poudarja, da podatki ne kažejo realne slike, saj da če ni posebnih zahtev ali bolnišnične okužbe, je lahko posameznik sprejet v katerega od domov v regiji v enem tednu. Foto: arhiv stavke za dobrih 21 milijonov evrov manj glob obdobju lani, znesek vseh izrečenih kazni pa je nižji za dobrih 21 milijonov evrov. Znesek dejansko plačanih glob I Mesec I 2015 I 2016 I Januar 1.937.306 445.992 Februar 2.243.281 530.099 Marec 1.782.491 635.659 April 2.617.042 801.789 Maj 2.154.335 864.237 Junij 2.413.235 1.701.407 Skupaj 13.147.690 4.981.199 manj. Aprila 2015 so namreč napisali 22.932 glob v vrednosti 6.304.662 evrov. Kršitelji so aprila letos plačali 801.789 evrov, leto prej pa 2.617.042 evrov. Maja letos je bilo napisanih 7.863 plačilnih nalogov, leto pred tem 20.668. Znesek vseh glob, izrečenih maja 2016, znaša 2.590.897 evrov, v enakem obdobju lani pa 5.901.222 evrov. Kršitelji so maja poravnali 864.237 evrov, leto pred tem pa 1.290.098 evrov več, in sicer 2.154.335. Številke iz obeh let so si nekoliko bližje junija, ko so policisti končali več mesecev trajajočo stavko. Junija letos so namreč izrekli 17.929 glob, leto pred tem 20.073. Skupni znesek izrečenih kazni je v primerjavi z enakim obdobjem lani manjši za okrog 970.000 evrov. Junija letos je namreč znašal 4.924.228 evrov, junija 2015 pa 5.893.341 evrov. Sicer pa so kršitelji v tem mesecu poravnali za 1.701.407 evrov glob, lani v enakem obdobju pa 2.413.235 evrov. Kot je še sporočil predstavnik Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete z Generalne policijske uprave Drago Menegalija, so najpogosteje finančno kaznovane kršitve s področja prekoračite hitrosti. Po trenutno razpoložljivih statističnih podatkih je v letu 2015 bilo POLICIJA Foto: Črtomir Goznik Vir: Policija takšnih kršitev 87.516, v prvem polletju 2016 pa 16.191. PU Maribor: 14.500 glob manj kot v enakem obdobju lani Preverili smo še, kaj kažejo statistični podatki glede izrečenih glob za območje Policijske uprave Maribor. Kot je pojasnil njihov predstavnik za odnose z javnostmi Miran Šadl, je bilo v prvih šestih mesecih letos izrečenih okoli 14.500 glob manj kot v enakem obdobju lani: »V prvem polletju 2016 smo policisti PU Maribor ugotovili 5.264 (lani 20.223) ali 74 % manj kršitev s področja cestnega prometa. Od tega je bilo izrečenih 3.851 (lani 18.313) ali 79 % manj glob, podanih je bilo 484 (lani 888) ali 45 % manj obdolžilnih predlogov, izdanih je 13 (lani 39) ali 67 % manj odločb v hitrem postopku in izrečenih 875 (lani 840) ali 4 % več opozoril. Od tega smo v prvem polletju (1. 1. do 30. 6. 2016) ugotovili 2.063 prekoračitev hitrosti, v enakem obdobju lanskega leta pa 8.206.« Monika Levanič 4 Štajerski V središču petek • 12. avgusta 2016 Videm, Podravje, Slovenija • V pogrebni dejavnosti opazen vedno večji delež žarnih pokopov Najcenejši pogreb - raztros Na videmskem pokopališču načrtujejo ureditev obrednega prostora za raztros pepela, ki ga v Spodnjem nodaja ter katere od njih so na širšem ptujskem območju najpogostejše. Ravnanje s posmrtnimi ostanki določa zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč iz leta 1984, nazadnje pa je bil spremenjen leta 1990. Zaradi zastarelosti in neustreznosti trenutne zakonodaje je v obravnavi že predlog novega zakona. Ta naj bi „področje urejanja celovito sistemsko prenovil z jasno ločnico med izvajanjem javne službe in tržno dejavnostjo". Glavna novost bo pravica do izbire izvajalca pogrebnih storitev; doslej so namreč državljani s pokopališčem pogosto izbrali tudi pogrebca. Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če ta svoje volje ni izrazil, o tem odločijo tisti, ki so stalno živeli z njim (prednost imajo zakonec, polnoletni otroci ali posvojenci ter starši). Če tudi svojcev ni, o načinu pokopa odloča pristojni upravni organ občine. Po volji umrlega je mogoče opraviti tudi anonimen pokop, torej brez označbe imena umrlega. Točnih podatkov o vrstah pogrebov v Sloveniji ni, a v zadnjem desetletju ali dveh prevladuje upepeljevanje posmrtnih ostankov. Kam s pepelom? Pokop žare ni edina možnost. Doma jo je sicer prepovedano hraniti, obstaja pa možnost raztrosa pepela. Pokopališča v več slovenskih ll////mmmimmmmmm(mximmmmmmmximmmmmiz^ Pokop ali raztros pepela v tujini Direktorica velenjskega podjetja Pogrebne storitve Babajic, ki je specializirano za opravljanje mednarodnih prevozov pokojnikov oz. njihovih posmrtnih ostankov, Elvina Babajic pojasnjuje, da je tovrsten prevoz v celoti odvisen od zakonskih ureditev v državi, kjer bo pokop opravljen. „Za mednarodni prevoz žare je treba dokumente urediti na konzulatu države, v kateri želimo opraviti pokop ali raztros pepela," pravi. Mednarodni prevoz pepela je lažje organizirati kot prevoz krste; pri slednjem namreč večina držav zahteva še posmrtni potni list, ki ga izda zdravstvena inšpekcija. ':zzvmmmmm(mixmmmmmmmixmmmmmmmmmr///1 mestih (Maribor, Celje, Ravne na Koroškem itd.) so za to namenila posebne prostore. Na ljubljanskih Žalah so za to namenili skoraj tisoč kvadratnih metrov velik travnik. Raztros pa je z dovoljenjem pristojne upravne enote mogoč tudi izven pokopališč (tudi klasični pokop, vendar „le v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega občinskega upravnega organa po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega upravnega organa občine, kjer se tak pokop opravi"). Vlogi je načeloma treba priložiti mrliški list, potrdilo o upepelitvi in pisno dovoljenje lastnika parcele oz. zemljišča, kjer želijo opraviti raztros, če parcela ni v lasti države, ter navesti datum, uro ODGOVORNO OBNAVLJAMO iN VZDRŽUJEMO - ZA VARNE AVTOCESTE, OB CESTNIH ZAPORAH PROSIMO ZA PRAVILNO ■ ; ■-. ,.'■:! 'VV . I . :■;■'', . " ,'!• vijS V.' '„ ■ /o O- i ■ "O, 'v.. PRI ZOŽITVAH AVTOCESTE SE PRAVOČASNO IN VARiNO VKLJUČITE V 'EN VOZNI PAS, Varno in srečno na poti vam želi DARS. in kraj raztrosa. Pri zahtevah se upravne enote tudi razlikujejo; nekatere želijo celo izris lokacije načrtovanega raztro-sa iz zemljiškega katastra, vse pa za dovoljenje zaračunajo upravno takso v višini dobrih 22 evrov. Upravne enote lahko izdajo dovoljenja zavrnejo le v primeru, če bi bil raztros pepela na določenem kraju v nasprotju z drugimi predpisi ali pa bi pomenil nedopusten poseg v pravice tretjih oseb. Mesto raztrosa mora biti „primerno in dostojno" (priporočena je travnata površina), na javnih mestih pa je raztros dovoljen le izjemoma - če pepel ne more priti v stik z ljudmi. Svojci se običajno odločajo za naravno okolje, gozdove in potoke, mogoč pa je tudi raztros pepela v morju. Prisotnost uradne osebe pri raztrosu pepela ni potrebna, vendar nekatera pogrebna podjetja pri tem vseeno vztrajajo. Uresničevanje zakona nadzoruje za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ, pri nas torej Skupna občinska Trenutno stanje ograjenega dela videmskega pokopališča, ki ga bodo spremenili v obredni prostor za uprava občin (SOU) Spodnjega Podravja. Majda Murko s SOU Spodnjega Podravja pojasnjuje: „Raztrosov pepela izven pokopališč ne nadziramo avtomatično. Tudi prijave kršitev še nismo prejeli." Zakon sicer za pokop zunaj pokopališča brez zahtevanega dovoljenja za komunalno organizacijo določa denarno kazen v višini od 20.000 do 50.000 jugoslovanskih dinarjev, za odgovorno osebo med 1.000 in 5.000 dinarjev, za občana pa med DARS ^¡///////////////////////^^^^ Pokojnik v prstanu ali obesku V švicarskem podjetju Algordanza iz pepela pokojnikov izdelujejo diamante, ki so glede na sestavo pepela bele, sinje ali modrikaste barve. Diamant lahko svojci umrlega shranijo ali ga dajo vdelati v nakit. Cena storitve se giblje od okoli 2.500 evrov navzgor, odvisno od izbrane velikosti diamanta. Ta oblika „pogreba" zakonsko pri nas sploh še ni predvidena, direktor pogrebnega podjetja Mir Roman Veber pa pravi: „Povpraševanja po t. i. diamantnem pogrebu praktično ni, verjetno zaradi precej zasoljenih cen. Seveda pa bi na željo svojcev tudi to storitev uredili." j. ^^/////////////////////^^^^ 5.000 in 10.000 dinarjev. Na SOU nam sicer niso znali pojasniti, koliko je to v današnjih evrih, predlog novega zakona pa za pokop pokojnika ali raz-tros pepela na mestu, kjer to ni dovoljeno oz. za to ni bilo izdano dovoljenje, za fizično osebo predvideva globo od 300 do 500 evrov. Videmski odlok za tovrstne kršitve kazni sploh ne predvideva. Raztros pepela izven pokopališč je najcenejši pogreb Upravljavka videmskega pokopališča je občina Videm, izvajalec pogrebne službe pa je pogrebno podjetje Mir. Njegov direktor Roman Valič pravi, da v Vidmu letno opravijo okoli 50 pogrebov: „Letos je žarnih pogrebov med 70 in 80 %. V zadnjih letih se je število žarnih pogrebov povečevalo, zdaj pa delež ostaja približno enak." Ocenjuje, da se število raztrosov pepela zaradi načrtovanega spominskega parka ne bo bistveno povečalo: „Doslej smo obravnavali največ do 10 raztrosov pepela izven pokopališča. Še vedno ostaja najpogostejši pokop, kjer se žara ali krsta pokoplje v grob. Mnogo svojcev pa se odloči od svojega najbližjega posloviti v ožjem družinskem krogu." Za raztros pepela se svojci velikokrat odločijo celo zaradi finančne stiske, pa tudi zato, da se izognejo kasnejšim obveznostim z grobnim mestom. Stroški raztrosa pepela so precej nižji od žarnega pokopa, saj ni žarne školjke, odpadejo tudi stroški najema (od okoli 20 evrov letno navzgor) in ureditve groba, praviloma pa tudi nagrobnika oz. spominske plošče ni. Izven pokopališč je postavitev nagrobnikov mogoča le ob soglasju lastnika zemljišča. Večja pokopališča ponujajo tako anonimen raztros pepela kot tudi vpis pokojnikovega imena na obeležja ali spominske plošče. Valič pojasnjuje, da je cena pogreba zelo relativna in odvisna od različnih krajev smrti, prevozov in oskrbe pokojnika: „Čeprav določena podjetja trdijo, da opravijo najnujnejši oz. najcenejši pogreb za okoli 700 evrov, pa petek • 12. avgusta 2016 V središču Štajerski 5 pepela pokojnika Podravju še ni. Ob tem smo se pozanimali, kakšne možnosti pogreba pozna in dovoljuje slovenska zako- Vloge za raztros pepela zunaj pokopališč v upravnih enotah (UE) 1 Leto 1 Lenart 1 Ormož 1 Ptuj 1 Slovenska Bistrica 1 2013 / / 3 / 2014 / 1 1 1 2015 1 / 2 2 2016 2 / 2 / Vir: UE Ptuj Boris Miočinovič z UE Ptuj pojasnjuje, da so prvo prošnjo za raztros pepela zunaj pokopališča prejeli šele leta 2013: „Doslej smo odobrili vse prejete vloge, vsi prosilci pa so želeli raztros pepela na domačem posestvu." Tudi Janez Zadravec z UE Ormož pravi: „Edina zahtevana in odobrena lokacija raztrosa pepela izven pokopališča je bila lastniška parcela vinograda umrlega." raztros pepela ne navajajo, da je pri tem pogrebu marsikaj izvzeto. Cene za dostojen najcenejši pogreb se vrtijo med 850 in 1.000 evrov za žarni in približno 10 % več za klasični pogreb. Glede cene raztrosa pepela na pokopališču Videm pri Ptuju lahko rečem samo, da bo primerljiva z Mariborom ali Ljubljano, kjer se tovrstne storitve že izvajajo. Natančne cene seveda še ni mogoče določiti, odvisna pa bo tudi od posameznega primera." Na mariborskem pokopališču Dobrava je grobno polje za raztros pepela razdeljeno na dva dela - na enem so mogoči raztrosi z obeležjem, na drugem pa anonimni pokopi. Raztros pokojnikovega pepela v morje V Izoli in Kopru vsako leto opravijo nekaj deset raztrosov pokojnikovega pepela v morje. Ladjica pogrebce odpelje do točno določene točke na morju, kjer se zasidra, pogrebno slovesnost pa lahko prilagodijo željam svojcev. Na koprskem pokopališču so celo uredili spominsko obeležje, kamor lahko vdelajo ploščico z imenom umrlega, čigar pepel so raztrosili v morje. Zveza ekoloških gibanj Slovenije si sicer že nekaj let prizadeva za prepoved ali vsaj ostro omejitev tovrstnih pokopov, vendar doslej neuspešno. Razlogi za nasprotovanje pa niso ekološke narave; prirejanje pogrebov na morju v državi, ki promovira turizem, se jim namreč ne zdi primerno. Vidov gaj v Vidmu Ptujsko podjetje TMD Invest je v idejni zasnovi prostora za raztros pepela oz. Vidovega gaja ponudilo tri različne variante, občinski svetniki pa so na junijski seji eno od njih že potrdili. Marjetka Šibila z Občine Videm pojasnjuje, da gre samo za idejno zasnovo, na osnovi katere bo treba izdelati še projekt: „O vrednosti investicije zato še ne moremo govoriti, najbrž pa bo znašala nekaj tisoč evrov. Za to smo se odločili, ker so svojci pokojnih že izrazili željo za tovrstni prostor (najbližje je namreč šele Maribor) in ker imamo na pokopališču dovolj prostora, da jim ga omogočimo." Vidov gaj bodo uredili na že zagrajenem območju velikosti 9,4 x 5,9 metra v osrednjem delu starega pokopališča. Kovinsko ograjo, s katero je obdano, bodo ohranili in obnovili (čeprav območje ni pod spomeniškim varstvom), verjetno pa bodo uporabili tudi oba kovana svečnika. Na tem mestu sta trenutno dva spomenika: kip angela, ki zre v nebo, je kljub poskusom zaščite v slabem stanju, na zahodni strani pa je še manjši nagrobni steber z granitno napisno ploščo. Oba spomenika bodo predvidoma prenesli na drugo lokacijo. Prostor za raztros pepela bo pravzaprav trata srčaste oblike, zraven nje pa bo napisna plošča. t 'fei r Vir: TMmñvest Darja Lampret s Pogrebnega podjetja Maribor pravi: „Po-greb z raztrositvijo pepela, ki je novejša oblika pogreba in se opravlja na za to posebej določenem prostoru na pokopališču Dobrava v Mariboru, znaša 760 evrov, če se svojci odločijo za osnovno ponudbo. Družinski član -upravičenec pa lahko na Centru za socialno delo zaprosi za izredno denarno socialno pomoč za kritje stroškov pogreba; ta znaša okoli 530 evrov." Raztros pepela izven pokopališč je tako daleč najcenejša možnost pogreba - teoretično celo v primeru, ko svojci umrlega zanj ne pridobijo dovoljenja in zato plačajo kazen. Po svetu je raztros pepela veliko pogostejši kot pri nas. Vendar pa si v Sloveniji umrli večinoma želijo raztros v naravi ali na svoji zemlji, v Angliji pa je največ zanimanja za raztros na zelenicah priljubljenih nogometnih klubov. Pritiski so bili tolikšni, da so morali nekateri klubi zaradi pospešene rasti trate to možnost omejiti ali celo v celoti prepovedati. Eva Milo šič Foto: JS 6 Štajerski Podjetništvo petek • 12. avgusta 2016 Slovenija, Podravje • Do leta 2020 bo znano, kako uresničljiv je akcijski načrt za mlade Le štirje odstotki kmetov in kmetic Slovenska kmetija je v povprečju za polovico manjša od evropskega povprečja, poleg majhnosti in razdrobljenosti pa v večini ležijo na območjih, kjer je kmetovanje oteženo. Ob tem naj bi bil dohodek kmeta do trikrat manjši od dohodka oseb, ki so zaposlene v drugih dejavnostih, je zapisano v akcijskem načrtu. Starostna struktura na slovenskih kmetijah je zelo slaba, saj trenutno na njih gospodarijo le štirje odstotki mlajših od 35 strstvu, kmetijski zbornici in v Zvezi slovenske podeželske mladine (ZSPM) upajo, da bo akcijski načrt dela z mladimi kmeti Gre za načrt dela z mladimi kmeti v obdobju 2016-2020, ki ga je pripravljalna skupina poimenovala Od mladega kmeta do skrbnega gospodarja. Ključen cilj je, mladim kmetom zagotoviti prijaznejše okolje in vzbuditi med njimi večjo zavest o pomembnosti njihovega poklica. »Želimo si, da bi ljudi izobrazili o pomenu kmetovanja, samooskrbe, obdelane in raznovrstne krajine, s tem bi bil tudi poklic kmeta bolj cenjen. Kajti kmet ni le pridelovalec, temveč tudi podjetnik, ekonom, strojnik,« je dodal mlad prevzemnik in predstavnik za mlade kmete in kmetijsko politiko v ZSPM Aleš Kirbiš. Vsako leto 300 novih mladih prevzemnikov Ideja za nastanek načrta je nastala po prvem srečanju mladih prevzemnikov letos spomladi na Fakulteti za biosistemske vede v Mariboru. »Po srečanju na ministrstvu in ustanovitvi delovne skupine je nastal sistematično narejen načrt, kjer je zelo jasno napisano, kdo je nosilec posa- Foto: Matjaž Ivančič meznega ukrepa, kakšni so cilji in kriteriji ter časovno obdobje za doseganje ciljev, vsaka institucija pa tudi določi skrbnika tega dogovora,« je pojasnil kmetijski minister Dejan Židan. Kot je dejal minister, so pričakovanja od akcijskega načrta velika, saj vsako leto pričakujejo preko 300 mladih prevzemnikov. Na vprašanje, zakaj je podpis akcijskega načrta pomemben, pa je minister odvrnil, da je namen razpisa predvsem to, da bo mlademu kmetu bolje. »Na ta način bomo v tem obdobju ustvarili skupino do 2000 mladih kmetov, ki bodo na področju prehrane in kmetijstva naredili preboj«. Gornja Radgona • Pred vrati je 54. sejem AGRA V znamenju mednarodnega leta stročnic Po trditvah strokovne ekipe Pomurskega sejma, ki jo že vrsto let izjemno uspešno vodi Janez Erjavec, predsednik uprave, je za letošnji osrednji sejemski dogodek v Gornji Radgoni, 56. mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA, že vse nared. Od 20. do 25. avgusta se bo na skupno 70.800 kvadratnih metrov razstavnih površin predstavilo 1798 razstavljavcev iz 30 držav, od katerih največji odstotek udeležbe predstavljajo Avstrijci (6 %), sledijo Hrvati (5 %) in Italijani (3 %). Kot partnerska država bo nastopila Madžarska, z državnimi in po- krajinskimi značilnostmi se bodo predstavile Belorusija (prvič), Poljska in Srbija z AP Vojvodino (jubilejna, deseta udeležba), Hrvaška, z zagrebško in medžimursko županijo ter županijsko zbornico iz Siska. Sejem bo predstavil najvidnejše svetovne blagovne znamke kme- tijske mehanizacije in domala vse, kar je potrebno za pridelavo zdravju prijaznih živil, pa tudi vrhunske pridelke, prehranske izdelke, jedi, vina in proizvode slovenske živil-skopredelovalne industrije. Na Agri se bodo predstavile tudi državne, zbornične, gospodarske in strokovne ustanove. POMURSKI SEJEM Janez Erjavec (levo), predsednik uprave PS, in Miran Mate, predstavnik za odnose z javnostmi Vsebinski poudarki letošnjega sejma bodo namenjeni mednarodnemu letu stročnic, ekološkemu kmetijstvu in živilom iz naše bližine, pa lokalni prehranski oskrbi. Kot že vrsto let doslej tudi tokrat ne bodo izostali strokovne razstave, posveti, poslovne konference in nasveti za obiskovalce ob sodelovanju domala vseh pomembnejših državnih institucij. Na ogled bodo številne predstavitve živali, rastlinska proizvodnje in trajni nasadi. Za ljubitelje gastronomije bo vsak dan na sejmišču delovala Agrina kuhinja, ki bo ponujala kulinarično razvajanje z regionalnimi dobrotami in prehranskimi izdelki preverjene vrhunske kakovosti, s poudarkom na jedeh iz stročnic. Kot je na tiskovni konferenci dejal predsednika uprave PS Janez Erjavec, letos pričakujejo več obiskovalcev iz sosednjih držav, sicer pa so tudi tokrat pripravljeni na največje izzive, saj »Agra temelji na tradiciji in svežih programih z nenehnimi novimi idejami,« je poudaril Erjavec. Pri tem je omenil še, da gre za največjo sejemsko prireditev v tem delu Evrope, kjer živi okoli 20 milijonov prebivalcev. NŠ Ptuj • Parkiranje na gramozu pri nekdanjem Predlog: mesečna pa Mestna občina (MO) Ptuj je v času, ko je gradila novo P & uredila prostor pri nekdanjem Eurospinu; za nasutje gramoza Po vzpostavitvi plačljivega parkirnega režima na novem parkirišču je kar precej voznikov parkiralo na lokaciji pri Eurospi-nu, kjer so lahko svoje jeklene konjičke pustili brezplačno, ne da bi bilo treba plačati parkirnino. Ob četrtkih je na tej lokaciji do nedavnega potekal tudi prvi ptujski bolšji sejem. A občina se je odločila enemu in drugemu narediti konec. Za bolšji sejem najemnici prostora niso podaljšali pogodbe, voznikom, ki so na lokaciji brezplačno parkirali, pa so onemogočili dostop do parkirišča. Najprej so kot oviro za dostop na parkirišče nasuli gramoz. Ta ukrep je na družabnih omrežjih naletel na širše neodo-bravanje, zato so ga naknadno »estetsko« nekoliko olepšali: na-sutje gramoza v delu sicer ostaja, dostop do prostora pa zdaj omejujeta še dve stari betonski koriti. Zakaj je bilo treba zapreti brezplačno parkirišče? Koga je motilo, da so ljudje tam parkirali, nas je zanimalo v uredništvu Štajerskega tednika, enaka vprašanja pa je na julijski seji mestnega sveta zastavil tudi mestni svetnik Janez Rožmarin (NSi). Eksplicitnega odgovora na vprašanje, zakaj je občina zaprla dostop do parkirišča, iz Mestne hiše nismo dobili. Odgovorili so le, da želijo na lokaciji urediti abonmajsko parkiranje, dovoljeno samo z dovolilnico, brez urnega parkiranja. Cena mesečnega najema Gramozirano parkirišče na desnem Foto: NS petek • 12. avgusta 2016 Podjetništvo Štajerski 7 kmete so mlajši od 35 let let, kar 35 % pa jih je starejših od 65 let. Na kmetijskem mini-to statistiko izboljšal. In s katerimi izzivi se soočajo mladi kmetje? Slaba samopodoba otrok in mladih s kmetij, nepovezanost med promocijo hrane in promocijo kmetijstva, (ne)znanje mladega kmeta ob prevzemu kmetij (slab medgeneracijski prenos znanja, zastareli učni načrti, pomanjkanje poslovnih znanj) ... Te izzive naj bi KGZS, kmetijsko ministrstvo in ZSPM skušali preseči z 32 ukrepi, ki posegajo v različna obdobja dela z mladimi. Med ukrepi je predlog, da se v šolski učni načrt vključijo tudi vsebine s področja kmetijstva, da dijaki in študentje kmetijskih šol pridobijo ustrezno znanje o zadružništvu, delu kmetijske politike ... Slovensko zemljo mladim kmetom, ne podjetjem »Ukrepi so zelo ambiciozni in veliko je takih, ki niso odvisni samo od kmetijskega ministrstva, gredo pa v smeri zagoto- Foto: LAS Loško pogorje Prestrogi pogoji za prenos lastništva kmetije Predstavnik za mlade kmete in kmetijsko politiko v ZSPM Aleš Kirbiš je med številnimi težavami mladih kmetov izpostavil tudi problem prenosa lastništva kmetije na mlade. »Ta se pojavlja predvsem tam, kjer starši prevzemnika še ne izpolnjujejo pogojev za upokojitev. Težava je tudi v družinah, kjer je več otrok. Na primer če bi želeli starši lastništvo razdeliti med otroke, prevzemnik ne more kandidirati na razpisu za mlade kmete, saj je eden izmed pogojev, da kmetijo prevzame v celoti, torej je edina možnost, da brate ali sestre izplača. Ker pa so trenutne razmere za kmete izredno zahtevne, je med mladimi verjetno prisoten tudi strah.« vitve večje socialne varnosti kmetov. Namreč kdor se kmečko zavaruje, ni upravičen ne do bolniškega nadomestila niti do dopusta; tako je eden izmed predlogov, da bolniški dopust, ki je daljši od enega dne in krajši od enega meseca, krije kmetu država, prav tako se zavzemamo, da bi bil poklic kmeta bonificiran, kajti kmet dela mnogo več kot 40 ur, ob tem tudi za vikende in praznike. Med pomembnejšimi ukrepi je tudi zavzemanje, da bi zemljo sklada kmetijskih zemljišč prednostno v najem prejeli mladi kmetje. Žal imamo podporo samo v kmečki javnosti. Prepričan sem, da bi mladi kmetje bolje obdelali slovensko zemljo, kot jo podjetja v tujih rokah. Tudi družba bi imela več od tega, poleg tega so temelj slovenskega kmetijstva družinske kmetije in ne kmetijska podjetja,« je dejal Kirbiš. V ZSPM se zavedajo, da vsi ukrepi ne bodo sprejeti čez noč in da so morda (pre)ambicio-zni, vendar pa so prepričani, da je z naborom ukrepov narejen prvi korak. Ob tem pozivajo mlade kmete, da se povežejo. »Če bi mladi kmetje stopili skupaj, bi lahko delali še večje premike,« je dodal Aleš Kirbiš. Predlogi ukrepov oziroma nekateri ukrepi naj bi bili pripravljeni ali izvedeni do leta 2020. Vsakih šest mesecev se bodo sestali člani odbora za spremljanje izvedbe akcijskega načrta in poročali o napredku in doseganju ciljev. Mojca Vtič Eurospinu nič več zastonj rkirnina 10 evrov R-parkirišče na Zadružnem trgu, kot nadomestno parkirišče je takrat namenila 8.000 evrov. oz. dovolilnice za parkiranje bi znašala 10 evrov, pravi predlog. Parkirišče bo namenjeno vsem, dovolilnice pa naj bi predvidoma uvedli že septembra letos. Glede na to, da je plačljivo P & R-parkirišče na Zadružnem trgu na Ptuju bolj ali manj prazno, smo vodstvo MO Ptuj povprašali, ali morebiti skupaj z upravljavcem (Javnimi službami Ptuj) razmišljajo o znižanju cen parkiranja na tem parkirišču. Njihov odgovor je kratek in jedrnat: »O znižanju cene parkiranja na parkirišču P+R na Zadružnem trgu ne razmišljamo.« Mojca Zemljane Foto: Črtomir Goznik bregu Drave bo v skladu s predlogom MO Ptuj po novem plačljivo. Ptuj • Pobuda četrtnih skupnosti in šolskega centra Brv čez Grajeno in povezovalna pot Četrtni skupnosti Ljudski vrt in Center ter vodstvo Šolskega centra Ptuj so na mestno občino (MO) Ptuj posredovali pobudo za infrastrukturno ureditev povezave novega dela Ptuja, kjer prevladujejo blokovska naselja, s starim mestnim jedrom. Avtorji pobude so zapisali, da je ta del Ptuja s starim jedrom mesta Ptuj zelo slabo povezan in da je dostop možen po dveh prometno precej obremenjenih cestah - Potrčevi ali Maistrovi. Z ureditvijo dela vojašnice v izobraževalno ustanovo v okviru ŠC Ptuj je med lokacijama šolskega centra na Vičavi in Volk-merjevi cesti narastel promet pešcev. Podpisani predlagajo, da bi MO Ptuj za kolesarje in pešce čez potok Grajena zgradila novo brv ter tako povezala obstoječo pot ob starem pokopališču na levem bregu Grajene z Erjavčevo potjo, ki je na desni strani potoka. Poleg brvi bi za povezavo obeh obstoječih ulic oz. cest bilo treba zgraditi še povezovalno pot. »Umestitev je možno izvesti na nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki so delno v lasti MO Ptuj. Izbrana trasa poteka v pretežni meri po trasi rimske ceste. Ob gradnji brvi je smiselno razmisliti tudi o ureditvi potoka Grajena za območje mesta Ptuj. Za zagotovitev zadostne količine vode in s tem stalnega pretoka skozi mesto bi bilo na razpoložljivem zemljišču pod gimnazijo primerno izvesti zajezitev z mehkim jezom ter akumulacijo. Vanjo bi bilo smiselno speljati meteorne vode zalednega območja, služila bi lahko tudi za zagotavljanje požarne vode,« je o pobudi, za ka- tero je pripravil gradivo, zapisal arhitekt Marjan Berlič. Vodstvo MO Ptuj smo povprašali, kakšno je stališče občine do tega predloga in koliko denarja bi po njihovi oceni bilo treba zagotoviti, če bi pobudo (skupaj z ureditvijo Grajene) želeli realizirati. Iz kabineta župana so odgovorili, da so pobudo prejeli, občinska uprava jo bo preučila in preverila možnosti umestitve in gradnje brvi. »Na nivoju pobude stroška investicije ni mogoče oceniti,« so še dodali. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Nova brv s povezovalno potjo bi v neposredni bližini šolskega centra na Ptuju povezala levi in desni breg Grajene. Infrastruktura bi bila namenjena kolesarjem in pešcem. 8 Štajerski Podravje petek • 12. avgusta 2016 Zavrč • 20. občinski praznik Načrti za prihodnost občine so smeli V eni manjših slovenskih občin so v preteklem letu kljub negotovim časom uspešno izpeljali ali zaključili več investicij, ob občinskem prazniku pa so razkrili tudi načrte za prihodnost. Najzahtevnejša investicija je bila sanacija plazu na lokalni cesti Goričak na meji z Republiko Hrvaško. Zanjo so porabili okoli 136.334 evrov, od tega je ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev državne rezerve prispevalo dobrih 100 tisočakov. S pomočjo sredstev po 21. členu zakona o financiranju občin so zaključili modernizacijo javne poti Hrastovec-Plantek, odsek König (vrednost investicije 90.926 evrov), ter rekonstruirali javno pot Turški Vrh-Majur (95.034 evrov). Sanirali so plazove na športnem igrišču, v Korenjaku, Turškem in Gorenjskem Vrhu, to jesen pa bodo sanirali še plaz pod stanovanjsko hišo Rihtari- VUZEM d.o.o. www.ismvuzem.si Vizija podjetja ISM VUZEM: • nudenje najvišje kakovosti v zadovoljstvo naših kupcev in spoštovanje njihovih želja, • ohranjanje prepoznavnosti podjetja na vseh tržiščih v Evropi in ostalih državah (Amerika, Mehika, Kitajska, Rusija, Brazilija ...), • zagotavljanje korektnosti (strokovnost, upoštevanje časovnih rokov, konkurenčnost... ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNIKU OBČINE ZAVRČ Občani Zavrča so ob občinskem prazniku svojemu županu Miranu Vuku zaželeli čim prejšnje okrevanje. čevih. Lani in letos so s skupno okoli 40.693 evrov sofinancirali gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju. V sodelovanju s slovenskimi in hrvaškimi partnerji pripravljajo projekt Na pomoč - U pomoč, s katerim bodo vzpostavili sistem za obveščanje čezmejnih gasilskih enot za skupno posredovanje, nakupili manjkajočo gasilsko opremo ter poskrbeli za usposabljanje gasilcev. Investicija je vredna okoli 605.959 evrov, večino pa naj bi sofinanciral evropski sklad za regionalni razvoj. Enako velja za okoli 2,5 milijona evrov vreden projekt čezmejnega kolesarskega parka Halo, si za bike, ki ga načrtujejo v skupno enajstih slovenskih in hrvaških občinah. V konzorciju haloških in kidričevske občine so izdelali načrt razvoja odprtega širokopasovnega omrežja, stroški pa bodo znašali okoli 13 milijonov evrov. Načrtujejo tudi zamenjavo okoli 50 let starih salonitnih vodovodnih cevi, za kar bodo potrebovali 581.560 evrov, večinoma evropskega denarja. Podžupan Zavrča Janko Lor-bek priznava, da je zaradi znižanja glavarine investicij manj, a dodaja: »Načrti za prihodnost so smeli! Negotove čase in neugodno finančno perspektivo, ki ni namenjena urejanju infrastrukture, pač pa t. i. mehkim vsebinam, bomo blažili z evropskimi razpisi. V okviru svojih zmožnosti se bomo še naprej trudili za napredek občine in lepšo podobo kraja. Imamo okoli 1.600 občanov, število prebivalcev pa zadnja leta ostaja približno enako.« Sprejeli so občinski prostorski načrt in tako odprli možnosti za novogradnje, da se mladi iz občine ne bi več izseljevali. Eva Milošič Prireditve v počastitev občinskega praznika Praznovanje se je pričelo že konec julija s tradicionalnim pohodom k sveti Ani v organizaciji Turističnega društva Zavrč. V Društvu upokojencev Zavrč so pripravili likovno razstavo slikarja Milana Fostnariča in fotografsko razstavo članov društva, medgeneracijsko kolesarjenje po vseh naseljih občine, medgeneracijski pohod Bosi po poti naše mladosti ter meddržavno društveno tekmovanje ženskih ekip v pikadu, Lovska družina Zavrč pa je organizirala streljanje na glinaste golobe. Danes, 12. avgusta, bodo ob 16. uri odprli modernizirano cesto Konig-Hrastovec, ob 18. uri pa se bodo na Večeru društev predstavila društva, ki delujejo v završki občini. Jutri, 13. avgusta, bo Čebelarsko društvo Zavrč na domačiji v Hrastovcu 7 pripravilo dan odprtih vrat, osrednja slovesnost ob občinskem prazniku pa bo ob 18. uri v kulturni dvorani v Goričaku. / Foto: CG Juršinci • Osrednja slovesnost ob 22. občinskem prazniku Podelili tri plakete, šest priznanj in zahvalo V občini Juršinci so minulo soboto pripravili osrednjo svečanost ob letošnjem 22. občinskem prazniku. Ob tej priložnosti je župan Alojz Kaučič podelil občinska odlikovanja: šest priznanj, tri pisna priznanja s plaketo in zahvalo. Pisna priznanja s plaketo so prejeli Simon Vršič, Roman Bec in Štefan Gačnik. Vršičevi iz Za-gorcev - Simon, njegova soproga Mimica in njuna hči Katja -se ukvarjajo s kmetijstvom. Obdelujejo poltretji hektar vinogradov. Delo opravljajo z veseljem, potrpljenjem in slogo. Leta 1994 so ustanovili trsničarsko podjetje Agross, trsne cepljenke prodajajo na domačem in tujem trgu. Nudijo storitve strojnega sajenja in svetovanje pri zasaditvi vinogradniških površin. Tudi Roman Bec iz Zagorcev je plaketo občine Juršinci prejel za delo na področju trsničarstva in vinogradništva. Z družino obdelujejo dva in pol hektarja vinograda ter sedem hektarjev trsni-ce. Trsne cepljenke prodajajo večinoma v tujino, predvsem v Francijo, Italijo, Avstrijo, na Madžarsko in Hrvaško, nekaj pa jih prodajo na domačem trgu. Štefanu Gačniku iz Bodkov-cev so plaketo izročili za nje- govo 50-letno požrtvovalno in aktivno delo v Lovski družini (LD) Juršinci. 15 let je bil starešina družine, opravljal je več vodstvenih funkcij, od leta 2006 je častni član. Aktiven je bil v Zvezi lovskih družin Ptuj-Ormož, kjer je med drugim tri desetletja deloval v izvršnem odboru. Vrsto let je bil dejaven v Turističnem društvu Gomila, zavzeto je sodeloval pri gradnji infrastrukture (cest, telefonskega omrežja in vodovoda), bil je član nadzornega odbora občine Juršinci. Še danes je aktiven v nekaterih organih Lovske zveze Slovenije, sodeloval je tudi pri pripravi zbornika ob 70-letnici delovanja LD Juršinci. Priznanja občine Juršinci so prejeli Lizika Hojnik za delo v Kulturnem društvu Hlaponci, krvodajalca Franc Kump in Vladimir Fras, ki sta kri darovala že več kot 100-krat, Franc Benko kot ustanovni in aktivni član Ribiškega društva Juršinci, Franc Pignar za delo v LD Juršinci in Anton Lajh kot prvi organizator smučarskih skokov v Juršincih. Organiziral je vrsto športnih in drugih prireditev, ustanovil Športno društvo Slovenske gorice - Grlinci, ki danes deluje kot Športno društvo Juršinci, in je tudi njegov častni član. Posebno zahvalo za delo v uradu krajevne skupnosti in nato v upravi občine Juršinci je župan Foto: Mirko Moleh Prejemniki plaket občine Juršinci Štefan Gačnik, Roman Bec in Simon Vršič ter župan Alojz Kaučič Alojz Kaučič izročil Angeli Šmi-goc s Kukave. V kulturnem programu prireditve so nastopili učenci domače osnovne šole in otroci iz vrtca ter društva. Po končani osrednji občinski slovesnosti je sledilo odprtje kulinarične razstave, ki so jo pripravile članice Društva gospodinj Marta Juršinci. V nedeljo so nato proslavili god farnega zavetnika sv. Lovrenca. Prireditve ob prazniku občine Juršinci, ki potekajo od začetka julija, bodo sklenili ta konec tedna. Danes, jutri in v nedeljo bo v šotoru zabavno-glasbena prireditev Noč pod topoli. Jutri dopoldan bo v organizaciji Društva rojaka Janeza Puha potekala panoramska vožnja s starodobniki, popoldan prirejajo slovesnost ob 70-le-tnici delovanja LD Juršinci. V nedeljo popoldan sledi še revija harmonikarjev Glas juršinske harmonike. Mojca Zemljarič petek • 12. avgusta 2016 Izobraževanje Štajerski 9 Podravje, Ptuj • Srednjo šolo zapustilo več dijakov, kot se vpisuje novincev Zmanjšanje vpisa v srednjih šolah pomeni odpuščanje delavcev Letošnji ponovni upad števila novincev v srednje šole po Sloveniji bo za posledico imel tudi odpuščanja delavcev. Na ptujski Gimnaziji je že sedaj jasno: štirje zaposleni so bili odpuščeni iz poslovnih razlogov, dvema ne bosta podaljšani pogodbi o zaposlitvi za določen čas, drugi ukrepi, ki se obetajo, pa še niso dorečeni. Velik pritisk je tudi na kadrovsko strukturo Šolskega centra Ptuj. Glede na število rojenih v letih 2002 in 2003 tudi v prihodnjih dveh šolskih letih slika ne bo nič kaj boljša. V srednjih šolah zato nestrpno čakajo na številčnejše generacije. 1. septembra letos bodo v klopi srednjih šol prvič sedli otroci, rojeni leta 2001. Teh je 17.477 ali 703 manj, kot se jih je rodilo leto poprej. Tudi leti, ki sta sledili, z vidika novih rojstev nista bili kaj preveč plodni: leta 2002 se je rodil 17.501 otrok, 2003 pa 17.321. K sreči je sledilo povečanje števila rojstev: od 2004 do 2010 so številke strmo naraščale. Najštevilčnejša generacija je bila leta 2010, ko se je v Sloveniji rodilo kar 22.343 otrok. Naslednja leta te številke sicer nismo dosegali, a se niti približno niso približale tistim iz leta 2001, torej generacije, ki septembra vstopa v srednje šole. To je razlog, da se te soočajo s precejšnjimi težavami tudi glede kadrovske strukture, saj šole zapušča več i" ¿v Premalo dijakov, preveč programov ali neupoštevanje napovedi? Slovenija • Predlog zakona o vajeništvu razburja javnost Bodo učitelji praktičnega pouka ostali brez dela? Že od 5. julija je v javni obravnavi predlog zakona o vajeništvu, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zakon med drugim uvaja določilo, da se v vajeniški obliki izobraževanja najmanj 50 % izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 % celotnega izobraževalnega programa pa izvede šola, od tega vse splošnoizobraževalne predmete. Za vajence bi moral smiselno veljati zakon o delovnih razmerjih, kot velja za vse druge delavce, poudarja Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Tisti del dijakovega izobraževanja, ki se nanaša na neposredno izobraževanje pri delodajalcu, je treba obravnavati kot delo in zato vajenca ustrezno zaščititi. Poleg tega opozarjajo, da je treba pred dokončno uvedbo vajeništva opraviti uradno evalvacijo učinkov predlaganega zakona in analizirati, kako bo uvedba vajeništva vplivala na obseg in število zaposlitev učiteljev praktičnega pouka in strokovnoteoretičnih predmetov ter organizatorjev praktičnega usposabljanja z delom. Šele na podlagi uradne eval-vacije učinkov bo mogoče podati dokončno opredelitev do vprašanja uvedbe vajeništva, do takrat pa se o predlogu ne morejo izreči pozitivno, so zapisali v Svizu. Kot so spomnili, so ministrico za izobraževanje Majo Makovec Brenčič že opozorili, da jih ob zagotovilih ministrstva, da učitelji praktičnega pouka ne bodo izgubili zaposlitve in se jim bodo zdajšnje delovne naloge le spremenile, obhajajo dvomi. "Spremeniti visoko usposobljenega pedagoškega delavca v spremljevalca vajencu in organizatorja - posrednika med šolo in delodajalcem, torej mu naložiti naloge, ki s pedagoškim procesom nimajo zveze, ni primerno," menijo v Svizu. Zaradi tega se bo po njihovem mnenju plača tega delavca skoraj zagotovo znižala. Zakonski predlog je po oceni Sviza skoraj docela spisan po željah delodajalcev, na drugi strani pa so številne pripombe na predlog zakona podali tudi že v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Sta, ur srednješolcev, kot prihaja novincev, kar posledično pomeni preveč zaposlenih. Ptuj pri tem ni nobena izjema. Po trenutnih vpisnih podatkih (stanje 22. julija) bo v prihodnjem šolskem letu na Šolskem centru na Ptuju sicer vpisanih 15 dijakov novincev več, kot jih je bilo v preteklem šolskem letu, a to situacije ne rešuje, saj šolo zapušča več dijakov, kot jih prihaja v srednješolske klopi. »Podatek o večjem vpisu je spodbuden, če vemo, da so prihajajoča in naslednje dve generaciji iz osnovnih šol najmanjše, to pa bo v srednjem šolstvu naslednjih sedem ali osem let povzročalo težave. Čeprav je število novincev večje, pa to ne pomeni zmanjšanja pritiskov na kadre, saj zapušča srednjo šol več dijakov, kot jih vpisujemo, zato pričakujem zmanjšanje skupnega števila dijakov (manjši vpis v poklicno-tehniške programe za okrog 20 dijakov) in dodatno razliko 30 dijakov, kar predstavlja zmanjšanje za okrog 50 dijakov ali 2 oddelka. Omenjeno povzroča, kot sem že omenil, velik pritisk na kadrovsko sliko,« pojasnjuje Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj. Trenutno je vseh zaposlenih na ŠC Ptuj 181, k temu je treba prišteti tri delavce iz programa javnih del, a koliko manj jih bo v prihodnjem šolskem letu, pa še ni jasno. Kot poudarja Kumer, še niso dokončno oblikovali obsega dela in posledično ugotovili morebitnih presežkov. So pa v rahli prednosti, saj imajo kar pet šol v sklopu zavoda in lahko učitelje po potrebi pre-razporejajo. Kadrovska slika in zasedba sta namreč vedno oblikovani na nivoju zavoda in ne posamezne šole, saj šole v primeru Šolskega centra Ptuj predstavljajo le organizacijsko obliko izvajanja procesa. Gimnazija: s 66 na 56 zaposlenih Kadrovske težave pa bodo imeli zaradi manjšega vpisa novincev tudi na ptujski Gimnaziji. Septembra bodo imeli vpisanih 111 dijakov, kar je 17 manj kot lani. Zaradi manjšega skupnega števila dijakov na šoli in oddelkov so bile odpovedi pogodb o zaposlitvi nujne. Iz poslovnih razlogov so odpoved do zdaj prejeli štirje delavci; ta trenutek jih je še 62, 1. septembra bosta še dva manj. V teh primerih bo šlo za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. S tem pa težave še ne bodo rešene, obeta se namreč še dodatno zmanjšanje kadra in 28. 9. bo le še 56 zaposlenih. Ob tem ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih poudarja: »Številka 56 je za računanje normativov zavajajoča, ker je veliko strokovnih delavcev z nižjim deležem delovnega časa od 100 %.« Jasno je sicer, da so odpuščanja zaradi zmanjšanja števila otrok v srednjih šolah neizbežna, vprašanja, ki ostajajo ne-odgovorjena, pa so: je v regiji premalo otrok, preveč šol in programov ali so morda kljub črnogledim projekcijam v preteklih letih zaposlovali preveč ljudi? Dženana Kmetec 1999 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Fotografija je simbolična. Število otrok po letih rojstva Foto: CG Foto: MV Vir: SURS 10 Štajerski Kultura petek • 12. avgusta 2016 Majšperk • Slikarsko-kiparski tabor ob Sestrškem jezeru »Narava je čudovita, samo oči je treba odpreti « Odsev jezera, barve trav in drevesnih listov, doživetje trenutka ... vse to so skušali minuli konec tedna, med 4. in 7. avgustom, s čopičem oziroma dletom upodobiti udeleženci tretjega kiparsko-slikarskega tabora ob Sestrškem jezeru. »Naš tabor nima začrtane teme ustvarjanja, kljub temu pa se je večina udeležencev odločila za upodobitev motivov jezera. Slike bodo prikazane 13. avgusta ob 19. uri v galeriji AP na Bregu pri Majšperku. Sicer pa je vzdušje med umetniki odlično, prav tako smo veseli obiskovalcev, ki pridejo med nas, pogledajo slike, poklepetajo in še kaj prinesejo s sabo,« je povedal varuh Sestrškega jezera in pobudnik tabora Branko Gajšt, ki je motive Sestrškega jezera že neštetokrat upodobil na platnu. Tokrat je v svojo družbo povabil dva kiparja, ki sta ustvarjala iz lesa: Janez Grauf iz Mežice je izrezbaril dlan, avstrijski kipar Albert Kraigher pa je upodobil ljubezen. Oba kipa bosta postavljena na pot ob jezeru, ki jo že sedaj bogatijo tri lesene skulpture. Ob kiparjih so ustvarjali še slikarji, letos jih je podobe jezera upodabljajo kar 11. Ob jezeru so šotorili in slikali Igor Dolenc iz Žlebiča, Alojz Krevh in Marjan Gregorc s Prevalj, Zdenka Vinšek iz Ljubljane, Jože Foltin s Ptuja, Dragan Padovac iz Šentjurja in Drago Kopše z Zgornje Pol-skave. Za čopič je poprijel tudi Vinko Gajšt iz Tišine, ki je povedal: »Slikam pokrajino - Sestrško jezero, vendar z različnimi tehnikami. Navdušilo me je drevo na otoku, njegove barve, globina drevesa in odsev v vodi. Izziv je V okviru slikarsko-kiparskega tabora je ustvarjalo 11 slikarjev in dva kiparja. Foto: Mojca Vtič slikati pokrajino, saj je mnogo barvnih odtenkov, podrobnosti, motivov.« Le nekaj korakov pred njim je barve na platno nanašala Vesna Urbančič s Pragerskega, ki je poudarila, da ni le narava tista, ki prepriča umetnike, da jo upodobijo, temveč tudi družba. »Večkrat sem ob jezeru, a vedno znova najdem nove motive, poleg tega pa se slikarji še družimo in izmenjamo izkušnje. Ob tem je slikanje v naravi zame še dodaten izziv, saj sem bolj drob-njakarska in za eno sliko potre- bujem več časa, kar pa pomeni, da se tudi barve že spremenijo,« je še dodala Urbančičeva. Letošnjega tabora se je udeležil tudi Nepalec Birman Shre-stha, ki že pet let živi v Sloveniji in odlično govori slovensko. Vodnik, umetnik in učitelj meditacije je povedal, da imamo prečudovito naravo in bogato kulturo, le oči moramo odpreti, da bomo to videli. Na vprašanje, kako zelo se razlikujeta nepalska in slovenska kultura ter narava, pa je odgovoril: »Tako sta si raz- lični, kot je različna barva kože Nepalcev in Slovencev. Tega se ne da opisati z besedami.« Birman pa na taboru ni vihtel le čopiča, temveč tudi kuhalnico, tako je med drugim zadišalo po nepalski rižoti. Izvedbo kiparsko-slikarskega tabora je Gajšt napovedal tudi za prihodnje leto, kar pomeni, da bodo umetniki že četrto leto zapored ustvarjali, šotorili in preživljali večere pri tabornem ognju ob Sestrškem jezeru. Mojca Vtič Videm • Romanje na Donačko goro V spomin na najhujšo nesrečo zaradi udara strele pri nas V Planinskem društvu Haloze so pripravili romanje iz Vidma k cerkvi sv. Donata in na Donačko goro. S tem so se poklonili 59 videmskim romarjem, ki jih je 6. avgusta (dan pred donatovim) leta 1741 ubila strela, ko je udarila v cerkveni zvonik. Še pred svitom so se pohodniki zbrali pred videmskim župniščem in se čez Podlehnik, Zakl in Žetale podali do Donačke gore, za 25 kilometrov dolgo pot pa so potrebovali okoli 5 ur hoda. Nekaj romarjev se jim je pridružilo še po poti, skupaj pa so presegli število 30. Župnija Rogatec je pri cerkvi sv. Donata pripravila procesijo, pater Janez Ferlež iz župnije sv. Vida je vodil mašo, sledila pa je še pogostitev. Naporno pot so pohodniki sklenili z druženjem, za glasbo pa so poskrbeli Najdenč-ki. Tajnica haloškega planinskega društva Majda Forstnerič pojasnjuje, da je bilo letošnje romanje že drugo zapovrstjo in se bo po vsej sreči spremenilo v tradicionalnega: »Romanja na Donačko goro so zamrla, lani pa nas je devet planincev to tradicijo spet obudilo. Tudi letošnji dogodek Foto: Planinsko društvo Haloze je odlično uspel!« Planinsko društvo Haloze deluje od leta 1997, ima svoj logotip in zavetnika sv. Vincencija, dru- Eva Milošič štveni prapor pa seveda krasijo Haloze. Tednikova knjigarnica Glej! Fičko! Fičko je pogovorno tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat, pravi Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) na strani 356, kjer je najti še besedo fičkar. To je pogovorno in navadno šaljivo poimenovanje lastnika oziroma voznika fička. Slovar navaja: odkar se vozi z oplom, gleda zviška na vse fičkarje. Prvi fičko je bil izdelan leta 1960 v bivši jugoslovanski tovarni Zavodi Crvena zastava in ime je dobil po glavnem junaku stripa (kurir Fičo), ki je izhajal v časopisu Borba. Fičko je bil najbolj priljubljeno in razširjeno osebno vozilo v bivši Jugoslaviji, uporabljali so ga policisti, reševalci, vojaki, avtošole. Fičko je bil lahko tudi dirkalno vozilo. Zadnjega so izdelali leta 1985, skupaj jih je bilo 923.487, če je verjeti podatkom z interneta. Zagotovo pa držijo navedbe, ugotovitve, povezave, spomini, miti in legende ter prigode, pa tudi znanstvene ugotovitve in beležke dr. Martina Pogačarja v pravkar izšli monografiji Fičko po Jugoslaviji (Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016) iz zbirke Kulturni spomini. Podnaslov, ki se glasi Zvezda domačega avtomobilizma med cestami in spomini, je zgovoren, knjiga 238 strani pa več kot odlično branje, ki bo navdušilo bralce in privabilo tiste, ki sicer niso zapriseženi ljubitelji knjig. Avtor namreč razgrinja fenomen priljubljenosti starih avtomobilov, sprašuje se o njihovi privlačnosti in magičnosti, da nekateri pod njimi preležijo ure in ure, gladijo sveže pološčeno pločevino, tretji pa s karoserije luščijo mah in rjo. Da gre za duhovito (morda bi lahko rekli tudi »moško branje«), pričajo naslovi poglavij, ki sledijo Zahvali, Pripravi na vožnjo in Kam gremo? v uvodnem delu knjige: na strani 32 je razdelek Prva ... Jugoslovanska avtomobilska krajina in industrija (Obrisi jugoslovanske avtomobilske industrije, Zavodi Crvena zastava, In drugi proizvajalci ... Na strani 68 je Sklopka ... (Nekaj malega za tehno(fičko)stalgike, Tehnična izkaznica, Skice iz Fičkovega abecednika). Druga se začenja na strani 90 s podnaslovom Posredovana preteklost: osebne pripovedi in medijska okolja (Fičko iz pripovedi, S platen in malih zaslonov, Avtomobilska ljubezen med algoritmom in cesto, Miniature, umetnost in oblikovanje podob nekdanje ikone). Sledi Tretja (Pošraufana sedanjost: med cesto, garažo in muzejem). Na strani 204 najdete Rikverc, med Obvezno opremo pa sodijo Opombe, Literatura, Seznam fotografij in grafik, Imensko kazalo. Pogačar v tej bogato ilustrirani monografiji med drugim pravi, da niti politika in tudi rja ne, ne spreminjajoči se estetski kriteriji, niti pričakovanja in zahteve voznikov ter tehnološke inovacije v avtomobilski industriji niso uspeli materialno ali simbolno pokopati fička. Fičko se pojavlja v klasičnih časopisnih in spletnih naslovih, živ je v filmskih in literarnih delih. Koliko je samo pesmi in glasbenih komadov, ki so posvečeni temu avtu, ki žanje vzdihe občudovanja, če ga uzremo na vozišču! Pogačar je silen poznavalec in očitno bralec, saj našteva mnoštvo knjig, ki so tako ali drugače povezane s fenomenom fička. Tako citira del poglavja iz knjige Fičkin bukvar (prva izdaja 1957), biblije voznikov fička (Fičko o sebi): Rojen sem v Torinu, celih petnajst let preden je v Beogradu izšla druga, razširjena izdaja mojega abecednika. Težave mojih številnih ustvarjalcev so trajale kakšno desetletje. Nočem si laskati, a lahko rečem, da moje dolgotrajno rojevanje vseeno lahko opravičim z mojimi nespornimi kvalitetami. Ko sem se prvič pojavil med vrstniki na salonu avtomobilov, s svojim zunanjim izgledom nisem uspel preveč zasenčiti Parižanov, Vendar pa ne bi mogli niti reči, da nisem bil eleganten, Bolj kot so me spoznali, rajši so me imeli, šalili so se, da sem »večji znotraj kakor zunaj«, Udobje, ekonomičnost in hitrost so me postavili na evropski rang, Novica, da so mi v senci Eifflovega stolpa podelili zlato medaljo za najboljši avto med »malolitražci«, se je slišala daleč naokoli, Do srca Šumadije je prispela prav tako hitro kakor do Slavoloka zmage... Zakurblajte, cenjeni bralci, to vam je knjiga za pičlih 22 evrov, ki vam bo prinesla obilico bralskih užitkov! Liljana Klemenčič Tenis Torek pravi »ptujski dan« v Portorožu Strani 12 01 Rio 2016 Sloveniji »zaenkrat« zlato in srebro Stran 23 Rokomet Najpomembnejša bo šesta tekma... Stran 23 Kolesarstvo Tim Roškar po napaki sodnikov skupno četrti Stran 23 Potopis Na kolo za uspeh Tirna Gajserja Stran 24 Nogomet Začetek mladincev in kadetov z ničlo Stran 24 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 2. SNL Zmagi bi Zavrču in Dravi pomenili ogromno NK Zavrč: Krajnc nova okrepitev V uvodnem srečanju 2. kroga v 2. SNL bodo Zavrča-ni že v petek gostili moštvo Veržeja, na klopi katerega sedi nekdanji strateg belih Zlatko Gabor - Ziko. Moštvi redno igrata prijateljske tekme, pred kratkim so Haložani v Veržeju slavili z 2:5. Tokrat bo vložek precej večji, obe moštvi pa sta od takrat doživeli kar nekaj sprememb, še posebej ekipa Zavrča. Ne glede na vse bodo domačini zaigrali na tri točke, saj bodo mladci, ki v halo-škem nogometnem kolektivu nosijo glavno breme, želeli čim prej popraviti slab vtis iz prvega srečanja, ko so v An- 2. SNL, 2. krog: Zavrč - Farm. Veržej, petek, 12. avgusta, ob 17.30 v Zavrču karanu gladko klonili (3:0). Tokrat bodo igrali pred svojo publiko, ki bi lahko bila jeziček na tehtnici, mladi fantje pa si v vsakem primeru zaslužijo glasno podporo. V moštvu Zavrča ne bo Puškadije, ki je najverjetneje izgubljen do konca jesenskega dela, težave s poškodbami pa imajo tudi Monjac, Potočnik in Lon-zarič, a bodo najverjetneje stisnili zobe. Malo verjetno je tudi, da bi zaigral Marciuš, a vsaj nekaj upanja zanj vendarle ostaja. So pa Zavrčani ta teden dobili novo okrepitev, Alena Krajnca, nekdanjega vezista Drave, ki bo imel pravico nastopa že v petek proti Veržeju. Tudi sicer beli upajo na še kakšno okrepitev, blizu so menda dogovoru o poso-ji nekaterih mladih igralcev Aluminija, ki tam ne dobijo veliko priložnosti. Se pa je v tem tednu zgodil še en odhod: Zavrč je dokončno zapustil Lovro Cvek, toda v tem trenutku še ni znano, kje bo nadaljeval kariero. Nogomet • 1. SNL Je napočil čas za prvo zmago? Foto: Črtomir Goznik Aluminij je v prvi domači tekmi v sezoni izgubil s Celjani, v drugo bo poskušal priti do točk proti Krškemu. Na fotografiji je Žiga Škoflek (Aluminij, rdeči dres). Po razburljivem ponedeljkovem večnem derbiju med Mariborom in Olimpijo (1:1) se je največ debat vrtelo okrog dveh nepriznanih zadetkov Mariborčanov, sedaj pa se pozornost počasi že obrača proti tekmam 5. kroga, ki bodo na sporedu od petka do nedelje. Kidričani bodo na domačem igrišču gostili ekipo Krškega. Krčani so letošnjo sezono pričeli zelo dobro, saj so zbrali že pet točk, nazadnje so na domačem igrišču ugnali Go-ričane. Ekipa je glede na lansko sezono precej spremenjena, a trener Tomaž Petrovič stoji trdno na nogah in obljublja boj za obstanek. Na voljo ima enega zelo izkušenega igralca (Urbanča), ob njem pa kopico obetavnih mlade-ničev: iz Maribora so na po-soji Kramarič, Vukliševič, Pušaver, iz Olimpije je prišel Baskera, pozornost velja posvetiti tudi Dangubiču. »Krško je dobra in kompaktna ekipa, predvsem so 1. SNL, 5. krog: Aluminij - Krško, nedelja, 14. avgusta, ob 17.30 v Kidričevem dobro postavljeni v obrambi. Ob tem so poznani po zelo agresivni igri, zato se nam obeta nova težka tekma, kakšne so za nas praktično vse v 1. ligi. Lahkih tekem tukaj ni,« je o naslednjem tekmecu dejal trener Aluminija Bojan Špehonja. Ta v nedeljo ne bo mogel računati na porde-čelega Jakšica, zdravstvene težave pa imata Krljanovič in Turkalj, zato je njun nastop še vedno vprašljiv. Kljub temu Špehonja ne obupuje: »Potrudili se bomo po najboljših močeh, da vknjižimo prvo zmago. Že v Domžalah smo bili zelo blizu temu, a nam je enostavno zmanjkalo nekaj sreče in zbranosti v ključnih trenutkih. Na vsaki tekmi doslej smo si ustvarili precej priložnosti, a realizacija še ni na želenem nivoju. Če bi npr. proti Gorici ali Kal-cerju ob številnih priložnostih dosegli gol na začetku tekme, bi bilo vsem lažje tako v obrambi kot v napadu. Ker tega nismo storili, je obakrat sledila kazen v obliki prejetega zadetka in težko nadaljevanje. Vsekakor računam na to, da se bo tudi sreča enkrat obrnila v naš prid in da bo kakšen strel namesto v vratnici končal v mreži tekmecev.« Zadnjo medsebojno srečanje so Kidričani in Krčani odigrali v zadnjem krogu 2. SNL v sezoni 2014/15, ko so na infarktni tekmi pred več kot 1500 gledalci na stadionu Matija Gubca slavili domačini z zadetkom Bučarja v sodnikovem podaljšku. S to zmago so se Posavci uvrstili v 1. ligo - če bi bilo ostalo pri remiju, bi že takrat v 1. ligo napredovali Kidričani. Majhen razlog za dodatno željo Kidričanov po poravnavi starih računov? JM Pred tekmo z Veržejem je bil domači strateg Željko Orehovec kratek, a odločen: »Krst so naši mladi fantje že prestali in sedaj upam na lažje nadaljevanje. Po porazu na prvi tekmi bi si tokrat nadvse želeli zmagati. Glede na to, da igramo pred svojo publiko, bomo nedvomno storili vse, da to tudi uresničimo. Lepo bi bilo osvojiti tri točke v uvodni domači preizkušnji in verjamem, da nam lahko ob maksimalnem trudu vsakega igralca uspe.« tp NK Drava: Še z drugimi novinci Razpored je nogometašem Drave na uvodu druge lige namenil dvoje novincev, saj po Brežičanih prihajajo na Ptuj še igralci Brd. Ptujčani so v prvi tekmi odigrali proti močnemu tekmecu korektno in so z dvema zadetkoma Adnana Bašica prišli do remija. Foto: Črtomir Goznik Mitja Rešek (Drava, modri dres) je tudi v novi sezoni eden najmočnejših členov ptujske ekipe. Na drugi tekmi si modri želijo pokazati še boljšo predstavo in priti do celotnega izkupička vseh treh točk. Pred tekmo z Brdi je eden najbolj izkušenih igralcev Drave Mi- 2. SNL, 2. krog: Drava - Brda, sobota, 13. avgusta, ob 17.30 na Ptuju tja Rešek povedal: »Za vsako tekmo se pripravljamo posebej, ničesar ne prehitevamo. V tekmi z Brdi bomo na vsak način poizkušali zmagati, kar nam lahko uspe s še nekoliko boljšo igro kot proti Brežicam. Tri točke so naš cilj in si jih zelo želimo.« Večinoma mlade igralce Drave je po tekmi z Brežicami pohvalil tudi njihov trener Simon Sešlar in po osvojeni točki se je iz slačilnice slišal glasen aplavz. Aplavz so si Ptujčani zaslužili tudi od gledalcev, ki so prišli na ptujski mestni stadion. Ponovno jih bodo poskušali prepričati o pravilnosti prihoda na tekmo s pravim pristopom, borbenostjo in kolektivno igro v soboto od 17.30 naprej, ko bodo proti Brdom startali na prvo zmago. David Breznik 12 Štajerski Šport petek • 12. avgusta 2016 Tenis • Slovenija Tilia Open Torek pravi »ptujski dan« v Portorožu Največji slovenski teniški dogodek leta - turnir serije Challenger na trdi podlagi -v Portorož vsako leto privabi veliko ljubiteljev tega športa. Teniški praznik na Obali ob glavnem turnirju začinijo še številni turnirji v mlajših kategorijah, koncerti, medijski dogodki ..., zato je med igralci precej priljubljen. Pa tudi med navijači . V torek so bili v Portorožu tudi številni Ptujčani. »Pravi štajerski turnir,« je dobronamerno pripomnil eden izmed obiskovalcev in dodal: »V bistvu ptujski.« Razlog temu sta bila nastopa Blaža Rola (191. na ATP) in Svena Laha (1799.) v 1. krogu glavnega turnirja. Starejši, Blaž, je na turnirju nastopil drugič, pred tremi leti je izpadel v 1. krogu, s prijateljem Aljažem Bedene-tom pa sta se takrat uvrstila v finale turnirja dvojic. Mlajši, šele 17-letni Sven, je sploh prvič nastopil na turnirju tega ranga. »Hvala organizatorjem, Teniški zvezi Slovenije ter selektorjema članske in mladinske reprezentance, ki so se skupaj odločili in mi namenili posebno povabilo,« je bil za dragoceno izkušnjo hvaležen Sven. Na nesrečo kakšnih 40 ptujskih navijačev sta bila oba »ptujska dvoboja« prvega kroga odigrana praktično sočasno, začela sta se v razmaku nekaj minut pred 20. uro. Na glavnem igrišču lepega kompleksa ob portoroški obali se je Rola v idealnih vremenskih razmerah meril s Turkom Marselom Ilhanom (235). Na prvi dvoboj z njim bo imel vedno lepe spomine, saj ga je premagal v finalu sredozemskih iger v Turčiji leta 2013 (3:2 v nizih v maratonskem štiriurnem dvoboju, op. a.). Blaž je slavil tudi v drugo, tokrat na domačih tleh. »Praktično celo leto od marca naprej sem igral na peščenih podlagah, zato je prehod na trdo podlago vedno vprašljiv. Opravili smo le nekaj dni priprav, zato sem z nastopom povsem zadovoljen,« je po dvoboju razlagal Blaž: »Na začetku sem se malo lovil, po prvem odvzemu servisa tekmecu pa sem se sprostil in igra je stekla tako, kot sem si želel. Kakšno napako bi sicer izbrisal, a sem vseeno zadovoljen. Predvsem pa sem vesel podpore s tribun, kot bi bil na Ptuju (smeh).« Sven je nastopil na zunanjem igrišču D, njegov tekmec pa je bil 2. nosilec Renzo Olivo (113). 24-letni Argentinec je bil v tem dvoboju absoluten favorit, od Svena pa je bilo pričakovati odpor po najboljših močeh. Segrevanje je potekalo tik ob igrišču, za dobro voljo in sprostitev napetosti pa je skrbel Marjan Čuk. Ta je bil med najglasnejšimi tudi v času dvoboja. »Enostavno ne morem biti miren, želim mu pomagati,« je dejal. Ob njem so številni ptujski rekreativci že sklepali dogovore o tem, kako bi po Svenovem dvoboju odigrali kakšne dvojice. »Lepše bi bilo na centralnem, a lahko tudi na igrišču D. Ti bom poskrbel za pijačo,« je bilo vse že določeno. »Jaz bom poskrbel še za sodnike,« je bila prečrtana še zadnja postavka . Medtem je Sven pogumno vodil bitko s favoritom, a je prvi niz odšel na tekmečevo stran (2:6). »To sem moral prestati, šele po tem sem se sprostil. In to kljub temu da mi moj vodilni udarec - forehand - ni deloval najbolje. Veliko sem moral narediti z backhandom, ob tem je imel tekmec zelo neugoden servis, ki mi je povzročal precej težav.« Drugi niz je bil veliko bolj izenačen, do rezultata 3:3 sta oba izvedla po dva breaka. Pri rezultatu 3:3, 40:15 je imel Sven na svoj servis dve priložnosti za prevzem vodstva 4:3, a je Olivo unovčil svoje izkušnje in izvlekel vodstvo 3:4. Nato je uspel ubranil break žogo, kasneje pa zaključiti dvoboj - izkoristil je tretjo zaključno žogico. »To je zame ena najdragocenejših izkušenj v karieri, saj je Olivo pred kratkim npr. premagal Nemca Ko-hlschreiberja in Verdasca, ki sta vrhunska igralca. S trdim delom in pravim načinom dela verjamem, da bom lahko takim igralcem konkuriral in jih tudi premagoval.« Zadovoljen je bil tudi trener Zoran Krajnc: »Vse to je del poti, ki jo mora opraviti vsak mlad igralec, tudi Sven je to dočakal. Predenj nismo posta- Turnir Challenger v Portorožu, 42.500 evrov: 1. krog: Rola - Marsel Ilhan (Turčija) 6:3, 6:2; Lah - Ren-zo Olivo (Argentina, 2.) 2:6, 3:6; Žemlja (4.) - Alexandre Sidorenko (Francija) 6:1, 4:1, predaja, Kavčič - Michal Ko-necny (Češka) 6:4, 6:1; 2. krog: Rola - Olivo (2.) 7:6(2), 6:7(8), 6:7(4), Kavčič - Marton Fucsovics (Madžarska, 6.) 7:6(3), 5:7, 4:6, Žemlja (4.) - Yanick Mertens (Belgija) 6:4, 6:2. vili nobenega pritiska glede rezultata, cilj je bil odigrati kar najboljšo predstavo in vpijati občutke takšnega dvoboja. Zadovoljen sem s prikazanim.« Torkov večer se je v Portorožu končal v sproščeni debati o tenisu in olimpijskih igrah, nato pa pot proti skoraj 300 km oddaljenem Ptuju. V domačih posteljah smo bili globoko v sredo . Blaževih pet zaključnih žog Olivo je preprečil ptujski dvoboj v 2. krogu, zato je bil prav Argentinec Blažev tekmec v 2. krogu. V povsem drugačnih vremenskih razmerah, v vetru in nizkih temperaturah, sta stopila na osrednje igrišče v sredo ob 20. uri. Dvoboj, ki se bo pomnil še precej časa, se je končal dobre tri ure kasneje, zmage pa se je veselil Argentinec. Šlo pa je zelo na tesno, saj je Blaž dobil prvi niz v podaljšani igri (7:2), vsakemu od igralcev je uspel po en break. Drugi niz je silovito odprl Olivo in povedel 0:3. A je Rola našel odgovor in izenačil, nato pa je bil blizu breaku za 4:3 in kasneje še za 5:4. A je Olivo obakrat ubranil nalete Ptujčana in niz pripeljal v podaljšano igro. In pravo dramo . Ob psihološki prednosti je povedel 2:6, a je Rola tudi tokrat našel odgovor in osvojil pet zaporednih točk - 7:6. To je pomenilo prvo zaključno žogico za končno zmago. In pri 8:7 še drugo ... Obe je Olivo ubranil in slavil v podaljšani igri 8:10. Izenačitev v nizih je pomenila, da bo odločitev padla v tretjem nizu. Tukaj je Olivo pretil z breakom, a je bil Blaž dovolj zbran, da je dve priložnosti ubranil. Pri vodstvu 5:4 je imel na servis Argentinca prednost 30:40, kar je pomenilo novo zaključno žogico (3.) - tudi ta je bila ubranjena . Pri rezultatu 6:5, je Olivo serviral za izenačenje, a si je Blaž z agresivno igro priigral dve novi priložnosti za break - 4. in 5. zaključno žogico. Tudi to je Argentinec »preživel«, nato poti nazaj več ni bilo . Podaljšana igra - in s tem celoten dvoboj - je po 3 urah in 8 minutah odšla k Ren-zu Olivu . Končno razmerje točk je bilo 139:136 v korist Blaža, razmerje break priložnosti 2/11 pri Blažu in 2/7 pri Ren-zu. Bolj slaba tolažba za res ogromno zapravljenih priložnosti. Kljub temu je Blaž sebi in vsem drugim proti skoraj 80 mest višje uvrščenemu igralcu pokazal, da je njegova forma v vzponu, da je ob nekoliko večji sproščenosti sposoben premagovati tudi precej višje uvrščene tekmece. Jože Mohorič Blaž Rola je proti Ilhanu odigral odličen dvoboj. Foto: Črtomir Goznik Sven Lah si je z odličnim odporom 2. nosilcu prislužil številne čestitke za igro. Foto: Črtomir Goznik Spored OI, končne odločitve: Petek, 12. avgust: - plavanje, 200 m prsno ženske, 200 m hrbtno moški, 200 m mešano moški, 100 m prosto ženske (3.00) - namizni tenis: moški posamezno (2.30) - tenis: moški dvojice (17.00) - kolesarstvo: velodrom, finale - ekipni sprint ženske, ekipno zasledovanje moški (23.00) - atletika: 10.000 m ženske (16.10), 20 km hoja moški (19.30) - judo: ženske nad 78 kg, moški nad 100 kg (21.40) - konjeništvo: d res ura, ekipno finale (15.00) - sabljanje: floret, moški ekipno (22.00) - veslanje: ženske: lahki dvojni dvojec, dvojec; moški: lahki dvojni dvojec, četverec (13.30) - gimnastika: prožna ponjava ženske (21.00) - dviganje uteži: ženske do 75 kg, moški do 85 kg (20.30) - strelstvo: malokalibr-ska puška 50 m leže moški (16.00), skeet ženske (20.00) - lokostrelstvo: posamezno moški (21.25) Sobota, 13. avgust: - tenis: za 3. mesto moški, ženske, ženske dvojice, mešani pari; finale ženske - plavanje: 200 m hrbtno ženske, 100 m delfin moški, 800 m prosto ženske, 50 m prosto ženske (3.00) - kolesarstvo: velodrom finale: ekipno zasledovanje ženske, stezno kolesarstvo (keirin) ženske (21.50) - atletika: krogla ženske (3.00), disk moški (15.50) - sabljanje: sablja ženske ekipno, za 3. mesto in finale (22.00) - veslanje: moški enojec, osmerec; ženske osmerec, enojec (13.30) - gimnastika: trampolin moški finale (21.00) - strelstvo: hitrostrelna pištola 25 m moški (17.30), skeet moški (20.00) Nedelja, 14. avgust: - tenis: finale moški, ženske dvojice, mešani pari (17.00) - plavanje: 50 m prosto ženske, 1500 m prosto moški, 4 x 100 m mešano ženske, 4 x 100 m mešano moški (3.00); skoki v vodo finale 3 m ženske (21.00) - kolesarstvo: velodrom, finale moški sprint (22.00) - atletika: daljina moški (1.00), 10.000 moški (1.50), 100 m ženske (2.25), sedmeroboj (3.35), maraton ženske (14.30) - golf: moški 4. dan (12.30) - jadranje: regata za medalje RS:X moški, ženske (18.00) - boks: finale moški pol-mušja (19.15) - sabljanje: meč moški ekipno, za 3. mesto, finale (22.00) - gimnastika: parter moški, preskok ženske, konj moški, dvovišinska bradlja ženske (19.00) - dviganje uteži: moški do 94 kg (0.00) - rokoborba: grško-rim-ski slog, do 59 kg in 75 kg (21.00) - strelstvo: malokalibrska puška 50 m trojni položaj moški (18.00) Ponedeljek, 15. avgust: - plavanje: daljinsko plavanje, 10 km ženske (14.00) - kolesarstvo: velodrom, finale omnium moški (21.00) - atletika: troskok ženske (1.00), 400 m moški (1.55), 100 m moški (3.00), kladivo ženske (14.30), 3000 m zapreke ženske (15.40) - jadranje: regata za medalje, laser, radial ženske, laser moški (18.00) - konjeništvo: dresura posamezno (15.00) - gimnastika: krogi moški, preskok moški, bradlja ženske (19.00) - dviganje uteži: ženske do 75 kg (0.00) - rokoborba: grško-rimski slog, do 85 kg in 130 kg (21.00) Vajeništvo ponovno v srednje šole Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v začetku julija dalo v javno razpravo predlog zakona o vajeništvu. Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) podpirajo sprejem tega zakona, a ostro nasprotujejo sedanjemu predlogu, saj po mnenju predsednika zbornice Branka Meha onemogoča razvoj vajeništva na način, da bi bilo koristno tako za dijake kot delodajalce. Zakon predlaga ureditev statusa vajenca, pravic in obveznosti delodajalcev, šol, zbornic in združenj delodajalcev ter ministrstev. Med letoma 2016 in 2020 bo ministrstvo s sredstvi Evropskega socialnega sklada sofinanciralo razvoj vajeniškega modela. Vzpostavitev sistema načrtujejo za šolsko leto 2017/18. »Seveda pa pilotno že prej, če se šole, delodajalci ter seveda dijaki in dijakinje povežejo v trikotnik preverjanja možnosti sodelovanja že v prihajajočem šolskem letu,« je dodala ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Predlog zakona ureja vajeništvo kot obliko izobraževanja v srednjem poklicnem izobraževanju in v programih nadaljnjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. V vajeniški obliki izobraževanja se najmanj 50 % izobraževalnega programa izvede kot praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu, najmanj 40 % celotnega izobraževalnega programa pa izvede šola, od tega vse splošnoizobraževalne predmete. Vajenec ima v vsakem letniku izobraževanja najmanj deset tednov praktičnega izobraževanja. Usposabljanje se lahko izvaja tudi pri več delodajalcih. Predlagajo, da vajenec prejema za čas praktičnega usposabljanja vajeniško nagrado, ki ne sme biti nižja od 50 % minimalne plače. Predlog zakona predvideva višanje vajeniške nagrade glede na letnik izobraževanja, do 90 % v 3. letniku. Vajenec pa lahko v času vajeništva prejema tudi štipendijo. Ob koncu vajeništva ministrstvo predlaga zaključni izpit. OZS kritična do vsebine zakona o vajeništvu »Cilj delodajalcev je pridobiti delavce, ki bodo znali dobro delati in jih bomo lahko po zaključenem vajeništvu pošteno plačali in redno zaposlili, tega pa po trenutnem predlogu zakona ne bo možno doseči,« je pa poudaril Branko Meh. Kot je pojasnil, bi moral delodajalec po sedanjem predlogu zakona o vajeni-štvu, ki bo v javni razpravi še do 19. avgusta, vajencu poleg nagrade plačati še davke in prispevke, pri čemer na OZS menijo, da bi jih morala plačati država. »Gre za vrsto izobraževanja, zato nikakor ne bi smeli govoriti o delovnopravnem razmerju,« pravi. Ker je vajeništvo oblika izobraževalnega in ne delovnoprav-nega procesa, sindikati po njegovih besedah nimajo pravice do krojenja podobe vajeniškega zakona. Nad učenci in dijaki namreč bdijo šole in starši, ne pa sindikati, je dejal Meh, ob tem pa zavrnil navedbe sindikatov, da bi delodajalci vajence izkoriščali. Obrtniki in podjetniki nasprotujejo tudi temu, da bi se plačilo vajenca vezalo na minimalno plačo. Poudaril je, da bi morala biti nagrada fiksna za vse tri letnike in primerljiva z nagradami v ostalih evropskih državah. Nelogična se jim zdi tudi zahteva, da bi morali delodajalci po končanem vajeništvu vajenca obvezno zaposliti. »Če bi morali delodajalci po končanem vajeništvu vajenca obvezno zaposliti, bi poklicne šole že zdaj morale biti tiste, ki bi bile po zaključenem šolanju zavezane svojim dijakom zagotoviti zaposlitve. Pa vemo, da ni tako,« pravi Meh. Po drugi strani pa bi od delodajalcev zahtevali nemogoče, tudi v primerih, ko z vajencem niso bili zadovoljni ali pa nimajo potrebe po dodatni delovni sili, je pripomnil državni svetnik in obrtnik Alojz Kovšca. Sicer pa si obrtniki in podjetniki želijo zakon o vaje-ništvu, kar je pokazala tudi anketa med članstvom OZS: od 954 anketirancev jih 77 % želi uvedbo vajeništva v izobraževalni sistem. Kolofon Priloga Gremo v šolo, 12. avgust 2016 Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji prispevkov in fotografij: Črtomir Goznik, Natalija Škrlec, STA Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič, Jože Šmigoc Tehnično urejanje: Daniel Rižner GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega tednika O H-J O > O P3 O Ljudska univerza Ormož: Pri nas je informativni dan vsak dan Ljudska univerza Ormož je ena manjših ljudskih univerz v Sloveniji, zato pozorno prisluhne potrebam podjetij in posameznikov. V času, ki je za preživetje izobraževalnih ustanov za odrasle zelo težek in prelomen, je našla svojo pot in se uspešno razvija. ''Večina ljudi nima predstave, s čim se na ljudski sploh ukvarjamo. Vedo morda za Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki smo jo v zadnjih letih lepo oživili in promovirali, za kaj več pa ne. Zato vabim vse, da se oglasijo pri nas, ker pri nas je vsak dan informativni dan,'' pojasni direktorica Viki Ivanu-ša in doda: ''Le redkim teče življenje po predpisanih pravilih, marsikdo zaradi različnih življenjskih okoliščin ne uspe končati osnovne ali srednje šole takrat kot večina njegovih sošolcev. Marsikdo mora spremeniti poklic, nekateri spoznajo, da so se odločili napačno in da v svojem poklicu ne bodo dobili službe, ali morajo za to, da obdržijo službo, dvigniti svojo izobrazbo v zrelih letih. Marsikomu se zdi misel sesti v šolske klopi pri 30, 40 ali še kasneje nepredstavljiva. A če bomo delali do 65. leta in več, je to edina prava izbira. In pri nas je izobraževanje lahko zelo prijetna izkušnja.'' Država jeseni obljublja vračilo šolnin Vse se začne z dobrim pogovorom, v katerem udeležencu na temelju že pridobljenih spričeval svetujejo, kaj izbrati, da bo cilj najhitreje in najlažje dosežen. Če izbrani program izvajajo na LU Ormož, udeleženca vpišejo, če ne, pa mu svetujejo, kje se lahko vpiše v bližnji okolici. Vsako leto se na LU Ormož 18 udeležencev vpiše v program osnovne šole za odrasle, ki je brezplačen. To je prva stopnička; končana OŠ omogoča, da se udeleženci vpišejo v priprave na nacionalne poklicne kvalifikacije, ki se lahko zaključijo tudi s potrjevanjem in certifikatom NPK. Zelo priljubljeni programi so pomočnik kuharja ali natakarja, ki so zaposljivi, zlasti v tujini in sezoni. Tudi operater na CNC-stroju je zelo zaposljiva kvalifikacija in LU Ormož je na tem področju že prepoznavna kot dober izvajalec. To potrjuje tudi dejstvo, da jo vedno znova izbereta kot izvajalca tudi Zavod za zaposlovanje RS in ministrstvo za izobraževanje. Letos vpis tudi za elektrotehnike Ko se srednješolsko izobraževanje prekine, ne dokonča, ko otroci ne opravijo mature, se marsikomu zdi situacija brezizhodna. Na ljudskih univerzah je mogoče vse to nadoknaditi in si pridobiti poklic. Najbolj priljubljeni so poklici v gastro-nomiji, ekonomski tehnik in prodajalec. Letos bodo zaradi velikega povpraševanja v preteklem letu v Ormožu izvajali tudi program elektrotehnik. Programi se izvajajo v prostorih na Vrazovi 12 v Ormožu, ki so opremljeni z vso potrebno moderno tehnologijo, praktičen del pa se izvaja pri delodajalcih. ''To so formalni programi, pri katerih udeleženci dobijo spričevalo, ki je javna listina. Šolanje traja različno dolgo, enako je rednim programom, poteka po določenem urniku, z izpiti, s praktičnim delom - tako kot v šoli, a vendar popolnoma drugače. Udeleženci stopajo v proces po lastni presoji, kot odrasli ljudje z življenjskimi izkušnjami in ciljem, ki ga želijo doseči. Vsak se sam zaveda svoje odgovornosti, zaposleni na LU Ormož pa pri uresničitvi cilja radi pomagamo. Naši predavatelji so izkušeni praktiki, ki to, kar predavajo, tudi delajo in na udeležence poleg teoretičnega prenesejo veliko uporabnega znanja. Šolanje je plačljivo, vendar država obljublja za jesen razpis, na katerem bi se udeleženci lahko potegovali za vračilo šolnin, kot je to že potekalo v preteklosti,'' pojasni Viki Ivanuša. Sicer pa LU Ormož izvaja veliko neformalnih programov, v katerih se lahko učite od jezikov in računalništva do šivanja, izdelovanja kozmetike, pa do plesa, vrtnarstva in sprostitve. Njihova vrata so odprta vsem generacijam, od mladine do upokojencev, vsak lahko najde izobraževanje zase. Trenutno na LU čakajo na rezultate kar treh velikih večletnih razpisov, s pomočjo katerih bodo lahko ponudili še več. Dejavnosti Ljudske univerze Ormož lahko spremljate na www.facebook/LUOrmoz ali www.lu-ormoz.si. v Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskrtednik Stajerskrtednik TvojaNOVA „ PRILOŽNOST \pmmmt - EKONOMSKI TEHNIK - ELEKTROTEHNIK - GASTRONOMSKI TEHNIK - GASTRONOM HOTELIR PRODAJALEC LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ Vrazova ulica 12, 2270 Ormož tel.: (02) 74 15 500 www.lu-ormoz.si lu-ormoz@guest-arnes-si facebook.com/LUOrmoz andragoškizavod Andragoški zavod Maribor - Ljudska univerza Maistrova ulica 5, Maribor, www.azm-lu.si Telefon: 02 234 11 11 ¡nfo@azm-lu.si Vpisujemo v naslednje programe za pridobitev izobrazbe: * EKONOMSKI TEHNIK * PREDSOLSKA VZGOJA * LOGISTIČNI TEHNIK TRGOVEC * RAČUNALNIKAR Znanje za vse generacije. 14 15 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega tednika Vedno polne šolske klopi in izjemni rezultati Ponudba ljudskih univerz, med njimi tudi ptujske, se vsako leto vsaj za malenkost spremeni, dopolni, prilagodi in osveži. To nam samo daje vedeti, da je pojem vse-življenjsko izobraževanje izjemno širok in prav vsak ima zagotovo o njem svojo predstavo. Mojca Volk, direktorica Ljudske univerze Ptuj, pravi: ''V preteklem šolskem letu so se naše klopi skorajda šibi-le od številčnosti udeležencev. Tako je naše klopi gulilo kar 138 srednješolcev, 173 študentov, 107 udeležencev tečajev tujih jezikov, 70 udeležencev programov za tretje življenjsko obdobje, bili smo prisotni med kar 230 zaposlenimi v ptujskih podjetjih in izvedli naslednje skupine usposabljanj za brezposelne osebe na poti k novemu zaposlitvenemu cilju: viličarist, tekstilni konfekcionar in vodja projektov.'' Kot dodaja, je preteklo leto odlikovalo tudi dejstvo, da so imeli v hiši kar pet strateških mednarodnih projektov, v času pisanja tega prispevka pa je njihovo število naraslo na sedem. In zakaj so tega tako veseli? ''Ker se je za dosego uspeha in iskanje svežih idej treba velikokrat tudi ozreti naokrog, se naučiti na podlagi izkušenj sorodnih izobraževalnih ustanov, ven- dar ohraniti svojo unikatnost in upoštevati specifiko regije ter mesta Ptuja. Sodelovanje v tovrstnih projektih krepi usposobljenost zaposlenih na LU Ptuj, udeležencem pa nudi brezplačna predavanja in kvalitetno e-gradivo, omogoča pa tudi udeležbo na projektnih srečanjih,'' pojasni direktorica. V prihajajočem šolskem letu po besedah Volkove ne bodo širili ponudbe javno veljavnih programov. Nadaljevali bodo obstoječe in skušali še več udeležencev varno pospremiti do novega poklica. ''Veseli, nasmejani obrazi in ponosno sijoče oči so naša največja nagrada. Na spomladanskem roku je k poklicni maturi pristopilo 64 udeležencev, njihova uspešnost je bila kar 98,38-odstotna. Kot recept za uspešno delo na področju izobraževanja bi izpostavila predanost celotne ekipe LU Ptuj, vključno z našimi predavatelji. Poleg nujne strokovnosti nas odlikuje tudi dostopnost, pripravljenost prisluhniti željam in potrebam vsakega posameznika, upoštevanje in priznavanje predhodno pridobljenega znanja ter poglobljeno svetovanje pred izobraževanjem, med njim in tudi po njem. Naše cene so izjemno konkurenčne, omogočamo plačilo na več obrokov - po potrebi jih prilagodimo tudi željam posameznika,'' pove direktorica. Kot pravi direktorica, se v letošnjih jesenskih mesecih obeta razp i s Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije: ''Ta je že v preteklih letih omogočal povračilo skoraj celotnih stroškov izobraževanja v javno veljavnih programih za pridobitev srednješolske izobrazbe. O razpisu bomo javnost obvestili na spletni strani in preko objave na našem FB-profilu. Prijazno povabilo torej velja vsem, ki bi se želeli izobraževati v naših programih.'' Programi Ljudske univerze Ptuj • izobraževanja za pridobitev izobrazbe • osnovna šola za odrasle • trgovec, ekonomski tehnik, vzgojiteljica predšolskih otrok • ekonomist, diplomirani inženir strojništva, diplomirana vzgojiteljica • poklicno ter strokovno usposabljanje • računovodja, izdelovalec spletnih strani, tekstilni konfekcionar, socialni oskrbovalec, viličarist, vodja projektov • tečaji tujih jezikov in računalništva • središče za samostojno učenje • delavnice po meri podjetij • in številni drugi IC Piramida Maribor Z znanjem ras temo in se povezujemo. Izobraževalni center Piramida Maribor Srednja šola za prehrano In živilstvo Višja strokovna šola Medpodjetniški izobraževalni center Park mladih 3,2000 Maribor, www.lcp-mb.si LJUDSKA UNIVERZA Ptuj IZOBRAŽEVALNE ŽELJE? MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER USPOSABLJANJE BREZPOSELNIH! Vabimo vas k vpisu v 104-urne BREZPLAČNE programe usposabljanja: ■ Prodajalec v mesnici ■ Promotor zdrave prehrane ■ Izdelovalec tradicionalnih slovenskih pekovsko - slaščičarskih izdelkov Programe v celoti financira Ministrstvo zaizobraževanje, znanost in šport v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje - Zmorem, ker znam! INFORMATIVNI DAN: 30.8.2016 ob 10 uri. Vpis: od 16.8.2016 do 30.8.2016 oz. do zapolnitve mest. E-pošta: mic@icp-mb.si karolina.toplak@guestarnes.si Informacije: 02 320 86 45 SREDNJA ŠOLA ZA PREHRANO IN ŽIVILSTVO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ■ Pomočnik v biotehnlkl In oskrbi ■ Pek ■ Slaščičar ■ Mesar ■ Živilsko prehranski tehnik (PTI) E-pošta: marjana.onic@icp-mb.si Informacije: 02 33134 32, 023208613 INFO: 02 749 21 50 LUPTUJ@SIQL.NET www.lu-ptuj VIŠJA STROKOVNA ŠOLA IZREDNI ŠTUDIJ ■ Inženir živllstva In prehrane E-pošta: silva.hostnik@icp-mb.si Informacije: 02 320 8615, 02331 3432 O h-l o l>co > O H P3 O o h-1 o >G0 > O H rt O t Mladim na voljo paketi, prilagojeni njihovim potrebam Miran Razoršek, vodja pro-duktnega marketinga pri Si.mobilu, je pojasnil, da je pri njih za mlade do 31 let na voljo ORTO ponudba, ki jo mladi danes že dobra poznajo, saj je bil ORTO večkrat izbran za znamko leta v Sloveniji. ''Najbolj aktualna in privlačna paketa za mlade sta ORTO TRIPSTER+ in ORTO GIGASTAR. Prvi paket vključuje neomejeno komunikacijo (pogovori in SMS/MMS), 8 GB doma in 1 GB po svetu (seznam 65 držav po svetu in operaterjev je na voljo na http://www.orto.si/orto-tripster/drzave.php) za samo 19,99 evra na mesec. Drugi paket ORTO GIGASTAR vključuje 15 GB za 14,99 evra na mesec. Klici in SMS-sporo-čila se zaračunavajo po porabi, in sicer samo 0,01 evra na enoto.'' Kot dodaja sogovornik, so ORTO paketi že na splošno ugodnejši kot paketi za rezi-dente oziroma za primerljive cene vključujejo več prenosa podatkov. Predvsem 1 GB v tujini je unikaten produkt za mlade na trgu, ker poleg Evropske unije držav vključuje še druge države, kamor mladi pogosto potujejo (Tajska, Brazilija, ZDA, Mehika). ''Poleg tega na ORTO paketih ponujamo tudi nižje cene telefonov kot na primerljivih rezidenčnih paketih,'' dodaja Razoršek. Mladim svetuje paket ORTO TRIPSTER+, saj jim ta omogoča neomejene klice in SMS/MMS ter zadostno količino prenosa podatkov (8 GB) za brezskrbno uporabo v Sloveniji. ''Mladi danes nenehno potujejo, zato smo jim v paket vključili še dodatni 1 GB prenosa podatkov, ki ga lahko porabijo v več kot 65 državah po svetu. Vse to že za samo 19,99 EUR na mesec, dodaja. Pri Si.mobilu je najnižja cena že omenjenega ORTO GIGASTAR paketa, in sicer 14,99 evra na mesec. Paket je namenjen vsem, ki jim je dostop do interneta na telefonu pomembnejši kot sami pogovori in SMS/MMS sporočila. Danes namreč predvsem dijaki aktivno uporabljajo različne aplikacije za pošiljanje sporočil in povprečno porabijo nižje količin klicev in SMS/MMS sporočil na mesec. Uporabnik naročniškega razmerja na ORTO paketu je lah- zaščita o&abna varovalna oprema DIJAKI IN ŠTUDENTI oblecite se za šolske vaje in prakso tudi obutev, rokavice in ostala OVO PO DOSTOPNIH CENAH Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13 MALOPRODAJA vsak delovnik med 7. In 16.uro < □c PTUJ Dijaški dom Ptuj, Arbajterjeva 6,2250 Ptuj Tel.: 02/78-70-700 E-naslov: dd.ptuj@guest.arnes.si Spletna stran: www.ddptuj.si Prednosti bivanja pri nas: • neposredna bližina šole, • pedagoška in zdravstvena oskrba, •več časa za učenje, • brezplačne inštrukcije, • redno sodelovanje s starši in šolo, • priložnost za osamosvajanje in sprejemanje odgovornosti, vendar pod budnim očesom vzgojiteljev, • kakovostno in vodeno preživljanje prostega časa, •druženje in spoznavanje vrstnikov, •dodatek pri štipendiji za bivanje v domu, • zagotavljanje varnosti. ■ urejeno in zdravo prehrano, ■ pestro ponudbo interesnih dejavnosti, ■ internetni priključek v vsaki sobi, ■ udeležbo na športnih in kulturnih prireditvah, ■ knjižnico, fitnes, namizni tenis, ročni nogomet, domski kino ... Za več informacij pišite na e-naslov: dd.ptuj@guest.arnes.si ali nas obiščite. ko tudi mladoletna oseba. Kot pravi Miran Razoršek, lahko za mlade med 11. in 18. letom starosti naročniško razmerje sklenejo starši ali zakoniti zastopniki, ki pa morajo biti starejši od 31 let. V Telekomu Slovenije mladim za brezskrbno komunikacijo nudijo dva naročniška paketa - paket Hej in paket Dogaja, ki ju lahko sklenejo mladi med 11. in 31. letom starosti. Nataša Osolnik iz službe za odnose z javnostmi je pojasnila, da je najcenejši paket Hej, ki v mesečni naročnini 13,95 evra vključuje neomejene klice v omrežju Telekoma Slovenije ter neomejeno pošiljanje sporočil, ob tem pa še 250 enot storitev (ena enota je lahko ena minuta klica v drugo domače omrežje ali 1 MB mobilnega prenosa podatkov). Paket Dogaja, ki je namenjen predvsem mladim, ki veliko uporabljajo prenos podatkov, v mesečni naročnini 16,95 evra vključuje 10 GB prenosa podatkov v omrežju Telekoma Slovenije, medtem ko se klici in sporočila obračunavajo po porabi (0,02 evra na minuto ali sporočilo), vendar nikoli več kot 4 evre na mesec. ''Po porabljenih količinah prenosa podatkov je mladim na voljo tudi dodatni zakup, in sicer lahko 1 GB dokupijo za 3 evre, 5 GB za 5 evrov, 10 GB pa za 10 evrov. Navedeni dodatni zakup je na voljo kot enkratna možnost do izteka obračunskega obdobja ali pa trajno oz. do preklica. Prav tako je mladim na voljo dokup opcij za brezskrbno komuniciranje v državah EU-območja, in sicer EU-zakup (neomejeni klici in sporočila ter 1 GB prenosa podatkov), EU 500 (500 enot, ki se lahko porabijo za klice in/ali sporočila) in EU-internet 500 (500 MB prenosa podatkov). Do 31. avgusta zakup vsake od navedenih opcij stane 5,95 evra mesečno, pojasni Nataša Osolnik. Za mladoletnike od 11. do 15. leta lahko pri Telekomu naročniško razmerje sklene starš oziroma zakoniti zastopnik, otrok pa je uporabnik paketa. Ob sklenitvi naročniškega razmerja se navedejo podatki otroka (ime, priimek, stalno prebivališče, rojstni datum, davčna številka), na vpogled pa morajo starši oz. zakoniti zastopniki predložiti otrokov osebni dokument (če ga ima) ter kopijo dokumenta, iz katerega je razvidno starševstvo oziroma zakonito zastopstvo. Ko mladoletnik dopolni 15 let, lahko skupaj s staršem oz. zakonitim zastopnikom naročniško razmerje prenese nase. ''Mladoletniki od 15. do 18. leta lahko pri Telekomu sklenejo naročniško razmerje za izbrani paket za mlade pod pogojem, da starš oz. zakoniti zastopnik podpiše poroštveno izjavo. Ob sklenitvi naročniškega razmerja morata biti z ustreznimi dokumenti prisotna tako naročnik (mladoletnik) kot starš oz. zakoniti zastopnik. Mladi od 18. do 31. leta za sklenitev naročniškega razmerja potrebujejo osebni dokument in davčno številko. Študentje in polnoletni dijaki pri tem na vpogled predložijo še potrdilo o vpisu za tekoče študijsko leto,'' še pojasni sogovornica. GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega tednika Torba naj bo kvalitetna, cena naj ne bo edino vodilo Pri nakupu potrebščin za novo šolsko leto je eno najpomembnejših opravil izbira primerne šolske torbe. Ta mora ustrezati otrokovi starosti, velikosti in potrebam. Ob nakupu je pomembno, da torba ni za otroka prevelika (z namenom, da jo bo nosil še prihodnja leta). Prevelika torba se namreč ne prilega dobro otrokovemu hrbtu, visi čez medenico in pritiska na vrat. Naramnice naj bodo široke vsaj štiri centimetre in podložene, z možnostjo prilagajanja dolžine. V različnih letnih časih otroci nosijo različne sloje oblačil in temu je treba prilagoditi tudi dolžino naramnic. Hrbtišče naj bo ojačano, da se prilagaja hrbtenici in omogoča pravilno držo. Oblazinjeno hrbtišče bo preprečilo tudi pretirano potenje. V torbi naj se teža zvezkov razporedi po hrbtu. Tudi iz tega vidika je dobro, da ima več predalov, da lahko otroci težje stvari zložijo v predal ob hrbtu, manjše in lažje stvari pa bodo svoje mesto našle v zunanjem, manjšem delu. Tako se bodo lažje gibali in ne bodo razvijali napačne drže. Torba naj ima še pas, s katerim bo otrok torbo pripel tudi okoli pasu, s čimer se bo teža bremena enako-merneje porazdelila po hrbtu, s tem pa bo tudi manj nevarnosti za poškodbe vratnega in ledvenega dela hrbtenice. Prav tako je dobro, če torba omogoča, da se naramnici na prsih lahko poveže oziroma zapne med seboj s pasom. Torba naj bo čim bolj ob otrokovem hrbtu, spodnji rob naj sloni na medenici in naj bo dobro stisnjen, nikakor pa ne sme segati prenizko pod pas. Najboljša izbira je po mnenju strokovnjakov nahrbtna torba s koleščki. Te so v zadnjem času precej priljubljene, saj šolarjem olajšajo prenašanje težkih bremen, so pa tudi precej trpežne. Poleg tega, da jih otroci enostavno vlečejo za sabo in s tem ne obremenjujejo hrbtenice, pa imajo tudi skrite naramnice za občasno nošenje. Torbe za enostransko nošnjo niso priporočljive, saj lahko zaradi nenehne nošnje na eni strani pride do poškodb v ramenskih obročih, na strani, ki je bolj obremenjena, se lahko mišice okrepijo bolj kot na drugi, to pa lahko privede do trajno nepravilne drže. Ko izbiramo šolsko torbo, je pomembno, da je ta iz vodo-odpornih materialov, da se zvezki in druge potrebščine v mokrem vremenu ne bodo zmočili. Izdelana naj bo iz čim lažjih materialov, da ne bo težka že sama torba - na tržišču so na voljo celo torbe, NOVA PAPIRNICA COLORIAMO V MERCATOR CENTRU NA ŠPINDLERJEVIIIL3 NA PTUJU COLO^ Slike so simbolične, vse cene so MPC z DDV. ki tehtajo samo en kilogram. Poleg tega mora torba nujno imeti svetlobna odbojna telesa, da je otrok v prometu dobro viden. Vsekakor pri izbiri šolske torbe ne sme biti edino vodilo cena - v prvi vrsti mora otroku omogočati dobro držo in pravilno razporeditev bremena. Poleg vseh pomembnih dejstev, ki jih moramo upoštevati pri nakupu šolske torbe, pa ne pozabimo še na en pomemben vidik - otroku mora biti všeč. On jo bo namreč nosil in uporabljal vsak dan. Še posebej za prvo-šolčke je nakup šolske torbe posebno doživetje, zato upoštevajmo njihove želje glede barv in motivov. Med potrebščine, ki jih potrebujejo šolarji, spadajo še peresnice, ki jih lahko kupimo polne ali prazne. Ob prvem nakupu bo polna peresnica zagotovo dobra izbira, saj bo v večini pokrila že vse zahteve. V polnih peresnicah so namreč običajno svinčniki, barvice, flomastri, nalivno pero, šilček, radirka in ravni- lo. Pri starejših učencih lahko vsebino samo dopolnimo in dokupimo stvari, ki manjkajo ali so izrabljene. Osnovne šole običajno že ob koncu šolskega leta pripravijo sezname potrebščin za posamezne razrede v novem šolskem letu, ki jih razdelijo učencem ali objavijo na svoji spletni strani. V zadnjem času se šole povezujejo tudi s posameznimi prodajalci, ki sprejmejo naše naročilo in v celoti poskrbijo za dobavo celotnega paketa potrebščin. Vsekakor tako pri torbi kot pri drugih potrebščinah velja, da je dobro izbrati kakovostnejše in zato nekoliko dražje izdelke, ki bodo otrokom služili skozi vse šolsko leto ali pa še dlje. Če izberemo najcenejše izdelke, se namreč lahko zgodi, da jih bomo zaradi slabe kakovosti morali zamenjati vsakih nekaj mesecev, kar bo s finančnega vidika na koncu stalo še več. Seveda pa bo nakup cenejših izdelkov na mestu, če vemo, da naš šolar šolske potrebščine pogosto izgubi ali uniči. Na\vac'ia ponudOa prostiA ded v Sloveniji! Elektronska poslovalnica 24 ur/dan - Klikservis Digitalna tiskarna Ptuj D0Giptisk _ digitisk.siv- odprto od ponedeljka do petka Na postajo 15, Ptuj od 8:00. do 17:00. ure 02 780 57 90 ŠTAMPILJ tisk in vezava diplomskih nalog Knjige, brošure, prospekti revije, zloženke plakati, vinske etikete vabila, pohvale, diplome vizitke, koledarji žična spiralna vezava DANES NAROČIŠ - JUTRI DOBIŠ O h-l 0 1 > O tí o J i 17 18 __GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega tednika Jejmo zdravo, tudi v sistemu subvencionirane prehrane Pred začetkom novega šolskega leta je prav, da dijaki in študenti razmislijo tudi o načinu prehranjevanja v času šolanja. Kot pojasnjuje Vida Turk iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, se v zdravi prehrani priporoča uživanje štirih do petih obrokov dnevno, od katerih je zajtrk najpomembnejši. Torej, zelo pomembno je začeti dan z zajtrkom, ki telo oskrbi s potrebno energijo in hranilnimi snovmi po daljšem (neabsorbtivnem) obdobju preko noči. Manj kot polovica slovenskih mladostnikov (45,1 %) med šolskim tednom vsak dan zajtrkuje; v obdobju 2002-2014 se je pomembno zvišal delež mladostnikov, ki med šolskim tednom redno zajtrkujejo (HBSC, 2015). ''Kar nekaj pregovorov je znanih na temo zajtrka, kar kaže, da gre za enega res zelo pomembnih obrokov. Redno zajtrkovanje je del zdrave prehrane in je pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga. Raziskovalci so ugotovili pozitivne učinke na zdravje že pri uživanju zajtrka 4-do 5-krat na teden. Z zajtrkom že zjutraj zagotovimo telesu dovolj energije za učinkovito delo in igro ter učinkovito razmišljanje, sočasno pa se izognemo pomanjkanju določenih hranilnih snovi, potrebnih za zdravo rast in razvoj. Zajtrk zaužijemo zjutraj, potem ko se zbudimo naspani, se umijemo in poženemo telo v tek z nekaj razgibalnimi vajami. Za uspešno delo v šoli je bistvenega pomena, da zajtrkujemo še pred začetkom prve šolske ure, pojasni Turkova in doda, da so raziskovalci pri učencih, ki so redno zajtrkovali, ugotovili boljšo pozornost, spomin, reakcijski čas, skratka boljšo zmožnost učenja v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki ne zaj-trkujejo. Opuščanje zajtrka se povezuje tudi z večjo možnostjo razvoja debelosti. Zato je povsem zmotno prepričanje, da zajtrk povzroča dodatne ka- lorije, zaradi katerih bi se lahko zredili. Vsi omenjeni učinki so odvisni tudi od količine in vrste živil, ki jih zaužijemo za zajtrk. Vsi omenjeni učinki so odvisni tudi od količine in vrste živil, ki sestavljajo zajtrk. Zajtrk naj bo pretežno sestavljen iz polnovrednih žitnih izdelkov (polnozrnati kruh, kaše, kosmiči ...), ki ugodno vplivajo na zmeren dvig glukoze v krvi; v kombinaciji z beljakovinskim živilom (mleko, mlečni izdelki, pusti mesni izdelki ...), kar še dodatno izboljša učne zmožnosti in razpoloženje ter z dodatkom zelenjave ali sadja oziroma 100 % soka, kar zagotovi dodatne vitamine in minerale za še boljše delovanje našega telesa in višjo odpornost. ''Za zajtrk si lahko privoščimo kruh iz različnih vrst moke, spečen v različnih oblikah in z različnimi dodatki. Na-mažemo ga lahko z medom in marmelado, lahko pa tudi z mlečnimi, ribjimi ali rastlinskimi namazi (npr. čičerika). Dodamo lahko različne napitke, tudi jogurt. Sadni jogurt naredimo sami tako, da vanj narežemo koščke svežega sadja. Ključno za zdrav način prehranjevanja je, da so obroki po sestavi in količini uravnoteženi glede na našo starost in našo telesno aktivnost, da dnevno zaužijemo tri glavne obroke in enega do dva premostitvena obroka - malici, da so obroki čim bolj kakovostni, z dovolj zelenjave in sadja ter po možnosti pripravljeni iz svežih in nepredelanih živil ter s čim manj dodanih sladkorjev in zdravju škodljivih maščob; in ne nazadnje, da ob pripravi obroka in ob samem obroku tudi uživamo, pojasnjuje sogovornica. Za uravnoteženo prehranjevanje je zelo pomembno razmerje med energijskim vnosom in energijsko porabo, torej med prehranjevanjem in telesno dejavnostjo. Zdrava prehrana in redna telesna dejavnost vplivata na zdravje vsaka zase SAMOOBRAMBA • ŠPORTNA BORBA KARATE.JIUJITSU.AIKIDO BUDOKAI REKREACIJA (£i# j KICKBOXING ^sasr VRTEC KUNG FU PANDA od4do6let in hkrati sinergijsko. Telesna dejavnost pomembno vpliva tako na telesno kot duševno zdravje. Učenci, ki se zgodaj odpravijo v šolo, naj, če je le možno, zajtrkujejo v šoli ali pa si zajtrk prinesejo od doma. Šole ponudijo učencem od enega pa do štirih obrokov, malico ponudijo učencem vse šole, 70 % šol pa ponudi tudi kosilo. Vida Turk iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje ob tem doda še, da imajo tisti, ki zaj-trkujejo redno, več energije za učenje od tistih, ki ne. Imajo boljši spomin, hitreje reagirajo, so bolj miselno zbrani in hitreje računajo. Najbolje je, če zajtrkujemo različne vrste kruha iz polnovredne moke, žitne kaše in kakšen izdelek iz posnetega mleka. Ta živila namreč počasi dvigujejo sladkor v krvi, ki ga možgani nujno potrebujejo za svoje delovanje. Redni in zdravi obroki pomagajo vzdrževati priporočeno telesno težo. Če obroke izpuščamo, telo to razume kot znak, da sledi obdobje lakote, zato ob prvem naslednjem obroku intenzivno shranjuje zaloge v maščobe, ki jih hrani za ''slabe čase''. Študenti imajo sistem prehranjevanja urejen preko sistema subvencionirane prehrane. Spletno prijavo je treba opraviti preko strani www.student-ska-prehrana.si, nadaljevanje postopka opravi referent na točki Subvencionirane študentske prehrane. Študent lahko začne koristiti subvencionirano prehrano, ko prevzame brezkontaktno čip kartico. Študent je na mesec upravičen do toliko subvencij, kolikor je v tem mesecu delovnih dni, torej ena subvencija na delovni dan (v višini 2,63 evra). V soglasju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve lahko študent na dan koristi dve subvenciji, med koriščenjem ene in druge pa morajo preteči vsaj štiri ure. Kot je pojasnjeno na portalu subvencionirane študentske prehrane, so upravičenci do subvencionirane študentske prehrane vse osebe s statusom študenta, ki se izobražujejo na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji ter niso v delovnem razmerju, ne opravljajo gospodarske, poklicne ali kmetijske dejavnosti oziroma poslovodne funkcije kot edini ali glavni poklic po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in niso prejemniki pokojnine, razen prejemniki družinske pokojnine. Upravičenci do S subvencionirane študentske prehrane so tudi vsi študenti tujih univerz, ki v Republiki Sloveniji opravljajo študijske obveznosti v okviru mednarodnih izmenjalnih programov. V sistemu študentske prehrane ni geografskih omejitev. Subvencijo tako lahko študenti koristijo pri ponudnikih subvencionirane študentske prehrane po vsej Sloveniji, ne glede na kraj študija. Študent, ki je starš, je mesečno upravičen do dodatnih 10 subvencioniranih obrokov. Ta pravica se šteje za vsakega otroka, uveljavlja pa jo lahko samo eden od staršev. Vsakemu študentu pri subvencionirani prehrani pripada glavna jed in vsaj dva hoda (juha ali solata ali sadje). Ob obroku študentu pripada še 2 dl vode. Vsem študentom priporočamo, da se vpišejo v sistem subvencionirane prehrane oziroma podaljšajo upravičenost do subvencije že v septembru. Časovne omejitve sicer ni, vendar predvidevamo, da bo oktobra na točkah SŠP zaradi vpisa in podaljševanja statusa velika gneča. In prej, ko se boš prijavil v nov sistem oziroma podaljšal upravičenost do koriščenja subvencije, prej boš lahko koristil subvencionirano prehrano. Nudimo vam odlično hrano po ugodnih cenah. Možnost vegetarijanske in celiakalne diete. IB BORILNIH ^ VEŠČIN PTO VPIS VSAK PONEDELJEK IN SREDO OD 18. DO 20. URE V NADZIDAVI ŠPORTNE DVORANE MLADIKA (KICKBOXING CENTER). VPISUJE VTEČAJ ZA ZAČETNIKE NOVE ČLANICE IN ČLANE OD 6. LETA DALJE! ika 19 ga Š as n n a P ega tedni Promocijsko sporočilo Kaj pridobijo otroci pri treningih karateja? DIHANJE Pravilno dihanje omogoča pravilno izražanje v šoli in stresnih situacijah. KOORDINACIJA Veliko otrok danes zaradi pasivnosti (gledanje televizi- je, igranje video igric in podobno) ne obvlada svojega telesa v tolikšni meri, da bi jim to olajšalo učenje. Treningi so prilagojeni otrokom na tak način, da optimalno napredujejo v vizualno-mo-torični koordinaciji. KONCENTRACIJA Starši pri svojih otrocih pogosto opažajo, da imajo pri učenju izredno slabo koncentracijo. Pri treningu karateja je poseben poudarek namenjen razvoju koncentracije, ki je eden ključnih dejavnikov učinkovitega učenja. RED IN ODGOVORNOST Otroci se pri karateju učijo pozitivnih delovnih navad. Karate je za razliko od drugih športov nemogoče obvladati brez vztrajne in natančne vadbe. Otrok se uči odgovornosti za svoj napredek. RAZVOJ TELESNIH SPOSOBNOSTI Karate je šport, pri katerem sodeluje celotno telo. Zaradi specifičnega načina treninga je telesni razvoj skladen. NADZOR AGRESIVNOSTI Včasih je starše strah, da bi otrok zaradi treninga ka-rateja postal preveč agresiven. S povečanjem občutka notranje moči, ki je posledica pravilnega karate treninga, odpade glavni razlog za dokazovanje moči navzven. Posledica je manjša agresivnost do drugih. PROBLEM POŽIVIL IN DROG Zaradi specifičnih zahtev treninga in tekmovanja je pri karateju nemogoče zlorabljati droge in poživila. Karate je šport, ki zahteva popoln nadzor nad izražanjem čustev. V trenutku se je treba odzvati na napad in se nato zaustaviti, saj se pri karate-ju ne smeš nikoli agresivno dotakniti partnerja. To je prednost pred drugimi športi, kjer je za boljše rezultate moč uživati nedovoljena poživila ali droge. Promocijsko sporočilo Enostavno do dela in ustrezne pomoči pri delu e-Študentski Servis je največja agencija za posredovanje del dijakom in študentom. Njihovo delo temelji na sodobnih tržnih načelih in strokovnosti. So prilagodljiv kolektiv, več kot 20 let nudijo hitre in prijazne rešitve ter uspešno svetujejo o dijaškem in študentskem delu. Poznani so predvsem po prijaznosti, energičnosti in 'najhitrejših' nakazilih, podjetja z njihovo pomočjo hitreje pridejo do ustreznih kandidatov ter učinkovito, z manj stroški obračunajo študentsko delo. Bistvene prednosti e-Studentskega Servisa za študente in dijake: • največja ponudba enostavnih, strokovnih in visoko strokovnih del v Sloveniji, • nakazilo zaslužkov vnaprej in SMS-obvestilo: nakazilo v stoodstotnem znesku takoj, ko podjetje pošlje obračun zaslužka študenta ali dijaka (velja za več kot 90 odstotkov podjetij), • e-poslovalnica: spletna poslovalnica, kjer lahko pregledaš prosta dela s kontaktnimi podatki podjetja, naročiš napotnico, zaslužke in status napotnice, urejaš e-obveščevalca za dela, ki te zanimajo, vprašaš za nasvet ... • e-mail in SMS-obveščanje o delih, ki jih dijaki in študenti označijo kot zanimiva Bistvene prednosti e-Studentskega Servisa za podjetja: • zalaganje zaslužkov - izvedba nakazil in zalaganje zaslužkov študentom/dijakom; to pomeni, da dobi dijak ali študent denar v celotnem znesku takoj po končanem delu (velja za podjetja z dobro boniteto); • sodobna programska podpora oz. celovito elektronsko poslovanje s pomočjo e-poslo-valnice webŠtudent; • velika baza študentov/dijakov, saj sodelujejo z okoli 100.000 različnimi študenti/dijaki letno, na leto jim posredujemo okoli 18.000 del; • pokritost celotne Slovenije. Z delom prek napotnice se študenti prvič soočijo z organizacijo in pravili vedenja v njej, spoznajo svoje želje in potenciale, razvijajo delovne navade in nenazadnje ustvarijo pomembne stike za gradnjo kariere. Delovne izkušnje so temelj pri iskanju prve zaposlitve in tega se na e-Študentskem Servisu zelo zavedajo, zato se trudijo, da dijakom in študentom omogočajo čim bolj raznolike možnosti za pridobivanje izkušenj. Pred kratkim so npr. naredili natečaj, na katerega so povabili študente in dijake, da s kratkim predstavitvenim videom predstavijo delo, ki ga opravljajo. Nekaj najboljših so izbrali in z njimi posneli profesionalne predstavitvene filmčke, hkrati pa so študenti in dijaki postali obrazi novih plakatov in drugega predstavitvenega gradiva e-Študentskega Servisa. Na ta način so pridobili nove izkušnje in si zagotovili, da bodo njihove potenciale pokazali tudi delodajalcem ter mladim, ki bodo na ta način videli, da je vsako delo, ki ga delaš, pot do novih izkušenj in spoznanj. Že 21. poslovalnica e-Študentskega Servisa od 29. avgusta tudi na Ptuju na Panonski ulici 1. www.studentski-servis.com GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega tednika 20 Dijakom in študentom na voljo subvencionirane vozovnice Novo šolsko leto prinese tudi skrb za urejene vozovnice do kraja šolanja in domov. Nakup vozovnic subvencionira Ministrstvo za infrastrukturo, od koder so sporočili, je cena subvencionirane mesečne vozovnice, ki jo plača upravičenec, razdeljena v tri razrede glede na oddaljenost: 1. razred oddaljenosti od 2 km do 60 km: 25 evrov; 2. razred oddaljenosti od 60 do 90 km: 35 evrov; 3. razred oddaljenosti od 90 km dalje: 55 evrov. Upravičenec lahko kupi tudi vozovnico za 10 voženj, ki je namenjena med krajem stalnega ali začasnega prebivališča do naslova bivanja med izobraževanjem, cena pa je 20 evrov. V skladu z Zakonom o prevozih v cestnem prometu, ki ureja področje subvencionirane vozovnice, lahko upravičenec kupi tudi polletno in letno vozovnico. Subvencijo dijakom in študentom do polne cene krije pristojno ministrstvo, letno pa za to v proračunu namenjajo 38.600.000,00 evrov. Do subvencioniranega prevoza je po pojasnilih Ministrstva za infrastrukturo upravičen vlagatelj, ki ima bivališče najmanj 2 km oddaljeno od kraja izobraževanja in se izobražuje po javno veljavnih izobraževalnih ali študijskih programih in ima status: • dijaka do 27. leta starosti, ki se je pred dopolnjenim 22. letom prvič vpisal v program nižjega poklicnega, srednjega poklicnega, srednjega tehničnega ali drugega strokovnega ter splošnega izobraževanja; udeleženca izobraževanja odraslih, ki se izobražujejo po programih poklicnega, srednjega in višjega strokovnega izobraževanja, do dopolnjenega 26. leta starosti, če se ne izobražuje v skladu s predpisi o urejanju trga dela; študenta do dopolnjenega 32. leta starosti, ki se je pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisal v program višješolskega ali visokošolskega izobraževanja prve ali druge stopnje. Terme Zreče /^renalin^ ( sankališče W m I ¿lodejevo * ■ V «f ^ Kopanje^ 1+1 1+1 Ob nakupu 1 vstopnice za adrenalinsko sankališče Zlodejevo na Rogli vam drugo PODARIMO. Ponudba velja ob predložitvi 1 kupona za nakup 1 vstopnice za adrenalinsko sankališče Zlodejevo v času do 30. 9. 2016. Osnova ponudbe je uradno veljaven cenik. Ostali popusti in nakup darilnih bonov se izključujejo. Informacije: 03 757 71 00. www.rogla.eu Ob nakupu 1 odrasle dnevne vstopnice za kopanje vam drugo PODARIMO. Ponudba velja ob predložitvi 1 kupona za nakup 1 odrasle vstopnice za bazene Term Zreče, od ponedeljka do petka, v času do 30. 9. 2016. Ponudba ne velja med prazniki. Osnova ponudbe je uradno veljaven cenik. Ostali popusti in nakup darilnih bonov se izključujejo. Informacije: 03 757 62 68, www.terme-zrece.eu Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru vabi k vpisu v študijske programe Energetika na I., II. in III. stopnji Pomembni datumi: Drugi prijavni rok I. stopnja: 22. do 29. 8. 2016 Prvi prijavni rok II. in III. stopnja: do 18. 8. 2016 Fakulteta za energetiko FAKUUE1ÂZA BSBtGEIKD krško - velenje 21 GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega tednika Vlagatelj je upravičen do subvencije, če v Republiki Sloveniji ali tujini ni: • v delovnem razmerju ali ne opravlja samostojne registrirane dejavnosti; • vpisan v evidenco brezposel- nih oseb pri pristojnem organu; • poslovodna oseba gospodar- ske družbe ali direktor zasebnega zavoda. Pravica do subvencioniranega prevoza preneha, ko se posamezniku spremenijo pogoji do upravičenosti do tovrstne subvencije. Za nakup subvencionirane vozovnice je treba oddati popolno vlogo s podatki (o vlagatelju, zakonitem zastopniku, podatki o statusu vlagatelja v obdobju koriščenja subvencioniranega prevoza, ki ga mora potrditi izvajalec vzgojno-izo-braževalnega programa oziroma študijskega programa ter podatek o relaciji). Izvajalec vzgojno-izobraževalnega oziroma študijskega programa podatek o statusu lahko potrdi na vlogi ali z izdanim potrdilom o vpisu. Dijaki in študentje lahko vlogo pridobijo že pri izvajalcu izobraževalnega oziroma študijskega programa in popolno vlogo odnesejo do izvajalca subvencioniranega prevoza. Vloga je dostopna tudi pri izvajalcih prevozov in na spletni strani ministrstva: http://www.mzi.gov. si/si/delovna_podrocja/pro-met/subvencionirana_vozov-nica/. Tako kot vsako leto bodo tudi v prihajajočem šolskem/študijskem letu subvencionirano vozovnico lahko uredili že v predprodaji, predvidoma od 22. 8. 2016 dalje. Marija Sever iz potniškega centra Ljubljanskega potniškega prometa je sporočila, da je cena mesečne vozovnice za dijake in študente za mestni promet po Ljubljani 20 evrov. Za vsakodnevne prevoze je najugodnejša mesečna vozovnica, za občasne prevoze pa enkratna vozovnica, ki stane 1,20 evra in omogoča 90 minut prestopanja. Za pridobitev subvencionirane vozovnice je treba predložiti izpolnjeno in od vzgojno-izobraževanega zavoda potrjeno Vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice. Po pojasnilih Irene Polajžar iz podjetja Marprom je cena mesečne vozovnice za javni mestni potniški promet v Mariboru 15,61 evra. Izdelava izkaznice stane 2,50 evra. Za uporabnike kombinirane vozovnice, torej za tiste, ki že uporabljajo medkrajevni avtobus oziroma vlak, pa je doplačilo za mestni promet pet evrov na mesec, plačati pa je treba še izdelavo izkaznice. Dijaki in študenti morajo za nakup subvencionirane vozovnice prinesti izpolnjeno in potrjeno vlogo ter fotografijo (samo na vpogled). Janez Krivec iz Slovenskih železnic je pojasnil, da je za nakup dijaške oz. študentske subvencionirane vozovnice treba predložiti veljavni osebni dokument, izpolnjeno in potrjeno e-vlogo za izdajo subvencionirane vozovnice, v primeru opravljanja praktičnega izobraževanja še potrjeno vlogo in potrdilo o opravljanju praktičnega izobraževanja. Nakup mesečne in drugih abonentskih vozovnic je pri Slovenskih železnicah mogoč le z elektronsko kartico (brezkontaktno čip kartico), ki stane 10 evrov, velja pa v obdobju šolanja. Ob novem šolskem letu jo dijaki in študenti podaljšajo tako, da izpolnijo novo vlogo, ob zaključku šolanja pa lahko nepoškodovano kartico vrnejo na potniški blagajni, kjer jim povrnejo tri evre. V pripravi pa je tudi projekt integracije javnega potniškega prometa, s katerim bodo povezani vsi sistemi javnega prevoza v Sloveniji, in sicer medkrajevni linijski avtobusni promet, železniški promet ter mestni avtobusni promet. Janez Krivec iz Slovenskih železnic pojasnjuje: ''Z integracijo bo potnik za vožnjo med dvema izbranima krajema lahko prosto izbiral prevozno sredstvo - vlak ali avtobus - in prevoznika. Ne glede na svojo odločitev bo za prevoz plačal isto ceno. Vozovnica bo naložena na enotni elektronski kartici. Potnik bo elektronsko kartico in vozovnico kupil na enem od obstoječih prodajnih mest pri katerem koli prevozniku, ki bo vključen v sistem integriranega javnega potniškega prometa. V praksi tako za potnika, ki na primer potuje iz Maribora v Ljubljano, to pomeni, da bo lahko vozovnico kupil na prodajnem mestu avtobusnega prevoznika, se iz Maribora do Ljubljane peljal z vlakom Slovenskih železnic in nato do končne lokacije še z mestnim avtobusom v Ljubljani. Za vso pot bo uporabil eno vozovnico. V sistemu bodo veljale vse pravice iz subvencioniranega prevoza dijakov in študentov. Javni potniški promet vključuje vse prometne sisteme, pri katerih potniki ne potujejo s svojimi vozili in je enako dostopen vsem. Intergrirani javni potniški promet pa pomeni povezavo vseh oblik prevoza. Tako bodo usklajeni vozni redi prevoznikov, enotni bodo tarifni sistemi in vozovnica. S tem bo prevoz precej bolj fleksibilen in prijazen do uporabnikov.'' O h-1 o l>co > O H P3 O Denar dviguješ na bankomatih. Bodi samostojen z NLB Paketom žepnina Ob sklenitvi prejmeš darilo. i! Ko si star 15 +, uporabljaš mobilno banko Klikin. i Mesečno žepnino dobivaš s trajnim nalogom. Nakupe plačuješ s kartico NLB Prvega računa. Izberi svojo pot in uresniči svoje želje. ©nlb www.nlb.si/najstniki t: 02 749 45 30 e: termalni.park@terme-ptuj.si www.sava-hotels-resorts.com Ptuju (Panonska ulicah) www.studentski-servis.com 22 __GREMO V ŠOLO, oglasna priloga | Štajerskega tednika O h-1 o >co > O S H P3 O r Študentsko delo je najmočnejši kanal do redne zaposlitve Poletne počitnice niso le čas brezskrbnosti, mnogi študenti in dijaki prosti čas zapolnijo z delom. Študenti najraje povprašujejo po administrativnih delih, dijake pa zanimajo kratkotrajna dela, kjer lahko dobro zaslužijo. Po mnenju e-Študentskega servisa je študentsko delo »daleč najmočnejši kanal do redne zaposlitve mladih v Sloveniji.« Na dan zaključka študentskega poletnega izpitnega obdobja je bilo na e-Študentskem servisu na izbiro 1043 prostih del. Nekaj manj, 869 ponudb, jih je bilo samo za delo v strežbi. Največ ponudbe med prostimi deli je na področju prodaje in dela s strankami, sledijo jim dela, kjer se tudi na trgu rednih zaposlitev kaže deficit, so navedli v e-Študentskem servisu. To so programiranje, oblikovanje, tehnični poklici in dela, kjer se zahtevajo posebna in redka znanja. Podobno je tudi na Študentskem servisu Maribor, kjer je najbolj raznoliko ponudbo najti v gostinstvu. Na e-Študentskem servisu so povedali, da študenti višjih letnikov iščejo dela, ki so povezana z njihovo smerjo študija, in v tistih podjetjih, kjer bi se želeli zaposliti tudi po zaključku študija. Na voljo imajo zahtevnejša dela, različna strokovna in administrativna dela, kjer prevladuje delo za računalnikom. »Vsak lahko najde nekaj zase, če le ima željo za opravljanje različnih del«, so povedali v e-Študent-skem servisu in dodali, da se več kot dve tretjini študentov zaposli v podjetju, kjer so prej opravljali študentska dela. Ponudba del bolj ali manj podobna Pri mlajših je drugače. Po besedah e-Študentskega servisa dijaki iščejo dela predvsem zaradi zaslužka, da si lahko »zaslužijo denar za priboljške in omogočijo večjo finančno neodvisnost od staršev«. Zanimajo jih enostavna in kratkotrajna dela, kot so pakiranje, deklariranje, in deljenje letakov, dekleta se zanimajo tudi lažja dela v administraciji ali delo hostes, fantje pa povprašujejo po težjih fizičnih delih, delu v skladišču ali proizvodnji, saj v kratkem času lahko zaslužijo več. »Dijaki se po večini zavedajo, da še nimajo ustreznih izkušenj, e študentski servis da bi lahko povpraševali po drugačnih delih,« so povedali na Študentskem servisu Maribor. V času poletnih počitnic je predvsem v turističnih središčih več povpraševanja po specifičnih delih, kot so učitelji plavanja, animatorji, reševalci iz vode in podobno, več je tudi strežbe. Tovrstno sezonsko delo je poleti izrazito na Obali, zato je bo bese- dah e-Študentskega servisa na tem območju poleti veliko večja ponudba kot v preostalih delih leta. Na obeh študentskih servisih menijo, da je ponudba del glede na prejšnja leta podobna. Po podatkih Študentske organizacije Slovenija (ŠOS) o skupnem opravljenem obsegu dela so v letu 2015 zabeležili približno petodstotni upad obsega, ki pa na primerljivi ravni ostaja tudi v letu 2016. Na e-Študentskem servisu pa so povedali, da ni nujno, da bo celoten obseg študentskega dela enak kot lani. Število ponujenih del je nekoliko višje, kot je bilo lansko leto, o upadu oziroma porastu dejanskega obsega dela pa zaenkrat še ne morejo govoriti. Pojasnili so, da je število dijakov in študentov, ki delajo v enem letu, od začetka recesije in spremembe zakonodaje sicer upadlo za tretjino. Delo mladih se sicer poleti poveča za 30 odstotkov, saj takrat delajo tudi dijaki. Najbolje je biti učitelj, vaditelj ali računalničar Od februarja 2015 zakon za uravnoteženje javnih financ opredeljuje urno postavko, ki znaša 4,5 evra bruto, oziroma 3,8 evra neto. Povprečna urna postavka pa je po besedah e-Študentskega servisa 5,18 evra bruto. Urne postavke so najvišje v osrednji Sloveniji in se gibljejo od devet evrov bruto navzgor. Najnižje so v Podravju, Prekmurju in Posavju. Najbolje so plačani učitelji in inštruktorji, sledijo jim vaditelji in trenerji plavanja ali smučanja, nato pa ra-čunalničarji in programerji. Študentska servisa iskalcem zaposlitve svetujeta, naj preverijo delodajalca, pri katerem bodo delali. Da bi se izognili kasnejšim nevšečnostim, je pomembno, da o njem pridobijo kar največ in- formacij ter da se vnaprej pozanimajo o pogojih dela in urni postavki. S študentskim delom vstop na trg dela N a ŠOS so povedali, da po raziskavi Evroštudent iz leta 2013 65 % študentov dela tudi zato, da pridobijo potrebne izkušnje, in ne samo, da kaj zaslužijo. Neposredno relevantnih izkušenj ne morejo pridobiti na vseh delovnih mestih, zato je to, da so študenti pri iskanju dela izbirčni oziroma zahtevni, lahko tudi pozitivno. Na spletni strani e-Študent-skega servisa iskalcem zaposlitve v kariernem kotičku ponujajo tudi nabor dogodkov, prek katerih si lahko »širijo obzorja ali dopolnjujejo znanje na karierni poti«. Študentom, ki si utirajo pot do kariere ter še nimajo ustreznega znanja in izobrazbe, svetujejo, da na začetku opravljajo začasna dela, ki niso v neposredni povezavi s študijem. »Študentsko delo je odlična priložnost, da mladi spoznajo, kako deluje trg dela, se naučijo poiskati delo, na razgovoru predstavijo tista znanja, sposobnosti in lastnosti, ki jih imajo, in izkažejo delodajalcu interes, da so se pripravljeni naučiti novih znanj. Z večkratnimi komunikacijami in srečanji z delodajalci bo dijak in študent pridobil samozavest, znanje in izkušnje za naslednji razgovor, ki ga bodo pripeljale do želenega dela,« so zapisali. Seznam prostih del si lahko študenti ogledajo tudi na spletnih straneh kariernih centrov, ki delujejo v okviru univerz. »Izkoristite poletje za nabiranje novih znanj in izkušenj«, so iskalce dela pozvali v Kariernem centru Univerze v Ljubljani in dodali, da je za iskanje novih znanj in priložnosti vedno pravi trenutek. Od 29. avgusta tudi na Ptuju (Panonska ulica 1). www.studentski-servis.com petek m 12. avgusta 2016 Šport Štajrnhi 23 OI Rio 2016 Rokomet • Olimpijske igre Sloveniji (zaenkrat) zlato in srebro Najpomembenjša bo šesta tekma ... Tina Trstenjak in Peter Kauzer Slovenija je zbirko medalj s poletnih olimpijskih igrah povečala na številko 21. Zadnji dve sta v Riu osvojila judoistka Tina Trstenjak in kajakaš Peter Kauzer. Finale najboljše dvojice Celjanka Tina Trstenjak, članica JK Sankaku, je bila že pred nastopom med glavnimi favoritinjami za naslov olimpijske prvakinje, saj zaseda 1. mesto na svetovni jakostni lestvici v kategoriji do 63 kg, celo absolutno nosi naziv najboljše judoistke sveta. Predvidevanja, da je prav ona najmočnejše slovensko orožje za osvojitev medalje, je uresničila tudi na tatamiju. Nanizala je štiri zaporedne zmage - proti Italijanki Edwige Gwend, Kitajki Juniki Jang, Brazilki Marini Silvi in v finalu še proti Francozinji Clarisse Agbegnenou -, kar je bilo dovolj za zlato medaljo. Svoje predstave na igrah je stopnjevala iz kroga v krog, najboljše je prihranila za konec, ko je z odlično tehniko v parterju onemogočila Francozinjo, ki na lestvici te kategorije zaseda 2. mesto. Ob Tini gre nedvomno veliko zaslug za medaljo tudi njenemu trenerju Marijanu Fabjanu. Ta zase jasno in glasno pravi, da je na treningih - milo rečeno - zelo strog, a gre za preverjen in večkrat dokazano uspešen model, po katerem sta do olimpijskih medalj prišli že Urška Žolnir in Lucija Polavder. »Zaključne priprave so se pričele več kot mesec dni pred samim nastopom. Priskrbel sem si načrt dvorane z vsemi spremljevalnimi prostori, tako da je Tina že vnaprej vedela, kje se bo gibala, kaj bo delala v nekem trenutku, kakšen bo načrt borb - vse je bilo načrtovano. Tina je izjemna judoistka in je vse izpeljala do potankosti,« je po tekmi razlagal Fabjan. Končno! Za drugo slovensko medaljo v Riu je zaslužen kajakaš Peter Kauzer iz Hrastnika. To so bile zanj tretje OI, že na prejšnjih dveh je bil v vlogi favorita, tudi sam je takrat odkrito napovedoval medaljo. A mu v Pekingu in Londonu ni uspelo, njegov trenutek slave je prišel šele v Riu. Najboljšo vožnjo je prihranil za finale, kjer je svoj kajak po brzicah vodil brez napak in bil pri tem tudi dovolj hiter. Pred zadnjimi tremi tekmovalci je prevzel vodstvo, sledilo je napeto čakanje na nastope Britanca Clarka, Čeha Prskavca in Slovaka Grigarja. Clarke je bil kot prvi hitrejši za 17 sto-tink sekunde, Prskavec je bil zaradi pribitka 2 sekund (dotik vratc) za njim, Grigar pa je bil prepočasen za medalje (5. mesto). Srebrna medalja je uresničitev olimpijskih sanj Petra Kauzerja. »Končno!« mu je odleglo takoj po dirki. Odlično je v Riu tekmoval namiznoteniški igralec Bojan Tokič, ki je na svojih četrtih igrah dosegel najboljšo uvrstitev - 9. do 16. mesto. To je za Evropejca med azijsko elito zelo, zelo lep dosežek. Na medaljo je kazalo tudi pri kanuistih, kjer je bil Benjamin Savšek do zadnjega v igri za vrh. Medaljo sta mu odnesla dva dotika vratc, zaradi katerih je pristal na 6. mestu. Če bi imel samo en dotik, bi bil tretji... JM Judo, kategorija do 63 kg (ž): 1. Tina Trstenjak (Slovenija) 2. Clarisse Agbegnenou (Francija) 3. Anicka Van Emden (Nizozemska) 3. Yarden Gerbi (Izrael) Kajak, K-l, slalom na divjih vodah (m): 1. Joseph Clarke (Velika Britanija) 2. Peter Kauzer (Slovenija) 3. Jiri Prskavec (Češka) Za nami sta verjetno najtežji tekmi v predtekmovanju -proti Egiptu in Braziliji, ki za evropske reprezentance igrata zelo nenavaden rokomet. Ob takih tekmah in obrambah nasprotnikov ni možnosti za uživanje v rokometni igri, saj so vsi napadi usmerjeni v igro »ena na ena«. Na tovrstnih tekmah, kjer je v ospredju individualna igra ter tek brez žoge, se ni in se nikoli ne bo uživalo v lepoti rokometne igre. Težko se je pripravljati na igro tekmeca, saj gre za neke vrste »divjanja po igrišču«. Prav zaradi tega »divjanja« ali nediscipline v igri neevropske reprezentance težko posegajo po visokih mestih na OI in SP. Pustimo Katar (svetovni podprvaki), ki je vse drugo kot neevropska reprezentanca. Kljub vsemu si tako velikega števila tehničnih napak (Bombač pet, Zorman štiri) in zapravljenih »zicerjev« Slovenija proti Braziliji ne bi bila smela privoščiti. Storili smo kar 16 tehničnih napak in iz njih prejeli neverjetnih 11 lahkih golov iz protinapadov. Nekaj tudi na prazen gol, ko smo ob številnih izključitvah (kar 13) zaigrali namesto vratarja z igralcem v polju. Glede izključitev imajo sodniki na OI strog kriterij, čeprav se strinjam z njimi, da vsako potiskanje v zraku kaznujejo z izključitvami. S takšnimi nepotrebnimi prijemi prednjačita Blaž Blago-tinšek in Vid Poteko, kar je posledica tekem iz državnega prvenstva, saj Celjanom sodniki marsikdaj pogledajo skozi prste, v Ligi prvakov in na velikih tekmovanjih pa sodniki tega ne oproščajo. V Ormožan Marko Bezjak, član slovenske rokometne reprezentance »Skrivnosti ni, odločale bodo malenkosti« Marko Bezjak (Slovenija): »Na turnirjih štejejo le zmage in ne razlika v golih ob zmagah. Veseli smo, da smo na prvih dveh tekmah izpolnili načrt, čeprav še nismo na takšnem igralnem nivoju, kot bi si želeli. Pred nami so tekme z evropskimi reprezentancami, kjer se vsi odlično poznamo. Tu ni nobenih skrivnosti, odločale bodo malenkosti. Švedi so ekipa, ki nas je na kvalifikacijah za OI premagala, zato o njeni moči ni treba izgubljati besed. Na nas je, da pustimo srce na igrišču. Vem, da smo sposobni premagovati ekipe iz samega svetovnega vrha, zdaj bo to treba dokazati še na igrišču.« prid dobremu rezultatu na OI se bo naša ekipa morala izogibati nepotrebnim izključitvam. Kar je najvažnejše za uvod v OI, sta zmagi nad Egiptom (27:26) in Brazilijo (31:28). Igra bo pozabljena, točke zabeležene, v naši igri pa lahko še napredujemo. Škoda za zapravljenih sedem golov prednosti proti gostiteljem, saj glede na zmago Egipta proti Švedski lahko pride do kroga treh ekip z enakim številom točk - v tem primeru pa odloča boljša razlika v golih. Glede na kvaliteto naše reprezentance verjamem, da četrtfinale ni vprašljiv. Najpomembnejša tekma na OI bo šesta tekma - tekma v četrtfinalu. Tam bodo forma, zbranost in tudi športna sreča morali biti na višku. Vendar ne prehitevajmo. Korak za korakom, tekma za tekmo. V petek, 12. avgusta, ob 0.50 bomo znova stiskali pesti za Slovenijo, tokrat proti Švedski, ki ji teče voda v grlo. Poraz proti Nemcem (29:32) ni presenetljiv, proti Egiptu (25:26) pa zagotovo. Švedi imajo na OI eno izmed na-jizkušenejših reprezentanc, a tudi nekoliko počasnejšo. Zato veseli, da je selektor Ve-selin Vujovic proti Braziliji zaigral z vsemi silami in s tem svojim igralcem prihranil kar precej moči. To pa je še kako pomembno na turnirju, kakršen so OI. Čaka nas vrhunska tekma in takih bo do konca iger še kar nekaj - želimo si, da čim več. Ne pozabimo, da se je na OI težje uvrstiti kot pa na njih doseči odmeven rezultat. Srečno, Slovenija! Uroš Krstič Kolesarstvo • Belgrade Trophy v Srbiji Tim Roškar po napaki sodnikov skupno četrti Minuli konec tedna so mladinci Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj nastopili na dvodnevni mednarodni dirki v Srbiji, imenovani Belgrade Trophy. Gre za eno največjih dirk v Srbiji, letošnja izvedba pa je bila že 45. Mladi Ptujča-ni so se v Beogradu in okolici dobro znašli, saj je bil prvi dan Tim Roškar 3., na koncu pa so mu za las ušle stopničke v skupnem seštevku. Bil je namreč 4., toda pri tem imajo veliko masla na glavi organizatorji, ki so si privoščili velik spodrsljaj. Na mednarodna dirka za svetovni pokal Olimpijskega upanja Trofeje Beograda - Milan Panic sta bili tako na sporedu dve etapi. Prva je potekala od Beograda do Rajca in je bila dolga 105 km, druga pa od Lazarevca do Avale, dolga pa je bila 90 km. Ptujske barve so v Srbiji zastopali Tim Roškar, Jernej Paj, Luka Kramberger, Sven Jakopovič in Damir Ptujska ekipa na tekmovanju v Srbiji Čančar. Kapetan na dirki je bil Roškar, saj sta se obe etapi končali z vzponom na hrib, Tim pa je trenutno v dobri formi za takšne zaključke. Oba ciljna vzpona sta bila zares težka, tako da je res odločala samo moč. V prvi etapi je Roškar zasedel odlično 3- mesto, v drugi etapi pa je to mesto branil. V samem zaključku so sodniki vodilne kolesarje zapeljali na napačno cesto, kar je - nič kriv nič dolžen - izkoristil turški kolesar in se tako prebil na 3. mesto v generalni razvrstitvi. Roškar je tako po hudem spodrsljaju organizatorjev končal na skupnem 4. mestu, kar pa je še vedno zavidanja vreden dosežek. Z vožnjami svojih fantom je bil zelo zadovoljen tudi trener Matej Marin in jih je pohvalil, saj so resnično odpeljali odlično, vsak je dal od sebe maksimum. Nekaj grenkega priokusa je zaradi nesrečne izgube 3- mesta Ro-škarja, toda to bo za fante in trenerski štab le še dodatna motivacija za naslednje dirke. tp Foto: OKS Foto: MK 24 Štajerski Šport, rekreacija petek • 19. avgusta 2016 Potopis • S kolesom na Češko Na kolo za uspeh Tima Gajserja z dobrodelno noto Velikokrat slišimo rek: »Na kolo za zdravo telo.« In tako lahko, sploh v poletnih mesecih, na naših cestah srečamo zares veliko kolesarjev. Člani Kolesarskega društva Selce pa se z veseljem spopademo predvsem z večjim številom kilometrov in razgibanim terenom. Tako smo v zadnjih treh letih v sklopu obiskov poslovalnic našega glavnega sponzorja, podjetja Topdom, prekolesarili Slovenijo po dolgem in počez, osvojili Grossglockner, prevozili dolino Drave ter se podali proti Splitu in celo Beogradu. Ker pa je v našem društvu veliko navijačev Tima Gajserja #243, smo se odločili, da združimo strast do kolesarjenja in motokrosa v en velik podvig - s kolesom smo se odpravili na Češko, v kraj Loket, kjer je konec julija potekala ena izmed dirk sezone svetovnega prvenstva. Izziv, ki je zahteval veliko priprav - fizičnih in organizacijskih. Pot v številkah: - razdalja: 670 km, - višinski metri: 6700 m, - porabljene kalorije na udeleženca: cca. 15.000 kcal, - neto čas vožnje: približno 24 h, - povprečna hitrost: 29 km/h. Podvig se je pričel 21. julija 2016 kmalu po 6. uri izpred gostišča Siva čaplja v Trnovski vasi v smeri Avstrije. Stanje vozišča in kultura voznikov v Avstriji sta kolesarje dodatno motivirala. Pot nas je vodila mimo Gradca po dolini reke Mure vse do kraja Bruck an der Mur. Sledil je vzpon na prelaz Prabichl na nadmorski višini 1225 metrov. Pokošeni travniki, urejene turistične kmetije in krasna neokrnjena narava so kolesarjem vlivali moči za zadnje kilometre tega dne. Cilj drugega dne so bile Češke Budejovice, kolesarska Člane KD Selce je po dirki pri svojem bivalniku sprejel tudi Tim Gajser. Za izjemno vzdušje med gledalci so v prvi vrsti skrbeli navijači Tima Gajserja. pot tretjega dne pa je bila dolga 200 kilometrov, izključno po glavnih cestah. Vožnja po njih je za kolesarje precej stresna in zaradi gneče tudi nevarna. Med poganjanjem pedalov se je zato nujno treba tudi sprostiti in odmisliti napetost - tako sta se dva člana naše ekipe preizkusila v vaških igrah v eni izmed vasi na poti, kjer sta čez vaško mlako kolesarila po leseni brvi ter poskrbela za odlično popestritev dne vseh udeležencev kolesarjenja in tamkajšnjih vaščanov. Po osmih urah kolesarjenja smo prispeli do mesta Plzen. Po okrepči-lu je sledil še zadnji del poti proti okrog 60 kilometrov oddaljenem Toužimu. Naslednje jutro je bilo zares težko pričakovano - peščica kolesarjev se je zato kar s kolesom odpravila od hotela do mesta dirke - v 30 km oddaljeni Loket. Tam smo bili Po drugem dnevu kolesarjenja v Čeških Budejovicah deležni posebne pogostitve pri servisnih boksih teama Honda Gariboldi. Po kratkem pogovoru z mehaniki Tima Gajserja, navdušenimi nad kolesarskim podvigom, smo se odpravili na ogled mesta. Zadnji kolesarski kilometri so bili opravljeni, sledilo je glavno dejanje, cilj našega podviga: dirka Tima Gajserja. Tekma motokrosa je bila zares zanimiva, saj so si jo nekateri v živo ogledali prvič v življenju. Posebno vzdušje vseh slovenskih navijačev je odpravilo utrujenost kolesarjev, da so lahko bučno navijali za slovenskega prvaka. Za češnjo na torti jih je Tim sprejel še pri svojem bivalniku in jim čestital za opravljeno pot. Po tekmi so se udeleženci kolesarskega izleta odpravili proti Toužimu po kolesa in prtljago ter s kombijem nadaljevali pot proti domu. Hvala Timu za še eno uspešno odpeljano dirko, topel sprejem in srčnost! Magična številka #243 je imela v okviru našega popotovanja tudi dobrodelno noto - udeleženci kolesarjenja so zbrali 243 evrov za Lauro Vasle, deklico, ki ji lahko na zdravstvenem področju pomagajo le v Nemčiji. Kapljica v morje za drobno sončico... UR Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 5. KROGA - PETEK ob 18.15: Celje - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 17.55: Gorica - Maribor; SOBOTA ob 20.15: Domžale - Luka Koper; NEDELJA ob 17.30: Aluminij - Krško; NEDELJA ob 20.15: Olimpija - Rudar. 2. SNL PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.30: Zavrč - Farmtech Ver-žej; SOBOTA ob 17.00: Brežice Terme Čatež - Krka; SOBOTA ob 17.30: Drava Ptuj - Brda, Roltek Dob - Zarica Kranj; NEDELJA ob 17.30: Triglav Kranj - Ankaran Hrvatini. Turnir v Dornavi Športno društvo Dornava organizira v soboto od 10. ure naprej turnir z imenom Nogomet nas združuje - 8. in 5. memorial za Mihaelo, Darjo in Patrika Amuša. Od 10.20 do 13.30 bo turnir za mlajše starostne kategorije U-7, U-9 in U-ll, medsebojno bodo igrale ekipe Dornave, Gorišnice in Cirkulan. Popoldan ob 16. uri bo članska tekma Dornava - Podvinci. Turnir v Slovenji vasi Športno društvo Slovenja vas organizira dvodnevni nogometni turnir. Vsoboto ob 14.00 bo tekma Slovenja vas - Zlatoličje, ob 15.15 Tržeč - Grajena, ob 16.30 Hajdoše - Zgornja Polska-va in ob 17.45 Leskovec - Železničar. Drugi dan, v nedeljo, bo ob 14.00 prvi polfinale, drugi bo na sporedu ob 15.15, tekma za tretje mesto bo ob 16.30 in za prvo mesto ob 17.45. Rokomet • 18. poletni tabor RK Jeruzalem Ormož ORGANIZATOR? Rokometni klub Jeruzalem Ormož. KRAJ? Osnovna šola Kog, Kog 6, 2276 Kog. ČAS? Od torka, 23., do petka, 26. avgusta. PRIČETEK TABORA? V torek, 23. avgusta, ob 17.00. CENA? 50 EUR, za dva otroka iz ene družine 80 EUR. UDELEŽENCI? Dekleta in dečki - letniki 2003, 2004, 2005, 2006, 2007, 2008, 2009. Tabora se lahko udeležijo tudi roko-metaši drugih klubov. PROGRAM? Treningi bodo potekali na športnem igrišču na Kogu in v telovadnici OŠ Kog. SKUPINE? Otroci bodo razdeljeni v dve skupini: skupina A (2003, 2004, 2005), skupina B (2006, 2007, 2008, 2009). PROSTI ČAS? Prosti čas med treningi bomo preživeli ob različnih animacijah in igrah za najmlajše. PREHRANA? Poskrbljeno bo za pet obrokov na dan: zajtrk (3 x), kosilo (3 x), večerja (3 x) in dvakrat na dan malica + ZAKLJUČNI PIKNIK. BIVANJE? Spanje otrok na taboru ni nujno. Pogumnejši bodo noč prebili v šotoru, najmlajši in deklice pa bodo bivali v prostorih OŠ Kog. OPREMA? Za osebno opremo za vadbo in dnevno uporabo skrbijo udeleženci. Priporočljivo je, da imajo udeleženci primerno in zadostno opremo za vadbo rokometa (žogo!), rokometne čevlje za vadbo v dvorani in za vadbo na asfaltnem igrišču. Obvezni so tudi copati za vsakodnevno uporabo, anorak, trenirka, oprema za kopanje, spalna vreča in pribor za osebno higieno. ZAKLJUČEK TABORA? Zaključek tabora s piknikom ter tekmami otrok proti staršem bo v petek, 26. avgusta, ob 17.00. Informacije in obvezna predprijava do petka, 19. avgusta: 040 619 722 (Uroš Krstič - RK Jeruzalem Ormož) ali na email: rkormoz@gmail.com. DB, UK Nogomet • Mladinske lige Začetek z ničlo Konec tedna so novo prvenstvo pričeli tudi mladinci in kadeti v 1. slovenski ligi. Aluminij je gostil vrstnike iz ljubljanskega Interblocka in zabeležil dve ničli. Mladinci so pod vodstvom Bojana Flisa izgubili z rezultatom 1:3, kadeti pa pod vodstvom Braneta Vodopivca z rezultatom 0:1. Zanimivo je, da v kadetski ligi ni slavila niti ena domača ekipa. V naslednjem krogu bodo Kidričani gostovali pri Domžalčanih. 1. SML 1. KROG: Aluminij - Interblock 1:3, Šampion - Krško 2:0, Bravo Publikum - Koper 2:1, Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje 0:0, NOGA Triglav - Maribor 1:2, Gorica - Domžale 0:2, Krka - VOC Celje 3:1. ALUMINIJ - INTERBLOCK 1:3 (0:1) ALUMINIJ: Hrastnik, Pšajd, Jager (Zimet), Ploj, T. Milič, Ku-čič, Bračko (Karlovčec), Bajra-ktaraj, Lončarič (Vorše), Petek, Bohak. Trener: Bojan Flis. 1. SKL 1. KROG: Aluminij - Interblock 0:1, NOGA Triglav - Maribor 0:3, Šampion - Krško 1:3, Bravo Publikum - Koper 2:2, Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje 0:1, Gorica - Domžale 0:2, Krka - Celje 0:4. ALUMINIJ - INTERBLOCK 0:1 (0:1) ALUMINIJ: A. Milič, Bračko, Kovačec, Fekonja, Flajšman, Mrkaljevič (Mesarič), Prelec, Je-lenko (Rogina), Pušnik, Tašner, Fekonja (Jauk). Trener: Brane Vodopivec. JM petek • 12. avgusta 2016 Ljudje in dogodki Štajerski 25 Slovenska Bistrica • 18. Spodnjepolskavsko poletje Nogometni turnir s predsednikom državnega zbora v golu Krajani Spodnje Polskave so v sodelovanju s 13 krajevnimi društvi letos priredili že 18. Spodnjepolskavsko poletje, ki je povezalo šport, ljubiteljsko gledališče, otroške delavnice, turistično zvedavost in seveda glasbo. Uvod v štiridnevno prireditev je bil otroški nogometni turnir ekip U7 in U9. A v ospredju turnirja, kljub podelitvi medalj, ni bil rezultat, je poudaril Drago Ozmec, ki je na turnirju vodil ekipo U9 NK Aluminij. »Odzvali smo se na vabilo NK Spodnja Polskava. Rezultat ni bil pomemben, fantom sem dejal, da morajo v nogometu uživati, to je še posebej pomembno pri teh letnikih. Seveda pa nogomet ni zgolj igra z žogo, pomembno je sodelovanje članov ekipe in s tem krepitev ekipnega duha, skozi nogometne treninge pa fantje pridobijo tudi delovne navade,« je dejal. Da trdo delo v nogometu mladih ne odvrača od najpopularnejšega športa na svetu, Slovenska Bistrica • Modni poletni dan » Modnih dogodkov je na Bistriškem premalo« Da modno ustvarjanje domuje tudi v Slovenski Bistrici, so v začetku avgusta pokazali in dokazali slovenjebistriški oblikovalci nakita, čevljev, pričesk in oblačil. »Vsi izdelki so bili krasno predstavljeni, vzdušje je bilo maksimalno dobro. Ob tem je bila revija dobro obiskana, kar pove, da je takih dogodkov v Bistrici premalo,« je po modni reviji dejala oblikovalka čevljev in pobudnica modne revije v kavarni 3D Ingrid Logar. O dogodku pa je povedala: »Modna revija je povezala različne bistriške ustvarjalce. Namreč veliko oblikovalcev in ustvarjalcev nas je v Bistrici, žal pa premalo dogodkov, na katerih bi lahko pokazali svoja dela in se navsezadnje tudi družili.« Tako so na modnem dogodku, ki se ga je udeležila tudi kraljica Slovenije 2012 Lea Florjanič iz Moškanjcev, sodelovali oblikovalka čevljev Ingrid Logar, izdelovalka unikatnih kvačkanih oblačil Urška Smole, Irena Cmager z nakitom iz zdravilnih kristalov in Natalija Sinkovič s kvačkanim nakitom. MV Foto: Ingrid Logar Foto: Mojca Vtič je potrdil tudi predsednik NK Spodnja Polskava Igor Ritonja. »Vrata igrišča so odprta in vsak dan se po tem igrišču podijo otroci. V klubu imamo več kot 50 otrok v štirih sekcijah,« je dodal. Za prihodnost nogometa na Polskavi se torej ne gre bati, se pa klub sooča s pomanjkljivo infrastrukturo. »Letos smo uspeli postaviti reflektorje, velik izziv pa so nam še sla-čilnice. Upamo, da jih bomo čim prej uredili.« Slavnostni gost letošnjega turnirja je bil predsednik državnega zbora ter podpredsednik stranke SMC Milan Brglez, ki je mladim nogometašem podelil medalje ter priznanja, domačemu klubu pa 300 evrov. Klub bo s tem denarjem kupil šest nogometnih žog za mlajše selekcije. Po koncu turnirja so se v prijateljski tekmi pomerili še nogometaši ekipe SMC in predstavniki NK Spodnja Polskava. Prihodnje leto še bogatejši program V počastitev krajevnega praznika so se zvrstile še številne druge prireditve. Tako so na odru pod kostanji v središču kraja člani KUD Matiček pre-mierno predstavili komedijo Klub vražjih moških, za krajane je bil organiziran izlet z vlakom na ptujski grad, na Polskavi so tamkajšnji gasilci ponovno pripravili gasilsko tekmovanje Fire combat, pestro in bogato dogajanje pa se je sklenilo z glasbenim dogodkom, ki so ga oblikovali Dejan Vunjak, ansambel Unikat in za nameček še klapa Šufit. Čeprav jo je organizatorjem zagodlo vreme, so z obiskom in prireditvijo zadovoljni, je povedala podpredsednica KS Spodnja Polskava Petra Sever in dodala: »Ob tem se zahvaljujem vsem krajanom in društvenikom za pomoč.« Podpredsednico smo povprašali o načrtih za 19. Spo-dnjepolskavsko poletje. »Najprej moramo doreči obseg prireditve, namreč prihodnje leto bo PGD Spodnja Polskava proslavilo 130 let delovanja, okrogel jubilej pa ima tudi naša pihalna godba, saj deluje že 110 let.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK ÉÍ3stajersk¡tecln¡k Stajerskitednlk Središče ob Dravi • Sprejem za najboljše Zlate maturantke pri županu Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi, je v ponedeljek, 1. avgusta, sprejel tri zlate maturantke: Evelin Malec iz Šalovcev ter Valentino Janžekovič in Mojco Pajek iz Središča ob Dravi. Po uspešno zaključenem sre- polnila želja, saj je bila sprejeta Župan je vse trem zlatim ma-dnješolskem izobraževanju so v študij welnesa, Valentina se je turantkam čestital in jim zaželel se zlate maturantke odločile za vpisala na predšolsko vzgojo, veliko uspeha pri študiju, nadaljnji študij. Evelin se je iz- Mojca pa na študij fizike. MM Foto: MM Ptuj • Z Arančelovcem pobrateni 45 let Obisk srbske delegacije Župana pobratenih občin Ptuj in Arandelovac Miran Senčar in Bojan Radovic sta se ob nedavnem prazniku mestne občine Ptuj sprehodila do skulpture, ki je na Ptuju nameščena v majhnem parku med poslovnima centroma Domino in Drava. Kip, ki nosi ime Suženj, je me- podpisa listine o prijateljskem so- vili ob prazniku občine 8. avgusta sto Arandelovac v znak prijatelj- delovanju. Skulptura je delo aka- 1972. Predsednik skupščine obči- stva in sodelovanja Ptuju podari- demskega kiparja Matije Vukoviča ne Ptuj je bil Franjo Rebernak. lo pred 44 leti, ob prvi obletnici iz Beograda. Na Ptuju so jo posta- MZ 26 Štajerski Nasveti in zanimivosti petek • 12. avgusta 2016 Zdravstveni nasveti Anksiozne motnje Pod nazivom anksiozne motnje se skriva cela paleta znakov in občutij, kot so tesnoba, napetost, nemir, nervoza, strah, zaskrbljenost in podobno. Anksioznih motenj je več in se med seboj razlikujejo. Skupno vsem pa je to, da se človek resnično slabo počuti, je napet in žičen ter ima težave s koncentracijo. Ankisozne motnje pogosto spremljajo tudi fizični znaki, kot je pospešeno bitje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, slabost, glavobol in številne druge težave. Verjetno ni človeka na svetu, ki se ne bi kdaj spopadel z občutkom strahu: strah pred izpitom, strah pred nastopom, strah pred prvim dnevom šole ali službe ipd. Strah je normalno čustvo, ki nas »čuva«. V okoliščinah (npr. ko grozi poškodba), ko človeku grozi nevarnost, pomaga ubežati oziroma nas spodbudi, da se na neprijetne trenutke dobro pripravimo (npr. priprava na izpit). Ko govorimo o anksiozni motnji, pa mislimo na strah, ki ni koristen, ki traja predolgo, ki se pojavi v povsem normalnih okoliščinah in negativno vpliva na kakovost življenja. Telo je neprestano pri- pravljeno na »boj ali beg« pred sovražnikom, ki ga ni oziroma se nahaja v človeku samem. Anksiozne motnje se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih in pri obeh spolih, so pa pri ženskah nekoliko pogostejše. Zelo pomembno je, da te motnje prepoznamo in čim prej ukrepamo, saj začetni psihični znaki hitro privedejo tudi do fizičnih. Vse skupaj pa vpliva na kakovost življenja bolnika in njegove okolice. Za bolnika z anksiozno motnjo so tipične misli, kot je: tega ne zmorem, kako bom, vsi me bodo zapustili, zmešalo se mi bo ipd. Prevladujoča čustva so strah in tesnoba, ki se lahko stopnjujeta do panike. Telesni znaki, kot je potenje, tresenja, pospešen srčni utrip, glavobol, napetost v mišicah, oteženo dihanje, težave s požiranjem, vrtoglavica, otrplost ipd., še dodatno slabo vplivajo na misli in čustva ter povzročajo nespečnost, nočne more, oseba se izogiba dejavnostim in krajem, ki vzbujajo skrb (šola, služba). Težave občutijo tudi svojci in sodelavci, saj bolnik zelo težko opravlja obveznosti v službi ali šoli in aktivnosti v domačem okolju. Poznamo štiri glavne skupine anksioznih motenj: genera-lizirana anksioznost, panična motnja, socialna fobija in specifične fobije. Ljudje z gene-ralizirano anksioznostjo so zmeraj zaskrbljeni. Pretirano jih skrbijo družina, zdravje, služba, denar. V vsaki situaciji pomislijo na najslabše možne izide. Sicer se zavedajo nesmiselnosti takšnega razmišljanja, vendar si pri tem sami ne znajo pomagati. Zaradi pretiranih skrbi praviloma slabo spijo, spremljajo jih številne druge prej naštete te- Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag.farm., spec. žave. Panična motnja se kaže bolj kot napad, ki se pojavi nenadoma, brez napovednih znakov. Sprožijo ga zelo različne situacije. Panični napadi trajajo kratek čas, vendar v vmesnem obdobju bolnika srbi, kdaj se bodo ponovno pojavili. Zato se ti bolniki izogibajo vožnji, športu, nakupovanju. Ob drugih znakih anksioznosti je za bolnike s paničnimi napadi značilno tiščanje v prsih. Socialna fobija je bolezenski strah pred drugimi ljudmi. Popolnoma nesprejemljivo za te bolnike je, da bi se znašli v središču pozornosti. Strah pred javnim nastopom je pri človeku normalen, pri teh bolnikih pa je tako velik, da jih popolnoma ohromi. Socialna fobija se lahko stopnjuje do te mere, da bolnik neprestano občuti, da ga drugi gledajo, opazujejo in ocenjujejo, in se zato popolnoma izolira. Zelo pogoste so tudi specifične fobije. To je lahko strah pred višino, vodo, majhnimi prostori, živalmi ipd. Večina ljudi se zaveda, da je ta strah odveč, in ga obvladuje. Pri bolnikih pa že, ko pomislijo na te okoliščine, lahko pride do napada panike oziroma anksio-znosti. Anksiozne motnje so resna težava in napačno je prepričanje, da bolnik lahko sam sebe prisili, da se počuti bolje in da razmišlja drugače. Za zdravljenje anksioznih motenj se uporabljajo zdravila in psihoterapija, lahko pa samo psihoterapija. Med zdravili se uporabljajo zdravila iz skupine anksioliti-kov (pomirjevala) ali antide-presivov, za krajši čas lahko tudi hipnotiki (uspavala). Zdravila iz skupine anksiolitikov imajo pogosto tudi uspavalni učinek. Uporabiti se morajo skladno z navodili, saj njihova prekomerna uporaba vodi v pretirano zaspanost, ovira dnevne aktivnosti in vodi tudi v odvisnost. Zdravila iz skupine antide-presivov pomagajo ponovno vzpostaviti porušeno ravno- težje žičnih prenašalcev, zato zmanjšajo občutek tesnobe in strahu. Zdravila iz obeh skupin se morajo jemati redno, saj pričakovan učinek ne nastopi takoj. Prav tako je pomembno, da se ukinejo pod zdravniškim nadzorom, da se težave ne bi ponovile ali celo stopnjevale. Ob blažjih oblikah nemira, tesnobe, razdražljivosti lahko svetujemo zdravila iz zdravilnih rastlin, ob vseh težjih oblikah anksioznih motenj pa je potrebno zdravljenje pod nadzorom zdravnika. Med zdravilnimi rastlinami, ki jih lahko uporabimo, so baldrijan, pasijonka, sivka in hmelj. V slovenskih lekarnah imamo zdravila in pre-hranska dopolnila, izdelana iz omenjenih zdravilnih rastlin. Njihova uporaba je varna, ne povzročajo odvisnosti, ob jemanju teh zdravil je vožnja z avtomobilom dovoljena. Praviloma se lahko dajo osebam, starejšim od 12 let. Varnost in učinkovitost teh zdravilnih rastlin je dokazana skozi dolgoletno uporabo. Pravočasna pomoč pri an-ksioznih motnjah je zelo pomembna, zato svoje težave čim prej zaupajte osebnemu zdravniku ali farmacevtu. Darja Potočnik Benčič, mag.farm., spec., Lekarne Ptuj Tačke in repki Zdravljenje z matičnimi celicami Prihodnost zdravljenja obolenj gibalnega sistema pri psih je v zdravljenju z matičnimi celicami. Vedno več psov ima težave s sklepi, posledice pa so oteženo in omejeno gibanje, različna bolečinska stanja in otožnost živali ter vsekakor zaskrbljenost njihovih lastnikov. Tudi življenjska doba psov je vse daljša, kar pomeni, da se populacija starih psov povečuje, s tem pa je tudi vse več problemov oziroma bolezenskih stanj, ki izvirajo iz obrabe sklepov in povzročajo lo-komotorne motnje. Dobili smo precej vprašanj s tematiko zdravljenja z matičnimi celicami, o načinih zdravljenja in delovanju matičnih celic. Dejstvo je, da je zdravljenje z matičnimi celicami prihodnost in se vedno bolj uveljavlja pri zdravljenju kroničnih, starostnih in tudi posttravmatskih poškodb sklepov in lokomotor-nega sistema. V nadaljevanju bom opisal mehanizem delovanja matičnih celic. Matične celice imajo možnost, da se razvijejo v različne telesne celice. Poznamo zaro-dne (embrionalne) in odrasle matične celice. Embrionalne se nahajajo v človeških in živalskih zarodkih in njihova značilnost je, da se lahko razvijejo v katerokoli celico v telesu. Odrasle matične celice se nahajajo v različnih delih telesa in predstavljajo izjemno velik potencial za zdravljenje različnih obolenj v prihodnosti, čeprav je njihova zmožnost razvoja v različne celice nekoliko manjša od zaro-dnih. Največ odraslih matičnih celic je v maščobnem tkivu. Potencialno bi lahko s temi celicami nadomestili katerokoli okvarjeno tkivo pri ljudeh in živalih. Pri ljudeh poteka veliko raziskav o možnosti uporabe takšnih celic pri zdravljenju poškodb hrbtenjače, oslabelosti srca, različnih nevroloških boleznih in drugo. V Sloveniji so pri podjetju Animacel razvili postopek za zdravljenje z matičnimi celicami pri psih, in sicer za zdravljenje najrazličnejših težav s sklepi. Psu odvzamemo iz podkožja na lopatici manjši košček maščo- Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. be in jo pošljemo v laboratorij. Tam se celice namnožijo, nato jih vbrizgamo v oboleli sklep. Matične celice se spremenijo v hrustančne celice in na ta način pripomorejo k zdravljenju sklepa, saj omogočijo obnovo sklepnega hrustanca in drugih sklepnih delov. Za zdravljenje so primerni psi, ki šepajo ter imajo degenerativne in kronične težave s sklepi, artritisi, artrozami in drugim. Do sedaj smo pri omenjeni kategoriji psov uporabljali predvsem protibolečinsko terapijo in terapijo s kortikostero-idi. Dosedanje izkušnje z zdravljenjem z matičnimi celicami so zelo pozitivne in spodbudne. Močno okvarjeni sklepi se že v šestih mesecih regenerirajo, njihova gibljivost se poveča in bolečina izgine. Po letu dni so rezultati zdravljenja še bolj vidni. Lastnike psov, interesente za zdravljenje z matičnimi celicami, vabim na pregled v ambulanto, kjer se bomo pogovorili, naredili RTG-posnetek obolelih sklepov in se pogovorili ter se po želji dogovorili za zdravljenje z matičnimi celicami. Več si lahko pogledate na http://www.animacel.com/ Emil Senčar, dr. vet. med. Pomagajmo si Potovalna lekarnica - obvezen del prtljage V prtljagi nikoli ne sme zmanjkati prostora za potovalno lekarno. Z njeno pomočjo namreč lahko na potovanju rešimo marsikatero nevšečnost. Njena vsebina naj bo prilagojena trajanju in destinaciji potovanja, kljub vsemu pa naj v njej ne manjkajo nekatere osnovne stvari. Osnovni nabor potovalne lekarne Ne glede na destinacijo je priporočljivo v potovalno lekarno uvrstiti: • zdravilo proti povišani telesni temperaturi in bolečinam (za otroke sirupe ali svečke), • zdravilo proti prebavnim težavam, kot sta zaprtje ali driska, • rehidracijski prašek, ki ob driski ali bruhanju nadomešča izgubljene minerale in preprečuje dehidracijo, • tablete za prečiščevanje vode, • zdravilo proti potovalni slabosti, • zdravila proti alergijam v obliki tablet, • prvo pomoč, ki mora vsebovati sterilne obveze, gaze in obliže, povoje, elastični povoj, razkužilo in škarjice. Na voljo so tudi že sestavljeni osebni kompleti prve pomoči, • termometer. Dodatni nabor potovalne lekarne Še posebej za poletna potovanja velja veliko pozornost posvetiti zaščiti pred soncem. Po- tovalna lekarna naj tako vsebuje izdelke za aktivno zaščito pred soncem, za nego po sončenju ter pripravke za nego morebitnih opeklin. Priporočljiva je tudi primerna zaščita pred piki insektov, kot so komarji in klopi. Glede na destinacijo lahko izberemo med različno intenzivnimi repelenti. Poleg zaščite si je koristno priskrbeti tudi izdelke za nego in zdravljenje po pikih insektov. Pogosto nam na potovanju še kako prav pridejo mazila za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih, pršila za rane, pripomočki za odpravljanje težav z zamašenimi ušesi, kombinirani izdelki za intimno higieno, pozabiti pa ne gre niti na pripomočke za ustno higieno. Nekatera zdravila in medicinske pripomočke je treba na carini prijaviti. V tem primeru je priporočljivo od zdravnika pridobiti pisno potrdilo. Poleg teh potrdil v potovalno lekarno sodi še kartica zdravstvenega zavarovanja in morebitna potrdila o zavarovanju ter potrdila o cepljenju in testiranjih. Zdravila in druga sredstva, ki sodijo v potovalno lekarno, je treba shraniti v posebnih torbicah ali škatlah, ki ne prepuščajo svetlobe in vlage. Zdravila naj bodo shranjena na ustrezni temperaturi, ki običajno ne sme biti višja od 25 °C. Za za- ščito pred velikimi temperaturnimi spremembami priporočamo uporabo aluminijaste folije ali drugega izolacijskega materiala. Nekaj pogostih težav na poti Potovalna bolezen Za potovalno bolezen je značilen občutek utrujenosti, vrtoglavice in slabosti, ki se lahko stopnjuje do bruhanja. Potnikom, ki so nagnjeni k potovalni bolezni, svetujemo, da se v času potovanja obrnejo v smer gibanja in gledajo skozi okno. Za lajšanje slabosti na krajših potovanjih se uporabljajo zdravila brez recepta. Novejše raziskave kažejo, da so za lajšanje potovalne bolezni učinkoviti tudi pripravki iz ingverja in imajo manj neželenih stranskih učinkov. Potovalna driska Potovalna driska je ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo turisti in popotniki. Potnikom svetujemo uporabo ustekleničene vode in originalnih ustekleničenih brezalkoholnih pijač. Sveže sadje je treba olupiti, vso hrano pa prekuhati. Če se driska vendarle pojavi, je najpomembnejše nadomeščanje tekočine, da se prepreči dehidracija. Vir: Lekarnar.com petek • 12. avgusta 2016 Za kratek čas Štajerski 27 SESTAVIL EDI KLASINC TRETJI DAN V TEDNU PTIČJI ORGAN ZA LETANJE 37S1 VZHODNO-AFRIŠKO DREVO STAROINDIJ-SKI PESNIK NAS PIANIST AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC DOUGLAS TANKA KOŽICA, MEMBRANA TRAKOMER SPANSKI KRAVJI SIR GLAVNO MESTO LAKONIJE V GRČIJI IZDELOVALEC REŠET ALBANCI, ŠIPTARJI GRŠKA MUZA LJUBEZENSKE LIRIKE TEŽKA PRVINA SRD NAŠ NOVINAR IN UREDNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TROJANSKI JUNAK ZNAMKA AMERIŠKIH MOBILNIKOV Štajerski TEDNIK SMUČAR BYGGMARK HALOGENA KEMIČNA PRVINA ŽIVAL, KI RIJE NEMAREN ČLOVEK, NEMARNEŽ LESNA PILA, RAŠPLA ŽIVALI, KI LEŽEJO JAJCA JAPONSKI PISATELJ (KOBO) IGRA Z ŽOGO MARLJIVOST, DELAVNOST EVROPSKI VELETOK ČEBELJI MED MARKO ROŽMAN GRŠKA KOLONIJA GOZD (LJ.) AŠKERČEVA SOCIALNA PESEM KOT MED NITMI NEMŠKI KUHAR iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PETER LEVEC BARVA IGR. KART DRAGO STARC RIBIŠKA MREŽA PEVKA BERTONI METULJ EGIPČANSKO BOŽANSTVO iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OTOČEK V PRESPAN-SKEM JEZERU GLAS ZAPORNIK V FONETIKI SMOLARSKI OBRAT ČARGO ZNAMKA KLAVIATUR iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KENIJSKI MARATONEC DEL TELESA NAŠ REŽISER (ZVONIMIR) NAS NOGOMETAŠ (IGOR) OTOK V ALEUTIH OTOČJE V ATLANTIKU VRSTA ČEBULE X UGANKARSKI SLOVARČEK: ATENOR = trojanski junak, BAU = nemški kuhar (Christian), ILERŠIČ = slovenski nogometaš (Igor), MAO = španski kravji sir, OVIPARI = živali, ki ležejo jajca, RATAN = tropska palma, SIKOMORA = vzho-dnoafriško drevo, SOMADEVA = staroindijski pesnik. "vviioivs niiNV vviiv oisaan oiinis mja vnnvioiais vaiz -rndsvia 'oaovi 'awio Viovd 'saa 'nva 'iovi ivisNoavi 'vmnv 'aiAi 'aais 'N3d IsoNdViAi 'laiAiovioa 'aav lavdiAO 'SN3r 'lAioaa 'vaoiAioviis 'lAioNoaiaiAi 'Nviva 'asviv 'inaad 'va3*aš :ouabjopoa "3»Nvzid>i 3i A3IIS3H Ptuj • Franc Košmerlj 91-letni turist „Ptuj je moja druga domovina ..." Če bi iskali najzvestejšega obiskovalca Ptuja, ne bi mogli mimo Franca Košmerlja iz Seebodna v Avstriji, ki pri častitljivih 91 letih še vedno vsak mesec vsaj za nekaj dni prihaja na Ptuj. Že do konca leta 2016 in še dlje so v njegovi beležnici zapisani dnevi, ki jih bo preživel vsak mesec na Ptuju, v hotelu Primus. Ponavadi je to od četrtka do nedelje. Nima obstanka, vedno mora biti v akciji. „Ptuj je moja druga domovina!" poudari vsakič, ko ga kdo vpraša, kaj ga tako vleče v najstarejše slovensko mesto, kjer se zadnja štiri leta še posebej pogosto mudi. Zgodba njegove navezanosti na Ptuj je dolga, predvsem pa je Ptuj zanj nekaj posebnega, nekaj, kar ga vedno znova pritegne in vrača v čas njegove mladosti, ki jo je preživel na Ptuju, ko so se mu za vedno vtisnili v spomin posamezni predeli mesta, še posebej Slovenski trg, Murkova ulica, Mestni trg, pa Aškerčeva 1 in Jadranska 2, kjer so Ko-šmerljevi bivali - najprej s starši in kasneje sam z mlado družino. 13. julij letos pa je bil tudi za Franca nekaj posebnega: s sestro Marijo (Mimi), ki živi v Beljaku, sta se po 76 letih skupaj dobila na Ptuju, in se spominjala ptujskega obdobja njihove družine. Ta se je na Ptuj preselila v začetku junija 1935, ker je oče dobil službo na ptujski pošti. Prihoda se gospod Franc natančno spominja, bil je bin-koštni torek, dan prej je bil pri birmi. Osnovno in meščansko šolo je obiskoval na Ptuju. Leta 1940 se je družina ponovno selila, oče je bil premeščen na pošto v Ljubljani. Tam sta se Marija in Franc med vojno šolala v trgovski šoli. Po vojni sta morala ponovno opraviti izpite, sicer jima izobrazba ne bi bila priznana. Za božič 1946 se je Franc ponovno vrnil na Ptuj, skupaj s sošolcem iz osnovne šole sta šla obiskat sošolko. V tistih časih so se hodili zabavat na Štuke, veliko so preplesali v gostilni pri Križaju. To so bili časi, rad pove. Pa tudi zaljubil se je. Leta 1947 se je s sošolko Marijo Kranjc poročil v haloškem Leskovcu. Sin Niko, ki je danes star 68 let, je bil rojen na Ptuju, tu je nekaj časa mlada družina tudi živela. Življenjska in delovna pot ga je leta 1960 iz Maribora zanesla v Nemčijo. Upokojil se je pri 61 letih, zdaj že 30 let uživa v pokoju. Iskali so oazo miru, ustalili so se v Seebodnu, kjer živijo ob jezeru. Z njim živi tudi sinova družina, žena pa je žal že umrla. Na Ptuju ne pogreša ničesar, vse ga razveseljuje, četudi se je v desetletjih veliko spremenilo - ne samo mesto, tudi okolica. „Vesel sem, da sedaj že vozi mestni avtobus, da ima postajo tudi pri hotelu Primus. V prejšnjih letih sem pogrešal javni prevoz. Po zaslugi dedovanja sem v zadnjih štirih letih spoznal veliko sorodnikov, ki jih sicer ne bi. Trudim pa se tudi skupaj s ptujskimi prijatelji in svojimi someščani, da bi se Ptuj in Seeboden pobratila. Nekaj aktivnosti je bilo že opravljenih. Oktobra bo Ptuj obiskal kar za cel avtobus mojih someščanov. Želim si, da bi Ptuj živel tako, Franc Košmerlj, eden najzvestejših obiskovalcev Ptuja kot živimo pri nas v Avstriji ob jezeru, kjer je vedno zelo živo. Vsak petek je v mestu, ki ima le 6500 prebivalcev, še posebej živo, saj poteka sejem z živo glasbo. Prepričan sem, da bosta mesti napisali uspešno skupno zgodbo prijateljstva in sodelovanja," je povedal Franc Košmerlj, ki komaj čaka, da se sreča s sošolcem Slavkom Šmigocem, nekdanjim uspešnim ptujskim obrtnikom, ki je tast ptujskega župana Mirana Senčarja, kar ga še posebej veseli. Z njim se je namreč že srečal, Ptujčani pa so tudi že bili v Seebodnu. Franc Košmerlj nima posebnega recepta za svojo čilost in aktivno življenje na pragu stotih. Priporoča pa zmernost pri hrani in pijači, vsako pretiravanje namreč škodi. Veliko vlogo po njegovem igrajo geni. Pri tem bi si s sošolcem Slavkom Šmigocem lahko kar podala roki, saj oba svojih 91 let izjemno dobro nosita. MG Foto: MG 28 Štajerski Doma in po svetu petek • 12. avgusta 2016 Piše: SNTOP • Indijsko srce (39.) Zakrpajmo luknjasto denarnico Zaljubili se boste v intenzivne barve življenja in zaduhali najnežnejše vonjave gostoljubja ob prebujanju jutra, začinjenega z vonjem aromatičnega čaja. Indijci so najprijaznejši narod na svetu, njihova ustrežljivost ne pozna meja ... Ja, seveda! In mi še zmeraj verjamemo v pravljice. Indijci niso nikakršni super-ljudje. Res je, da kultura v določeni meri določi vzorce vedenja, navade in prepričanja, a takšna posploševanja pogosto nimajo realne podlage. Spomnim se komentarja prijateljice, le nekaj dni pred mojim odhodom: "Tudi jaz si želim, da bi lahko odpotovala v Indijo. Potrebujem mir." Resnica je takšna: preselila sem se v de-setmilijonsko mesto, kjer me na vsakem vogalu poskuša ogoljufati kakšen prodajalec, taksisti se naravnost izživljajo nad mojim nepoznavanjem tarif, zvok ceste pa me od časa do časa skorajda spravi ob pamet. Mukoma sem se morala navaditi, da sonce v južni Indiji na žalost zaide že med šesto in sedmo zvečer, tako da me po službi počaka le mrak, da o 'miru' v stanovanju niti ne govorim. Namreč, rečeno mi je bilo, da ga bom delila z nekaj sostanovalci, a ob prihodu sem jih presenečeno naštela enajst! Res je, Indija je sinonim za mir, sem sarkastično pomislila. Ne gre sicer zanikati, da so Indijci izjemno gostoljubni, nasmejani in vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, a dejstvo je, da velika večina revnejših prebivalcev prišleke dojema predvsem kot vreče denarja. Oni imajo manj, mi več. To jim je obliž za slabo vest, ko katerega izmed nas nesramno opeharijo. Zato sem bila v tem letu prisiljena razviti osnovne sposobnosti barantanja, da denar ne bi po neumnem odtekal skozi debelo luknjo moje, s skromno indijsko plačo napolnjene denarnice. Neki dan sem čisto po naključju ugotovila, da še vedno pogosto nasedem na 'turistične cene'. Prepričana o dobri kupčiji si privo- Domačinu škilim pod roke, da razberem 'indijsko' ceno. ščim odličen domač sladoled za trideset rupij. Naslonjena na enega izmed zlizanih zidov opazim pobalina, ki za enako količino mrzlega posladka odšteje le deset kovancev! Zapodim se k prodajalcu po razlago, ko s sklonjeno glavo seže v žep po mojih dvajset preplačanih rupij in mi jih brez ugovarjanja izroči. Izučilo me je. Od takrat naprej zmeraj počakam, da nakup opravi kateri izmed domačinov, ko mu škilim pod roke, da razberem 'indijsko' ceno. Verjamem, da sem na takšen način prišila kak šiv v svojem luknjastem mošnjičku. Tema, o kateri bi lahko razpredala ure in ure je tudi mučno barantanje z nabritimi vozniki t. i. avto rikš. Po novem zakonu morajo vsi taksisti upoštevati določeno tarifo, vse rikše pa naj bi imele (delujoč) taksimeter. A premeteni vozniki me pogosto sploh ne želijo zapeljati, če zahtevam, da vklopijo merilno napravo, ki določi ceno glede na prevožene kilometre. Najbolj me znajo opehariti v deževni dobi, ko se cena kilometra čudežno podvoji ali celo potroji. Premočena stojim pod dežničkom, ki se bo kmalu vdal močnemu monsunskemu vetru. Pred nosom mi odpelje že druga rikša, ko se odločim za taktiko barantanja. Sicer plačam preveč, a po nekaj minutah pregovarjanja sva s ceno zadovoljna oba. Seveda oni zmeraj bolj kot jaz. Najlažje se je spopasti z druščino lačnih hijen, ki prežijo na vsako rupi-jo, v bližini avtobusnih postajališč, saj lahko tam taktično znižujete ceno. "Tvoj kolega bi me peljal za sedemdeset rupij, če me ti za petdeset, grem s tabo," se zarežim. Neverjetno, a v večini primerov je strategija uspešna! Največje spretnosti so potrebne pri nakupu oblačil na turističnih območjih. Tam cene vrtoglavo poskočijo, prodajalci pa vešče uporabijo vse psihološke prijeme, ki so jih verjetno podedovali od svojih pradedov, ki so že od 16. stoletja trgovali z Evropejci. OVEN ^ (21. i. - 20.4.) Izpolnila se vam bo srčna želja, teden pa bo poln čustvenih izlivov in turbulenc. Ljubezen vas bo na drugi strani naredila močnejšega, na življenje boste gledali drugače. Imeli boste polne roke dela in obveznosti, pri tem obstaja nevarnost, da se boste prehitevali. Srečen dan: sreda. BIK (21.4. - 20.5.) Duh prijateljstva vam bo podaril krila. Vsekakor se boste na pravilen način znali postaviti zase. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Okrepila se bo vaša samozavest in tako boste obveznostim glede službe kos. Nakazano je Foto: Mateja Toplak Preprosto pravilo: ceno zbijem vsaj na štirideset odstotkov, plačam pa največ polovico. Ali pa enostavno odvihram proč. V številnih primerih me prodajalec pokliče nazaj, da skleneva posel. Čeprav, če cen sploh ne poznate, vam to ne pomaga veliko, saj lahko tudi s polovičnim plačilom izdelke večkratno preplačate. A baran-tati se da povsod: pri najemu sobe, v knjigarni, trgovini, lekarni, celo pri zobozdravniku, če si upate. Vendar, če bi vse prodajalce preverjala in preračunavala vsak cent, bi živela življenje človeka, ki praktično ne zaupa nikomur. Zato svojemu lokalnemu prodajalcu plačam kot tisti dan pač zahteva. Obere me le toliko, kolikor je potrebno, da bom prišla še naslednji dan. In naslednji tudi. Indija je s svojimi dobrimi in slabimi karakteristikami kot krožnik vampov. Ali jih obožujete ali pa se vam ob pogledu na klasično jed iz goveje drobovine obrne želodec. Vmesne poti pogosto ni. liko nihala gič manj. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Veliko boste tehtali in se na koncu odločili, kaj vam je blizu. Spremembe, ki bodo prišle na dinamičen način, boste sprejeli z odprtimi rokami. Morali se boste ' postaviti zase in pravilno ločevati zrno od plev. Blesteli boste na delov- ^ nem mestu. Srčnega izvoljenca boste ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Notranja moč se bo okrepila, po potrebi jo boste uporabili. Cas bo namenjen piljenju intuicije in prav bo, da se v tem poslušate. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, O ampak nekoliko počakati. Na delovnem mestu se boste morali odločiti in ® DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Pred vami je nekoliko bolj umirjen teden - zadeve boste morali delati postopoma. Casa ne morete prehitevati. Izkazali se boste kot dober sogovornik. Notranji pogum na delovnem mestu se bo okrepil. Nekaj več previdnosti bo treba v ljubezni, partnerju boste morali prisluhniti. RAK (21.6. - 22.7.) Energija vam bo neko-tako je bo enkrat več, Vzemite si kak dan dopusta in bodite kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni, sledili boste svojim sanjam. Odprle se vam bodo možnosti tako za duhovno rast kot osebni razvoj. STRELEC R 7 (23.11. - 21.12.) Ceprav boste precej nemirni, bo čas ugoden za odkrivanje novosti. Sli se boste pustolovce in se svobodno odločili, kaj vas veseli. Odkrili boste svoje veselje in harmonijo. O V ljubezni bo zapihal svež vetrič in vezani se bodo morali bolj potruditi. Ljudje vam bodo učitelji. C «v S K m^ , LEV ^Pt (23.7. - 22.8.) Največ možnosti boste v tednu, ki prihaja, imeli v komunikaciji in pri intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli stopiti v ospredje in to vam bo uspelo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo, sledi plaz pohval. V ljubezni boste vrtali in kovali načrte. Ik DEVICA J§ (23.8. - 22.9.) Imeli boste paleto obveznosti, modro bo narediti urnik interesnih dejavnosti. Pravzaprav se boste na svoj način odločili, kaj vas veseli in kaj bi radi spremenili. Narava in svež zrak vas bosta poživila in napolnila z dodatno energijo. V ljubezni bo čas, da v partnerju spoznate prijatelja in zaupnika. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Globoko v sebi se boste vprašali, kaj vam je blizu. Partnerjeva ljubezen vam bo v pomoč in z njegovo pomočjo boste duhovno rasli. Za samske kozoroge bo veljalo, da je pred vami teden romanc, to bi veljalo izkoristiti. Zdravje: več se sproščajte in po potrebi telesu dodajte vitamine. VODNAR (21.1. -18.2.) o Zdelo se bo, da hitite po prašni cesti. V sebi boste našli priložnosti za dokazovanje. To bo tudi čas, ko boste več na poti in imeli pomembne kontakte s tujino. Sledi obdobje notranje rasti in priložnosti P za harmonično izražanje v ljubezni. Splošni uspehi bodo na delovnem mestu. m rn&l ribi § (19.2. - 20.3.) ž ^----TD Umetniške duše bodo -S našle navdih in z lahkoto ustvarja- ^ le svojo umetnino. Cas bo predvsem cn namenjen službenim obveznostim -g in projektom. Ceprav bo prizvok & počitnic močan, bo prav, da si izo- | blikujete svoje stališča in se potru- ~ dite. Označevala vas bo intuitivna § energija. j® Foto: Mateja Toplak Vozniki avto rikš se naravnost izživljajo nad mojim nepoznavanjem tarif ... Naročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _________SiP_______ NAROCI1.NICA. ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj do Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. petek • 12. avgusta 2016 Zanimivosti, poslovna sporočila Štajerski 29 Slovenija • Sezona v planinskih kočah Obisk enak povprečju zadnjih petih let Dobre tri četrtine planinskih koč ima po oceni Planinske zveze Slovenije (PZS) približno enako število obiskovalcev v prvi polovici poletne sezone, kot je povprečje zadnjih petih let. Nekaj koč beleži boljši, nekaj slabši obisk, z odlično sezono pa se, kot kažejo izsledki ankete, lahko pohvali Triglavski dom na Kredarici. V Sloveniji je 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov, od tega 164 oskrbovanih planinskih koč. Gospodarska komisija PZS je v sredini poletne planinske sezone na podlagi izvedene ankete ocenila uspešnost njihovega obratovanja. Vreme, ki v precejšnji meri vpliva na obisk gora in planinskih koč, je bilo maja in junija spremenljivo in ne najugodnejše, julijsko jasnejše vreme pa je v gore privabilo več obiskovalcev. Po oceni je poletna sezona v planinskih kočah za zdaj približno enaka povprečju zadnjih petih let. Tako pri številu vseh nočitev kot pri številu nočitev tujih gostov sta dve tretjini koč po navedbah Dušana Prašnikar-ja iz PZS na ravni petletnega povprečja, od ostalih koč pa jih nekaj beleži manjše število nočitev, nekaj pa več. Glavna pridobitev velikega števila koč v tem letu je ureditev interneta in davčnih blagajn, ki jih tudi za vse planinske koče zahteva zakonodaja. Pred poletno sezono je več koč dobilo tudi čistilno napravo, uredilo okolico, obnovilo kuhinjo, vodovod, zalogovnik za vodo, fasado ter zamenjalo strešno kritino in žlebove. Triglavski dom na Kredarici se letos lahko pohvali z odlično sezono. Foto: mapio.net Težave z zaposlovanjem Planinska društva se sicer po Prašnikarjevih navedbah soočajo z različnimi težavami zaradi vse težjih pogojev zaposlovanja osebja v kočah. Zaradi bolj zaostrene zakonodaje, ki ne dopušča izjem, je težje pridobiti osebje, hkrati pa je zaposlovanje tudi dražje za planinska društva, je poudaril. Pri nižje ležečih kočah in kočah sredogorja se po njegovih besedah nadaljuje trend manjšega zanimanja za prenočevanje. PZS je aprila izvedla prva izobraževanja za oskrbnike planinskih koč, ki so bila med udeleženci zelo dobro sprejeta, zato jih bo nadaljevala tudi v prihodnje. Zelo dobro obiskan tudi planinski dom na Boču Med visokogorskimi kočami se z odlično sezono tako lahko pohvali Triglavski dom na Kredarici, ki v teh dneh praznuje 120 let. Med tujimi obiskovalci je največ Nemcev, Avstrijcev, Čehov, Francozov, Nizozemcev in Angležev. Z obiskom sta zadovoljna tudi Nika in Tone Čop, oskrbnika Prešernove koče na Stolu. Med nižje ležečimi kočami na severovzhodu Slovenije se dobrega obiska veseli planinski dom na Boču, od lani prejemnik certifikata družinam prijazna planinska koča, ki ga obišče veliko mladih planincev. Pred odhodom v gore PZS svetuje, naj obiskovalci preverijo vremensko napoved, stanje planinskih poti in odprtost planinskih koč, priporočljiva je tudi rezervacija prenočišča in uporaba lastne posteljnine. (sta) Prlekija • Ljutomerski obrtnik leta 2016 Najvišje priznanje za Matjaža Ostrca Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ljutomer je v okviru 60. praznika občine Ljutomer pripravila tradicionalno razglasitev najuspešnejšega obrtnika za letos. Ta čast je tokrat pripadla 42-letnemu samostojnemu podjetniku Matjažu Ostrcu iz Šalincev pri Ljutomeru. Temelje obrtni dejavnosti je postavil daljnega leta 1975 njegov oče Venčeslav z ustanovitvijo orodnega ključavničarstva. Leta 1996 je Matjaž kot samostojni podjetnik na istem naslovu registriral strojno ključavničarstvo z osnovno dejavnostjo izdelave kovinskih ostrešij in kovinskih ogrodij za hale. Leta 2004 se je povezal z avstrijskim podjetjem, za katerega izdeluje predvsem mobilne prireditvene odre različnih velikosti. Od leta 2010 vse poslovanje poteka preko podjetja Ostrc kot družbe z omejeno odgovornostjo. Gre za družinsko podjetje z 10 zaposlenimi, ki ga odlikuje hitra prilagodljivost, kar omogoča izdelavo kvalitetnih izdelkov in izvajanje storitev v dogovorjenem roku. Osrednja dejavnost zajema izdelavo mobilnih prireditvenih odrov, kovinskih ostrešij, skladiščnih ali proizvodnih hal, nadstreškov, ograj, stopnic in drugih kovinskih izdelkov. Večji del svojih proizvodov podjetje izvozi v države EU, pa tudi na druga tržišča po vsem svetu. Zagotovilo za kvalitetne izdelke in storitve so šolani in Spetje čas, da se stari prijatelji in znanci družbe Radio-Tednik srečamo ter odpotujemo na 3-dnevno nepozabno raziskovanje, polno dobre volje, smeha in glasbe. Časje, da spoznamo balkansko prestolnico Beograd-velemesto, ki nikoli ne spi in v katerem prav vsak najde košček lepote, ter Vojvodino, pokrajino tisočerih obrazov, ki jo krasi nepozaben šarm. Čudovito naravo, kulturo, glasbo in kulinariko bomo doživeli na pristen, srbski način. Pridružite se najbolj veseli karavani na Balkanu po akcijski ceni, ki za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika znaša samo 198 EUR. Za prijave in informacije smo vam na voljo v Potovalni agenciji Turistagent Ptuj, tel. 02 748 18 80 ali 02 23 50 206, Miklošičeva 2, ali Turistagent Maribor, Mlinska ulica 28, tel. 23 50 204. Gremo skupaj na pravo balkansko fešto! • ^ porcwnúTfl (j ¡2 • j £ .. ;-• Matjaž Ostre, obrtnik 2016 ZARADI VELIKEGA POVPRAŠEVANJA SMO RAZPISALI ŠE DODATEN TERM|N ZA IZLET (21. 10. - 23. 10. 2016). Cena 198 EUR. certificirani varilci. Podjetje je v letu 2014 pridobilo certifikat SIST EN 1090, s katerim dokazuje kakovostno izdelavo gradbenih kovinskih konstrukcij. Na slavnostni razglasitvi in podelitvi visokega priznanja so o pomenu drobnega gospo- darstva ter obrtništva in podjetništva govorili Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije (OZS), Daniel Zelko, predsednik OOZ Ljutomer, in Olga Karba, županja občine Ljutomer. NŠ Slovenija, Podravje • Letos na železniških prehodih ugasnila že tri življenja V šestnajstih letih 121 smrtnih žrtev Najverjetneje ste že slišali geslo preventivne akcije 'Ustavite se. Vlak se ne more,' s katerim agencija za varnost v prometu poziva k previdnosti ob prečkanju železniške proge. Kot opažajo na Slovenskih železnicah, se je število nesreč v zadnjih letih zmanjšalo, kljub temu pa so letos življenje na železniških prehodih izgubile že tri osebe. Od leta 1998 do vključno leta 2013 se je na nivojskih prehodih čez železniško progo zgodilo 545 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 121 oseb, 237 pa jih je bilo poškodovanih. Večina nesreč se je zgodila na prehodih, označenih le z andrejevim križem (71 %). Teh t. i. pasivno zavarovanih prehodov je bilo pred dvema letoma 490, največ na progah Novo mesto-Metli-ka-državna meja ter Grobel-no-Rogatec. Od 830 nivojskih prehodov pa je bilo 340 aktivno zavarovanih, to pomeni, da so bili zavarovani z zapornicami, NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO l\/il 'OftS,,,,., Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, polzapornicami ali z zapornimi bruni ter svetlobnim ali zvočnim znakom. Statistika kaže, da se na aktivno zavarovanih prehodih načeloma zgodi manj prometnih nesreč. Letos se jih je pet pripetilo na prehodih, zavarovanih z avtomatskimi zapornicami, in štiri na prehodih, označenih z andrejevim križem. Na vprašanje, kaj je najpogostejši vzrok za nesreče, pa so iz Slovenskih železnic odgovorili: »Najpogostejši vzrok za nesreče je nespošto-vanje cestnoprometnih varnostnih predpisov (signalizacija, zapornice, omejitev hitrosti) in nepozornost na vožnjo (telefoni, klepetanje in druga opravila med vožnjo). Včasih je razlog za nesrečo tudi nizka kultura voznikov oziroma njihova objestnost. Posledice takšnega obnašanja so prepogoste prometne nesreče predvsem na nezavarovanih nivojskih prehodih ceste prek železniške proge, ki Foto: arhiv Od leta 1998 do vključno leta 2013 se je na nivojskih prehodih čez železniško progo zgodilo 545 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 121 oseb, 237 pa jih je bilo poškodovanih. Večina nesreč se je zgodila na prehodih, označenih le z andrejevim križem (71 %). imajo hude posledice tako za posameznike kakor tudi družbo kot celoto.« Na agenciji za varnost v prometu so še dodali, da lahko največ za svojo varnost v prometu naredimo sami z doslednim spoštovanjem prometne signalizacije, ki označuje nivojske prehode ceste čez železniško progo, in spoštovanjem prometnih pravil, ki na teh mestih veljajo. Mojca Vtič Število nesreč in smrtnih žrtev na železniških prehodih 1 Leto 1 Št. nesreč 1 Št. smrtnih žrtev 2011 23 2 2012 32 5 2013 24 4 2014 20 2 2015 14 1 2016 (do konca junija) 9 3 Vir: Slovenske železnice Foto. ML Ptuj • Znanih več informacij o vlomu pri trgovini Interspar Enega Romuna policija privedla, se vec jih iscejo V noči z nedelje na ponedeljek malo po 2. uri zjutraj je več storilcev skušalo odtujiti bankomat pred trgovino Interspar v Arbajterjevi ulici na Ptuju. V zvezi s tem so 33-letnega Romuna že prijeli, po zaslišanju pred preiskovalno sodnico pa mu je bil odrejen pripor. Še najmanj tri sostorilce policija išče. O poskusu kraje bankomata v Rabelčji vasi na Ptuju smo poročali v torkovi številki Štajerskega tednika. Takrat je bilo znanih zelo malo informacij, a so policisti v tem tednu svoje delo intenzivno opravljali in sporočili podrobnosti o tem kaznivem dejanju. Že dan po dogodku, v torek, so kriminalisti kriminalistične policije Policijske uprave Maribor na zaslišanje k dežurni preiskovalni sodnici Okrožnega sodišča na Ptuju privedli 33-letnega državljana Romunije, ki je utemeljeno osumljen, da je v sostorilstvu z vsaj še tremi državljani Romunije storil dve kaznivi dejanji tatvin in kaznivo dejanje velike tatvine. V času med 6. in 8. avgustom naj bi v Dvorjanah v občini Duplek in na Ptuju izvršili tatvino kombiniranega vozila znamke Ford transit in tatvino osebnega avtomobila znamke Ford focus. „Obe vozili so v ponedeljek, 8. 8. 2016, okoli 2. ure uporabili pri vlomu v trgovino Interspar na Ptuju, od koder so poskušali odtujiti bankomat. Z osebnim avtomobilom so namerno trčili v izložbeno steklo in Policija se je zahvalila občanom, ki so tokrat zelo veliko pomagali z informacijami o storilcih. ga razbili. Po vdoru so s pomočjo kombiniranega vozila in z uporabo zategovalnih pasov izvlekli bankomat in ga poskušali naložiti v nakladalni del kombiniranega vozila, to pa jim zaradi odziva bližnjih občanov, ki so obvestili policijo, ni uspelo. S kraja dogodka so nato pobegnili. Po begu s kraja dejanja so se skrili v gozd na območju Kr-čevine pri Vurberku, od tam pa so se nameravali odpeljati z osebnim avtomobilom znamke Volkswagen passat, ki so ga predhodno v ta namen parkirali v bližini cerkve v Dvorjanah. Tam so policisti prijeli 33-letnega Romuna, ostali sosto-rilci pa so uspeli pobegniti. Zoper privedenega romunskega državljana je preiskovalna sodnica odredila sodno pridržanje, po zaslišanju pa zanj odredila pripor," je pojasnil predstavnik za odnose z javnostjo Policijske uprave Maribor Miran Šadl ter se v imenu policistov in kriminalistov zahvalil vsem občanom, ki so bili priče vlomu in so svoja zaznavanja in opažanja sporočali policiji. Dženana Kmetec Foto: CG Napoved vremena za Slovenijo Če se avgusta po gorah kadi, kupi si kožuh za zimske noči. 4/18 Jutri bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, ob morju do 14, najvišje dnevne od 18 do 25 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo pretežno jasno in topleje. Vremenska slika Hladna fronta se je pomaknila nad Balkan, za njo se nad srednjo Evropo in Alpami krepi območje visokega zračnega tlaka. V višinah se danes nad nami še zadržuje hladen zrak. Sosednje pokrajine Danes bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. Burja ob Jadranu bo slabela.