drlav. Tardieu, francoski ministrski -pvodsednik, je vrgel v evropsko javnost načrt o gospodarskem sodelovanju podonavskih držav, to jo: Čehoslovaške, Avstrije in Madzarske ter tudi Rurrmnije in Jugoslavijc. Nagib, ki vodi Tardieuja pri tem načrtu, za kojega uresnifenje se vneto in vztrajno zavzfma, je slabo gospodarsko stanje podonavskih držav. V prvi vrsti je treba priti na potnoe Madžarski in Avstriji, katerima prcti gospodarski polom. Ni nif novega ta na.rt. Njega je še nedavno zagovarjal Čehoslovaški zxinan.ii ministpr dr. BeneS. Ta čehošlovaški državnik je takoj po zlomu nekdanje avstro-ogrske monarhije začftl z organizacijo sodelovanja nasledstvenih držav, nasialiii na ozemljn nekdanje monarhije. Pio<r teli njegovib naporov ,je bila ustanovitev male antante: zveze Čehoslovašk^- \\\\niunije in Juguslavije. Čim br»i j ,je gospodarska kriza stegovala svoje kremplje po sJ^ednjeevropskih di-žavali, tcni bolj se je pokazala potreba širše organizacije sodelovanja teh držav. Težko gospodarsko in finančno stanje v Avstriji in Madža_ski je Beneša napotilo, da je tema državama ponudil gospodarski sporazum. Čehoslovaška in Avst.rjja bi odprle svoj trg uvozu madžarskih a«rarnih pridelkov, Madžarska pa bi sprejemala iz Čehoslovaške in Avstrije industrijske izdelke. S takim sporazumom bi bilo Madžarski največ pomagano, dočim bi Avstrija, koje industrija težko konkurira s čehoslovaško in koje poljedelstvo bi bilo od madžarskega jako ogroženo, manj profitirala. Tako so v Avstriji ta načrt sprejeli precej hladno, v Madžarski pa je našel dosti vnetih pristašev, ki so prišli do prepričanja, da se od tega sporazuma ne bi smeli izključiti Rumunija ii\ Jugoslavija. Tardieu je provzel ta načrt ter ga podprl z avtoriteto Francije, ki je sedaj finančno najmocnejša država v Evropi. On poziva podonavskc države, naj sklenejo med seboj prednostne gospodarske pogodbe, to je pogodbe, v katerih si priznajo med seboj prednosti pri izvozu in carinah. Tardieu misli, da je Avstriji in Madža-iid potrebna nujna pomoč, da pa sta tudi Rumunija in Jugoslavija potrebni pomoči. Ako sta Madžarska in Avstrija voljni skleniti z državami male antante gospodarske pogodbe, bosta dobili pomoč od teh držav, pa tudi od velikih držav. Francoska diplomacija sc trudi pridobiti za idejo gospodarskega sporazuina in sodelovanja omenjenih držav tudi Anglijo \\\ Italijo. Anglija načelno odobrava to idejo, za njeno izvršitev v pbdrobnostih pa še ni objavila svojcga stališča; bajo je pripravljena odpovodati se dolocbi o največjili ugodnostili v korist podonavskih držav. Kar se Italijo tiče, ni posebno navdušpna za francoski predlog, kei* ji nc ngaja oblikovanjc kakšne večje skupi)u> ]>odonavskih in srodnjeevropskih držav. ltalija se tudi nc ogreva za večjo fiiiancno podporo, ki jo predvideva francoski načrt za podonavske države, marvc. bi bila pripravljena tem državam dati Jiokatcre carinsko ugodnosti. Na slifnom stališ.u je tudi Ncmčija, kateri ni po godu nobona grupacija (.azvrstitcv v skupino) srcdnjc-evropskih drža.v, v.koji ne bi ona imcla vodilno vloge. Tako gledajo vsaka tch velosil piedvsem na sebc in svoj žop, za manjšo državc pa ,so 'zanimajo lo ioliko,.kolikor koristi xipajo dobiti od njih. Na gospodarskcm polju ni idealizma.