104. številka.
Ljubljana, v sredo 7. maja.
XXIII. leto, 1890.
Izhaja vsak dan «ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa ao
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat. tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredni&tvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Naši odnošaji.
Pod tem naslovom priobčil je „Obzor kot odgovor na članek: „Mestne volitve v Ljubljani" nastopni članek iz peresa slovenskega rodoljuba:
Gotovo ni za naš narod, kateri se ima boriti za obstanek svoj, poguboeje stvari, nego domača nesloga. Ali, ako trdimo to, moramo vselej si misliti, da je ves narod jednako naudušen za svetinje svoje in da ga razdružujejo le osobno vprašanja. V nekih okoliščinah pa nesloga ni pogubna, temveč je Še prav za prav potrebna, ker je spasiteljna. Po vzglede za to trditev svojo, mi ni treba boditi daleč. Kaj bi bilo iz Srbije in iz naroda srbskega, da je ves narod bil složen z naprednjaki in s kraljem Milanom? In na Hrvatskem? Vsem, ki ljubimo lepo Vašo domovino in junaški Vaš narod, bilo je že mnogo in mnogokrat žal, da mej Vami ni sloge, ker vemo, koliki in kako mogočni faktor v vrsti dogodi jaje v bi bila složna in zavedna Hrvatska; z ozirom na okoliščine pa zopet hvalimo Boga, da ni složna, kajti kaj bi bilo iz nje, ko bi se vse stranke spojile s sedaj vladajočo stranko, če ravno se ta — lucu8 a nun lucendo — nazivlje narodno.
Morda porečete, da ta prispodoba ne velja, ker pri nas stvari še neso dospele tako daleč, liki pri Vas. Priznavam, da je ta ugovor nekoliko opravičen, kajti nam se je še boriti za najelementar-nejša prava, dočim Vi uživate dosti obširno samoupravo, a vender trdim, da so pri nas začele iti stvari isto pot, kakor pri Vas in da je nastala neobhodna potreba, da se zavedni, za narod in domovino zares čuteči možje odcepijo od vladajoče stranke ter osnujejo neodvisno narodno stranko.
Prav imate, ko trdite, da ločenje v klerikalce in liberalce pri nas nema zmiala. Zares je to tuja importacija; ali, da je to nazvanje prišlo v občno porabo, je le zasluga onih, ki so odločne rodoljube začeli proglaševati za liberalce, da jih le počrnijo pred narodom. Z druge strani jim ni nikdo očital, da so klerikalci; kajti dosledno imenovali smo jih konservativce, katero ime so si sami prideli.
Ker pa grdenje ni hotelo prenehati, poprijela se je odločna narodna stranka tega naziva, da dokaže, da se ga ne sramuje, marveč, da je prav ponosna na liberalizem svoj.
In kak je ta liberalizem ? Nič ni podoben liberalizmu Nemcev, kateri so pod židovskim uplivom. Naš liberalizem je neustrašljiva borba za narodno stvar, vztrajno delo za občni napredek naroda in neoraahljivo p r e p r i ča n j e, d a z ž r t v a m i, zakatere smo vedno pripravljeni, pridemo do narodne hvo bo de. Ta liberalizem je zadosti svet, in zato najdete v vrstah naših tudi mnogo — in to odličnih — duhovnikov.
Na Hrvatskem, ker neste v neposrednej dotiki z dogodki v domovini uašej, se Vam vsekako dozdeva, da je vsa duhovščina naša vneta za ta program. To je zmota, pa odpustljiva zmota, ker je nekdaj zares tako bilo. Da sedaj ni tako, gre zasluga onim, ki so pred štirimi ali petimi leti izdali parolo, da je „narodnost- ,poganstvo, „borba za jezik" „pretiranost". Jelite, da Vam je skoro nemogoče verovati, ker ste tako srečni, da nazivljate škofa Strossinaverja svojega, katerega nauk je, da ljubezni do Boga ni mogoče si misliti brez ljubezni do naroda, in katero „dolo za domovino" zmatra za jedno najglavnejših dolžnostij vsakega duhovnika. Da, ali mi nemarno Strossmaverja, zato pa imamo, žalibože, škofa, ki se v tem pogledu najmanje ne zlaga z nazori njegovimi. Iz povedanega bode Vam jasno, kako je moglo priti do tega, da glasilo konservativcev more prinašati članke proti pretiranemu kultu narodnosti ter proglasiti čitalnice in druga narodna društva, v katerih se ogrevajo srca pri ognji rodoljubja in naudušujejo se vsi za narodno delo, za nepotrebna in škodljiva.
Bodrenje od zgorej pripravilo je nekatere mlade duhovnike, da so začeli boj proti posvetnja-kom, in proti onim sodrugom svojim, kateri se neso zlagali Ž njih tesnosrčuimi nazori. Tako so duhovitega Simona Gregorčiča, katerega pesmi nazval je škof Strossuiaver odsev božanstva, proglasili v „SIo-veaci" za liberalca, katerega pesmi so napolnjene z brezverstvom in njihova mržnja šla je tako daleč, da so mu nazadnje izposlovali prepoved, imeti mašo pri odprtih vratih. 4»
Delo — ali bolje rečeno razdiranje — katero je pričel »Slovenec", nadaljeval je profesor bogoslovja v semenišči v Gorici, dr. Mahnič, v .Rimskem Katoliku", kateri je ustanovljen — kar je javna
tajnost — po prigovarjanji škofa Ljubljanskega, da brani in zagovarja čistost katoličanstva mej Slovenci. Kdor pozna odnošaje naše, priznati mi mora, da to> ni bilo potrebno, ker narod slovenski je brez tega ves katolišk in ker se je v njem — v prostem narodu kakor v inteligenciji — varovala čistost vere, kakor morda pri nobenem drugem narodu. Kako je pa razumel tedaj nalogo svojo „Rimski Katolik"? Tako da je začel borbo proti slovstvu in proti vsem onim, ki so kakor si bodi delali za napredek naroda slovenskega, naj si bodo posvetnega ali duhovskoga stanu. Da se je ta borba pozneje morala premeniti v borbo proti narodnosti, je naravno. In tako so se v .Rimskem Katoliku" začeli smešiti najboljši pisatelji in rodoljubi. Za Gregorčičem prišlo je vrsta na duhovnika Gorazda, pesnika zares od Boga izvoljenega, katerega balade in romance so po izvrstnej vsebini in karakteristiki jezika unicum v literaturi našej. In on je v očeh dr. Mahniča brezverec, na katerem ni dobre pičice.
In duhovnik dr. Antou Gregorčič, požrtovalni in neutrudljivi vodja goriških Slovencev? Liberalec je najhujše vrste, ker se udeležuje čitalničnih zabav in ker prejema odborništvo v društvih — seveda narodnih — katerim namen in svrha ni čast božja.
Če je „Rimski Katolik" na tak način začel grditi in na proskripcijski list devati duhovnike, si morate misliti, kako je udaril po pisateljih in rodoljubih posvetnega stanu. Stritar, preporoditelj našega slovstva, Leveč, Trdina, dr. Tavčar in vsi novejši pisatelji, naj bo imenujejo kakor koli, pro-proglašeni so bili za kvaritelje morale in njihovi spisi označeni za take, kateri so že davno zaslužili, da se požgo I Posebno hudo se je pa zagnal v dr. Vošnjaka, katerega je za vse njegovo delo v službi naroda imenoval najhujšim liberalcem in kori-stolovcem. Njemu še tega oprostiti ni mogel, da v knjige družbe sv. Mohora piše pripovedke, katere so napolnjene z verskimi čuvstvom in kršansko moralo. Vse to mu je bilo hlimba in hudobija.
Ako bi se človek vprašal, kaj je dalo doktorju Mahniču pravico, da na tak način obira vse najzaslužnejše rodoljube, moralo bi se odgovoriti, da le pretirana vera v izvrstnost svojo. Dr. Mahnič zmatra sebe — ali po pravici ali po krivici, ne bo-
LISTEK.
Uničeno življenje.
Cefiki Bpiaal Ladislav Stroupežnicky; preložil Vinko.
I.
V prekrasnej krajini šumavskej, na skali, ka-terej rečica od pravekov umiva vznožje, dvigal se je še v drugej polovici minulega stoletja star grad ; njegova razvalina dan današnji oznanjuje ime rodu, ki ga je bil sezidal.
V prvej polovici minolega stoletja, v onih bridkih časih, ko je bil narod češki po bitki Belogor-skej pogreznen v globoko spanje, ko jo ginil jezik češki po mestih ter se glasil samo iz ust naroda, z oralom delajočega, ko je bila podoba, da i to ljudstvo izgovarja s poslednjo silo glase jezika svojega, v onih časih, ko je' kazalo, da bode zemlja češka le še pokopališče nekdaj mogočnega naroda: v onih časih bila je stara trdnjava s posestvom in z okolnimi zemljišči in vasmi laet gORpe Poliksene de los Olivos.
čudno se sliši to ime na čeških tleh!
S krdeli dona Martina de Hoeff Huertv prišel je mej Čehe prvi tega imena. Bil je španjski dostojanstvenik, v vojski najvišji lajtnant nad jednim tisočem cesarskih arkebuzirjev. Po nesrečnej bitki na Belej Gori je na Češkem živahno deloval urad krvnikov, z ognjem in mečem troč tiste, kateri so svobodo v veri, svobodo v zavedanji zmatrali za najdražjo dragocenost svojo. In tako si je v polnej meri zaslužil ime .krvnik svete rimske cerkve", katero so mu nadeli češki protestantje.
V povračilo za tako sijajno službo prodana mu je bila za neznatno svoto trdnjava z zraven spadaj oči mi posestvi, kar je bilo vse konfiskovano češkemu plemenitniku, ki je bil s svojo rodbino vred izgnan iz dežele.
In tako se je nastanil Španjolec v zemlji, kjer je po svojej surovosti postal zgodovinski.
Leta 1730. umrl je na trdnjavi vnuk onega dostojanstvenika in žena njegova, gospa Poliksena de los Olivos, oskrbovala je odslej posestva za svoja dva otroka, sina Krištofa in hčer Izabelo.
Gospa Poliksena je bila zelo pobožna in živela je skoro kakor v samostanu, prouzročujoč s tem, da je vsak, ki je bil ž njo v dotiki  aH v njenoj
službi, po njenem vzgledu uravnal življenje in vedenje svoje. Poleg tega pa je bila gospa vender le ošabna. Ako je komu izkazala kakšno dobroto, ni nikdar pozabila ob jednem pokazati, s kake velike višine se klanja k njemu. Bila je iz starega plemenitega in tujega rodu in to jo je napolnjevalo z nemalim ponosom.
In ker je Že njen ranjki soprog tako želel, ni čudo, da so bo deca tudi podobno odgajala.
Krištof, ki je že v nežnej mladosti kazal bistrega duha, dan je bil v vzgojo jezuitom v kolegij Bžezniški, katerega je ustanovil leta 1640. Pfibflc Jenišek z Ujezda, glavni nasprotnik protestantov in zaščitnik te družbe.
V zavodu ostal je do jednoindvajsetega leta ter vrlo dobro uspeval v vsem, kar so ga učili; posebno pa mu je bila všeč zgodovina, katere se je seveda učil iz knjig, napisanih za učence jezuitskih šol in zategadel nepopolnih in urejenih po potrebi teh častitih mož.
Vrnivši se iz zavoda si je zelo želel, da bi si še bolje z znanostmi obogatil duha, kakor je bilo mogoče znotraj mej, ki so mu jih bili označili učeniki.
demo preiskavah — za nezmotljivega, da celo za svetega; zato pa zahteva, da bi vsi ljudje že na tem svetu biti svetniki in živeli tako astetiški, kakor predpisuje on. Naravno je bilo, da so se takim nazorom, kateri tarejo narod in morajo razdvajati inteligenco, uprli tudi duhovniki sami; kajti ni mržnja in preziranje ter ni obsojevanje nauk Odrešenikov, temveč ljubezen in odpuščenje. Ali kaj vidimo pri nas? DoČim so nekateri duhovniki — na čast bodi jim rečeno, da izobraženejši in previdnejši mej njimi — se jeli obračati od dok-to/j:» Mabniča in pretiranih nazorov njegovih, je večina — videča, da sam škof indirektno odobrava delo dr. Mahniča — jela slediti za njim in mu pošiljati zaupnice.
Ali kaj se je dalje še prigodilo ? Na čudovit način katerega nečem podrobneje opisovati — prešlo je bilo uredništvo „Soče", kateri list je namenjen za prosti narod, v roke dr. Mahniča. Takoj v prvih številkah, ko se je lotil uredništva, začel je dr. Mahnič pisati proti narodnemu fanatizmu in proti obožavanji narodnosti ; konečno je prišel do tega, da je apeloval na vlado, da naj razpusti vsa društva z izrecno narodno tendenco, ter je jel ova-jati sokolska društva kot vele izdajska. Ker se do-sedaj pri nas še nikdo ni predrznil kaj tacega pisati, in ker je bilo jasno, da taki nauki v listu, ki je namenjen narodu, morajo otrovno delovati, izzvala je dr-Mahniča besnost vihar nevolje, katero so čitalnice izrazile s tem, da so izključile „Sočo" iz svojih prostorov. To je Btorila tudi čitalnica Ljubljanska in posledica temu je bila, da so izstopili vsi duhovniki razen štirih.
Mislim, da sem s temi fakti zadostno označil stranko, katero je pri poslednjih mestnih volitvah izzvala neslogo in nadejam se, da mi bodete priznali, da je bila dolžnost vseh zavednih rodoljubov, da so se uprli odločno prizadevanjem njenim, da taka načela ne zavladajo v našem javnem življenji. Ljuta borba, katera se je vela proti kandidatom narodne stranke, vela se je — da se jej pritisne pečat opravičenosti — v imenu „katoliškega političnega društva". Ali je pa zares bila opravičena?
Nikakar ne! Rečem še, da je bilo izdajstvo na narodnej stvari, da še več nego izdajstvo že o-snovanje »katoliškega političnega društva" samega.
Da opravičim to trditev, ki se bode Vam morda zdela smela, treba se mi je le malo ozreti na poslednje zasedanje deželnega zbora kranjskega V onem zasedanji pokazal se je prvi pot, odkar uživamo „ blaginjo" ustave čuden slučaj, da je del narodne stranke in to baš oni, katerega glasilo jo „Slovenec", v mnogih in nekaterih jako važnih vprašanjih glasoval složno z nemško frakcijo proti ostalim narodnim zastopnikom. Ali morda porečete, da so se zmerni elementi spojili z Nemci zato, da onemogočijo ekstravagancije dr. Ivana Tavčarja in Ivana Hribarja. Ne tako! Ono dvojica, katero „Slovenec" kakor Vam je znano, po receptu „Politike" nazivlje „konfuznima frazerjema" in „uarodnima minerjema" ni ostala osamljena, nego za njo stoje, kakor se je pri jednem načelnem vprašanji pokazalo, presku-šeni možje kakor so dr. vitez Bleivveiss, Gorup, GraBseli, Kavčič. Murnik, dr. Poklukar, Svetec, dr.
Vnšnjak in drugi. Ali se je oni postopek dal opra vičiti s katoliškega stališča ? Se manj, kdo bi se predrznil trditi, da so pristaši nemške stranke v deželnem zboru kranjskem vernejši ljudje nego člani odločne narodne stranke ? Pa da v resnici ni šlo za katoliško prepričanje, dokazano je eklatantno a tem da je katoliška frakcija glasovala z Nemci zato, da se služba primarija na o ftalmološkem oddelku deželne bolnice da protestantu Nemcu, dočim imamo na razpolaganje zadosti izvrstnih kato-liškosl o venskih sil.
Rebus sic stantibus pokazalo se je, da je ueizogibno razcejiljenje narodne stranke v dva tabora, in da se bode ono razcepljenje pokazalo naj prej mej narodnimi zastopniki. Prišlo je bilo tako daleč, da se je že razgovarjalo o tem, da se osnuje poseben klub deželnih poslancev, v katerem bi bili poleg dr. Tavčarja, Hribarja, Gorupa in Kavčiča, katere gospoda konservativci nazivi jejo radikalce, še nakateri drugi narodni zastopniki, kateri se ne-čejo ponižati v sluge Nemcev in nemškutarjev. Da se je pa to zgodilo, gre zasluga baš imenovanej četvorici, ker je uprav po njenej, a zlasti po inicijativi dr. Ivana Tavčarja, na konci zasedanja deželnega zbora se bilo doseglo neko sporazumljenje, vsled katerega so se vsi narodni poslanci postavili na skupni narodni program, katero sporazumljenje se je objavilo v posebnih oglasih po vseh slovenskih čaenikih.
In v resnici se je tega razveselilo vsako iskreno slovensko srce, ker je narod z žalostnim očesom gledal neslogo svojih izbrancev. Mislili smo, da bode sedaj prenehalo vsako nenaravno nasprotovanje mej sinovi jednega in istega naroda, in da hočemo vedno složni biti na polji, na katerem je še treba toliko koristnega dela za zboljšanje stanja in napredek naroda.
Ali ljuta prevara ! Jedva se je obelodanilo ono spora zumljenje narodnih zastopnikov, že je nekaj duhovnikov, o katerih sem rekel, da hočejo slediti otrovljajočim nazorom dr. Mahniča, sporazumelo, da narede sporazumljenje iluzorično in zopet zasejejo neslogo in razpor. Zato so osnovali „katoliško politično društvo" in to opravičuje mojo trditev, da je osnova tega društva bila izdaja narodne stvari, ter je porušila jedva doseženo sporazumljenje in onemogočilo služno postopanje narodne stranke.
Da je temu tako, dokazuje najbolj pismo, s katerim je urednik „Slovenca" in narodni zastopnik Žitnik objavil dr. Tavčarju snovanje „katoliškega političnega društva" rekši, da je je oživila le sitnost kapelana Kalana. Pa vender je tri mesece pozneje ono „katoliško politično društvo" s sodelovanjem Žitnikovim imenovalo kandidate svoje za mestni zastop in s tem zopet jasno pokazalo, da mu je najglavnejša naloga rušiti narodno disciplino.
Vsak nepristran*!* človek mora priznati, da je ona priložnost bila najmanj pripravna, da novo politično društvo razvije delo svoje, kajti kdo se ima voliti v mestni zastop? Vsekako ljudje, kateri se zanimajo za javne stvari, katerim je napredek in blagostanje mesta na srci, in kateri bo po skušnjah in sposobnostih pripravni, da opravičijo zaupanje
someščanov svojih. Tu nema mesta politično stran-karstvo, ako ne gre za načelno narodno vprašanje. Po teh pravilih in načelih postopalo se je minola leta in izbirali so se složno v mestni zastop pristaši odločno narodne stranke poleg duhovnikov in drugih mož, kateri so na glasu zaradi konservativnega prepričanja svojega.
„Katoliško politično društvo" premenilo je letos ta red, imenovavši za vse volilne razrede svoje kandidate, iti še k temu kakšne kandidate? Ljudi — izimši dr. Mošeta — skozi in skozi neznane v javnem življenji. Zato pa dr. Tavčar, naj-duhovitejši naš leposlovni pisatelj in večletni marljivi mestni zastopnik, ni našel milosti v njih očeh, pa tudi proti dr. vitezu Bleivveisu in namestniku županovemu Vasu PetriČiću, ki sta se oba jako izkazala v mestne; upravi, začeli so bili delati.
Naravno je, da se je temu morala upreti odločna — ali, da se poslužim psovke, s katero so nas počastili tako imenovani konservativci liberalna stranka; in ž njo se je uprlo vse zavedno meščanstvo, kateremu je do napredka bele Ljubljane, tega središča in ponosa cele Slovenije. Brez šale! napredek glavnega našega mesta bi bil v nevarnosti, da so zmagali kandidatje „katoliško-političuega društva". Na volilnih shodih in po svojih glasilih so itjavljali, da so nasprotniki vseli „novotarij", kakor vodovoda, kateri je srečno dovršil sedanji mestni zastop; kanalizacije, katere se bode sedaj lotil; električne razsvetljave in regulovanja ulic, in da bode njih najglavnejša skrb, če bodo izvoljeni — varčnost. Da brez napredka v sedanjem času ni blagostanja, o tem dozdeva se mi, da gospoda, ki se zbira okrog „katoliškega-političnega društva" nema uikakega pojma: da je slepa in gluha za dolžnosti, katere mora imeti glavno mesto naroda in sploh vsako narodno središče do celokupnosti, pokazala jo v deželnem zboru, ko ni hotela privoliti v to, da bi dežela osnovala višjo dekliško šolo, za katero je žrtoval Gorup 160.000 gld. Sedaj čaka narod, da mestni zbor popravi pregreške deželnega zbora in zaradi tega je bilo velike važnosti, katera stranka da zmaga pri volitvah.
To je verna slika naših odnošajev, žalibog, da ni prikupljiva. Zdelo se mi je potrebno z ozirom na Vaše iz skrbnega bratskega srca izvirajoče vzdihe o uovej neslogi, pokazati Vam stvari, ka-keršne so v resnici. Odločna narodna stranka borila se je vedno brez ozira na desno in na levo za pravice našega jezika in nikoli ni rušila narodne sloge in jedinosti nasproti vkupnemu neprijatelju. Kamen nesloge spustili so drugi po rebru doli v dolino; sedaj naj pa pazijo, da z vedno močnejim padanjem ne zmane onib, ki so jim prirasli k srcu, — naroda slovenskega ne hode z m le I, kajti njega varuje močneji zid, uego mislijo oni, ki so začeli to frivolno igro.
Do jednakopravnosti — daleka pot
u.
(Konec.)
Po dr. pl. Plenerji bi moral vsak narod se le čakati, da pride do določene stopinje števila prebivalstva, omike in blaginje, predno bi se mu podelila  narodna jodnakopravnost.  Ustava pa podaje
V strogej pobožnosti vzgojevana je bila tudi sestra njegova Izabela, ki se je razveu nekaterih iger najrajše bavila s čitanjem legend, životopisov svetih mož in s podobnimi knjigami. Nasledek tega se je kmalu pokazal: Izabela je postala pobožna sanjarica in v njenih mislih rodila se je želja po samostanskem življenji, o katerem je čitala toliko lepih povestij.
Gospa Poliksena se je zelo veselila tako pridnih otrok, ki sta jej bila v vsem tako vzorno pokorna.
Od takrat, ko je bila izgubila svojega soproga, ogibala se je gospa Poliksena vsake družbe ; tiho je živela na svojem gradu ter pridno oskrbovala svoja posestva.
Jednakomerno življenje v gradu izpremenilo se je le takrat, kadar je prišel izpoveduik gospe Poliksene, Anton Koniaš, duhovnik družbe Jezusove, ki je bil zajedna prijatelj in svetovalec v vseh zadevah. — —
Nekega jesenskega dne leta 1739., nekako jedno leto po svojem povratu iz zavoda Bfezniškega, sklenil je Krištof podati se na lov, ki je bil skoro jedina zabava njegova.
Zato se je najprej podal v veliko oblokano
dvorano na levem grajskem krilu, kjer je bilo zlo- | ženo raznovrstno orožje,  staro a tudi najnovejšega dela.
Krištof si izbere lahko lovsko puško.
Mej tem pa se je zunaj ulila jiloha in mladenič je bil primoran čakati, da se prežene, ali pa popolnem opustiti svojo namero.
Jako uzlovoljeu hodi po dvorani, zamišljen gledajoč v tla, uložena z velikimi štirivoglatimi ploščami, ter pri tem pravilno stopa na vsak kamen.
Stoprav čez dalj časa opazi, da mu korak vselej čudno votlo zadoni, kadar Btopi na dve plošči sredi dvorane. Čim delj je hodil, tem bolj nenavadna zdela se mu je ta okolnost.
Zajedna začele so v njegovem duhu, j)olnem žive domišljije, vzhajati čudne misli.
Oživele so v njegovem duhu pripovedke o zakladih, katere je bil z velikim veseljem poBlušal za otročjih let, ko so jih pripovedovali stari služabniki očeta njegovega, izkušeni ljudje, ki so se z gospodom de los OlivoB bojevali na Turškem.
Najedenkrat se Krištof ustavi, poklekne na tla ter pazljivo ogleduje plošči. S tolčenjem se uveri, da samo ta dva kamena pojeta tako votlo.
Iz tega je sodil, da ti dve plošči ue ležita na
trduej podlagi ter, da se najbrž pod njima skriva nekov prazen prostor. Gnan od zvedavosti sklenil je, da to reč preišče. Vzel je sekiro in dleto, hoteč s tem orodjem dvigniti plošči.
Ne da bi komu j)ovedal o svoji nameri, vrne se v dvorano ter se ročno loti dela.
Naglo mu je zatolklo srce, ko se mu je po hudem naporu posrečilo dvigniti prvo ploščo. Ugledal je pod njo plitvo nasut pesek. Odstranivši ga uzre hrastovo desko. Ročno dvigne tudi drugo ploščo, in odmetavši ves peeek uveril se je, da deska ni nič druzega, kot pokrov zaboja, kake tri čevlje dolzega in čez jeden čevelj Širokega, na robeh z železjem obitega. Zabojev pokrov bil je okrašen z orlom, umetno izrezanim iz kositarja, če prav je bil že precej od rje razjeden.
Krištof že ni več dvojil, da je našel zaklad. Z nemalim trudom vzdignil je dobro zaprti zaboj ter zopet skrbno zakril odprtino b ploščama, da bi ničesa ne bilo poznati. Nato je s sekiro pričel odpirati zaboj.
Delo ni bilo lahko, konečno pa se je mrzličnemu prizadevanju njegovemu posrečilo odtrgati pokrov. Pohlepno pogleiaflv zaboj, a ne najde, česar je pričakoval. (Daljo prih.)
Priloga „Sloveliskemn Narodn" St. 104 7. maja 1890.
narodnostni člen v takej obliki, da jejrazvidno, da je vsak narod brezuslo vno takoj prvi dan razglašene in podane ustave dozorel za narodno jednakopravnost jednako, popolnoma jed nako vsak drugemu avstrijskemu narodu. To je razvidno tudi iz tega. da so boteli narodnostnemu členu takoj v začetku, še pred razglašeno ustavo osnovati in pridejati izvršilni zakon tega člena. Dotični ustavni odsek pa je stvar odložil, ■ razlogom, da bo primernejše tak izvršilni zakon osnovati, predložiti in sprejeti ob primernejšem času, t. j. ko tedaj, ko bi bili zastopniki vseh narodov zbrani, torej da bi bili prisotni tudi češki zastopniki, katerih ni bilo takrat v državnem zboru. Dr. pl. Plener, ki je vodja nekdanje ustavoverne stranke, ki kaže, da pozna ustave drugih narodov, toliko bolj pa razvoj in razne faze avstrijske ustave, ta dr. Plener bi moral torej vedeti, da so bili že od začetka vsi narodi in vsi njih odlomki takoj ob začetku ustave jednako dozoreli za narodno jednakopravnost, toliko bolj sedaj, ko se že desetletja gibljejo v ustavnem življenji  na druge strani.
Potem bi bilo vprašati, kedaj, naj katere stopinji . pri kakej določbi, s kakimi pridevki bi bil kak narod sposoben, da bi ee mu podelila narodna jednakopravnost. Dr. pl. Plener nam je postavil problem, s kakeršnim so se bavili grški modrijani, ki so popraševali , pri kolikem zrnu ali jedru postaje kaka reč taka, da bi jo imenovali kup (Haufen), ali koliko las je treba, da jo človek plešast itd. Nemci češkega kraljestva so dozoreli za narodno jednakopravnost; 400.000 Slovencev na Štirskem pa ne! Tako zahteva Plenerjeva logika. Po takem ni treba, kakor kak znaten odlomek tega ali onega naroda začasno ali dovolj rano razkosati še na več upravnih deželnih krajev ali pokrajin, in za narodno jednakopravnost ne bo narod, ker ne bo nikdar v skupnosti nikdar, zrel. Ker gališki Rusi že znašajo in presezajo število čeških Nemcev, ni treba drugega, kakor iste Ruse razdeliti na 2 ali 3 pokrajine, pa bo mirna Bosna — Poljsko še nadalje in dalje! In tako po drugih deželah.
Ako zmatra dr. pl. Plener svoje stališče za-resnim, ako misli on, da so narodi zreli še le, kedar dosežejo v kakej deželi število, omiko in blaginjo sedanjih Nemcev češkega kraljestva, in ako vsled tega izvaja, da Slovenci in drugi narodi ali njih odlomki niso se vredni take jednakopravnosti, ka-keršno dobč češki Nemci po češko-nemškem dogovoru, zakaj ni tega povedal že zdavno? Zakaj niso nemški liberalni Nemci razglasili teh svojih načel že takoj ob razglasbi ustave ali vsaj potem, ko so videli, da se nenemški narodi potegujejo za narodno jednakopravnost v zmislu, da so bili in so zreli za njo že od začetka ustave? Ali se ne pravi narode in njih odlomke slepiti, da, slepariti, ako se puščajo po cela desetletja v principijalnih zmotah in v položenji, v katerem porabljajo sebi in državi na škodo najboljše moči za Sisifovo delo, za stvari, za katero niso še dozoreli in sposobni?
No, vidi bo, do kakih absurdnostij dovaja logika liberalnih Nemcev, ki pozabljajo pomen in začetek ustave!
Razveljavljena konfiskacija.
Veliko nevoljo je bila vzbudila na Češkem konfiskacija raladoceškega inanifrjsta o češkonemškej spravi. Miadočeški poslanci hoteli so povedati mne nje svoje o češkonemškej spravi. Vladi pa to ni ugajalo in je zatorej državno pravdništvo izjavo Mladočehov koufbkovalo. Narod torej ni imel prilike, da bi zvedel, kako sodi veliko Število narodnih zastopnikov o češkonemškej spravi. Tacega postopanja vladnih organov ni odobravala niti nemška opozicija.
Proti konfiskaciji se je bila uložila pritožba in se jo v soboto pred deželnim sodiščem v Pragi vršila glavna obravnava. K obravnavi ho bili prišli češki državni poslanci El. Gregr, Kounic, Engel, Herold in Vašatv in predsednik mladočeškega de-želnozborskega kluba profesor Tišler. Pri začetku obravnave predlagal je državni pravnik, da naj se obravnava vrši tajno. Zastopnik ugovora mlado-češki deželni poslanec Podlipnv je temu ugovarjal in je hudo kritikoval sedanje objektivno postopanje, naglasu,oč, da bi bilo lahko državno pravdništvo vse podpisance manifesta postavilo pred porotno sodišče, če so res kaj kaznjivega zakrivili. Predsednik mladočeškega deželuozborskega kluba je razlagal, kako so so vršila češkonemška pognjnnja. K
njim se neso povabili Mladočehi. Dr. Reger jih je potem po/.val, da naj izreko mnenje svoje, kar so tudi po svojej vesti storili, a državno pravdništvo je njih izjavo konfiskovalo. Tudi poslanec Gregr je ugovarjal, da bi se obravnava vršila tajno. Naglasa! je, da so vse stranke v državnem zboru ob žalovale to konfiskacijo. Da celo grof Taarle je rekel, da ni ukazal organom svojim, da naj razpu ščajo shc.de, manifest pa konfiskujejo. Č; bode obravnava tajna, imajo Ml.idoehi še več uzroka, biti nezadovoljni. V jednakem zmislu govorila sta poslanca Herold in Vašatv. Poslednji je zlasti kritikoval spravo glede na pravosodje. Rekel je, da je mislil, ko je čital, kaj se je sklenilo na Dunaj t glede uredbe jezikovnih odnošajev pri sodišči, da ne bode preživel istega dne, tako ga je stvar pretresla.
Ko je govoril še poslanec Koldinskv, se je sodišče umaknilo k posvetovanju. Vrnivšt se, je nuznanilo, da se je odločilo, da bode obravnava tajna, dr. Gregr je pa objavil, da se mladnčeški poslanci ne udeleže obravuave, ker se jim je vzela priložnost, da bi se javno zagovarjali in je torej namen njih prisotnosti postal iluzoričen. Miadočeški poslanci so ostavili sodno dvor.no. Pri tnjrej obravnavi je državni pravnik zagovarjal konfiskacijo in nasvetoval, da naj se potrdi. Zagovornik dr. Podlipnv je pa predlagal, da se konfiskacija razveljavi.
Po polurnem posvetovanji je sodišče razsodilo, da se konfiskacija razveljavi, ker se v manifestu ne nahaja nič kaznjivega. Miadočeški poslanci storili so le svojo dolžnost, da so izrekli svoje mnenje. Njih mnenje morali so zvedeti volilci in javnost. O kakem rušenji javnega miru ali pa o ščuvanji proti kacemu oblastvu tu ne more biti govora.
Tedaj se sedaj Jabko manifest brez vsake ovire objavi. Drugo vprašanje je pa, je H sedaj še čas, da se objavi manifest. Če bi se ne bil konfi-skoval, bi ga sedaj že poznalo vse javno mnenje na Češkem. Ker je važno za piesojevauje Dunajskih d« govorov, da se pozna tuli miadočeški glas, bi že danes vos češki narod bil lahko storil svojo sodbo o Dunnjshih dogovorih. Na to mnenje bi se bilo ozirati tudi češkim deželnim poslancem v deželnem zboru. Položaj bi se bil že sedaj pojasnil.
Sedaj je še le malo dnij do deželnega zbora. Do tedaj se pojmi pojasniti ne bodo mogli. Kako bodo mogli sedaj poslanci zved< ti, kako sodbo si bode napravil o »pravi narod, ko poslednji šele ta teden zve mnenje velikega dela svojih voditelj' v. Potem takem je jasno, da je ta konfiskacija napravila veliko zmešnjavo in veliko škodo naravnemu razvoju stvarij Morda se je baš ž njo jako otežilo delo trajne sprave.
Ta slučaj nam jasno dokazuje, da sedanje objektivno postopanje ne ugaja niti narodnim, pa tudi ne državnim potrebam in da nasprotuje ustavnemu življenju. Mi ne dolžimo nobenega oblastva, da ne bi vestno postopalo, a napaka tiči v bistvu zakona samega. Zatorej l)i bila dolžnost državnega zbora, da sedanji za tunini tiskovni zakon, ki izvira še iz početka ustavne dobe, zameni z drugim, ki bedo bolj ugajal sedanjim potreb .ni in ne bode oviral ustavnega razvoja Seveda od sedanjega državnega zbora kaj tacega ne moremo pričakovati, ker je že večkrat pokazali da ni spnsoben za velike reforme, nadejati se hočemo, da bode novi državni zbor bolj razumll duh časa in no bode tako neplodovit.
Politični razgled.
Notranji4» dežele.
V Ljubljani, 7. maja.
ČeŠkonemska sprava Vedno bolj se množe znamenja, da se češkonemška sprava razdere. Staročeški listi Že sami pišejo, da se bod'ta prememba volilnega reda in uvedenje narodnih kurij odložili do jeseni. Do tedaj se pa utegne še marsikaj premeniti, zlasti, ker Mladočehi kaj pridno agitujejo. Že sedaj se govori, da se bode 28 Staročeliov odtegnilo glasovanju. Ker je za spremembo voliluega reda treba navzočnosti treh četrtin glasov, in Mladočehi tudi ne bodo pri glasovanji, je prav lahko mogoče, da deželni zbor o teh stvareh ne bode mogel sklepati. Potemtakem bi se najvažnejši deli Dunajskih dogovorov izvršiti ue dali.
Peticije proti veško-neinškij sprai-i. Več čeških občin in okrajnih zustupov je sklenilo odposlati peticije na češki deželni /bor proti češkonemškej spravi. Ker so pa okrajni glavarji zahtevali od Županstev pojasnil, katero osobe so sprožile to misel, da bo b<' sklenile peticije, hočejo
to zadevo  miadočeški  poslanci v državnem zboiu spraviti v razgovor.
Delavske zbornice se še ne bodo tako hitro uvele, četudi je že dr. Ple ner stavil dotični predlog pred tremi leti. Dotični odsek je stvar kaj počasi pretresava! in vlada mu pa tudi ni šla posebno na roko. V poslednjej odse-kovej seji se |e pokazalo, da gradivo, katero je predložila vlada, ne zadošča in sklenilo se je zatorej, da se vsa stvar odloži. Ker vlada pred novim šte-viljenjem ne bode novega gradiva predložila, je najbrž vsa ta stvar za to zasedanje že pokopana. Delavske zbornice bi itak ne imele dosti pomena, če se jim ne dovoli volilna pravica za postavodajne zbore, kar bi bilo tem bolj potrebno, ker pri nas delavci sedaj neso v nobenem postavodajnem zboru zastopani. Vlada in konservativna veČina pa imata proti temu pomislike, in zatorej najrajše vidita, da se vsa stvar zavleče.
V ii ti nje <irzave.
Pravtla proti majorja Panici. vršila se bode javno. Vsi zatoženci so si izbrali civilne zagovornike, mei njimi dva bivša ministra. Vlada baje ne bode storila nobenih posebnih varnostnih naredeb v Sofiji za časi obravnave, ker ne pričakuje nobenih izgredov. Prebivalstvo v Bolgariji se za to pravdo dosti ne zanima, le mej vojsko utegne obsodba majorja Panee vzbuditi nekoliko nevolje.
Stratetjičnc železnice v linsiji. Ruska vlada je sklenila, da vlada pokupi več zasebnih železnic, katere imajo kako strategično važnost. Na zapadu bode pa država v kratkem zopet zgradila nekaj strategičnih železnic. Rus»ia torej gleda, da jo bodoča vojna ne bode nepripravljen-«, našla, kakor jo je bila 1877 leta.
Italijanski senf it je zavrgel predlogo o reformi blagodelnih ustanov. To bode pouzročilo ministersko krizo ali bode pa vlada razpustila zbornico. Pri seji, v katerej se je zavrgla vladna predloga, bilo jo prisotnih 1G9 senatorjev in jih jo 9G glasovalo proti predlogi. Vlada tacega izida ni pričakovala, če tudi je dobro vedela, da se v konservativnih krogih močno agituje proti njene predlogi.
Pretlloaa v varstvo clelavceit ki Be bode pred lož' la nemškemu zboru, bode prepovedala ob nedeljah in praznikih delo v tovarnah. Rokodelski pomočniki in učenci bodo pa ob nedeljah smeli delati le po pet ur. Delo žensk po noči se bode prepovedalo. Ob sob »tati in pred prazniki bodo tudi ženske morale nehati delati ob 5. uri popoludne. Otroci izpod 13 let ne bodo smeli delati v tovarnah, oni, ki so v 14 letu pa le G ur na dan, če so že prosti obiskovanja šol.
Stratcf/ično važen %etexnični prerov zgradil se je pri Kodžaku mej Quetto in Kanda-harjem. Sedaj bodo Angleži lahko hitro po železnici poslali vojsko v Afganistan, ko bi Rusi začeli udirati v to deželo ah pa bi ondu nastale velike domače prekucije.
Dopisi.
7i ZUjnUc IKiNlrice na Koroškem 5. maja. [Izv. dop.] Podružnica sv. Cirila in Metoda za Ziljsko dolino in Vrata je zborovala dne A. maja t. I. popoludne na Bistrici v gostilni g. Fr. Janaha. Zbralo se je nad 70 društvenikov, večinoma kmetskih   posestnikov   iz  domače   in sosednjih župnij, potem gg. župniki iz sosednjih župnij in č. g. Kin-spieler iz Podkloštra.  Glavno družbo sta zastopala gg. dr. Vošnjak in Ivan H ri ba r, katera sta prišla na posebno dabilo podružničnega vodstva. Zborovanje je otvoril prvomestnik podružnica, g. Jože Kut ni k, posestnik na Bistrici, kateri je poudarjal koristno  delovanje  družbe sv. Cirila in Metoda in naglašal, pa se tudi koroški Slovenci zavedajo svoje narodnosti in da ne bodo mirovali, dokler ne dobe svojih pravic. Podružnični tajnik, č. g župnik Vav-tižar  na  Bistrici, poročal jo potem o delovanji podružnice, katera ima B ustanovnike, 25 letnikov in 05 podpornikov.   Naslov podružnici se je moral spremeniti ter se zdaj glasi:  Za Ziljsko dolino in faro Vrata, ker bi politiško oblastvo sicer ne dopuščalo, da bi podružnica drugod, nego na Bistrici sklicevala  shode.   G. Ivan   Hribar je v imenu glavne  družbe  pozdravljal  zbor in razložil pomen in namen družbe. Njegov govor, kakor tudi poučni govor g. dr. Vošnjak a, v katerem je v popularni besedi razpravljal agrarno vprašanje, ki ni nič menj pereče, kakor delavsko, poslušali so navzočni z največjo napetostjo ter mnogostranskim odobravanjem dokazali, da so do pičice razumeli,   kar  sta jima povedala govornika.   Naj bi tisti nasprotniki, ki v jednomer trdijo, da koroški Slovenec ne razume pismene slovenščine, prišli k takim shodom in vprašali preproste poslušalce, so li razumeli, kar so slišali iz ust govornikov v olikanoj slovenščini  vsi bi
jim odgovorili z glasnim: Da! Zato pa jo naša opravičena želja, da bi k podružničnim shodom na Koroškem se potrudili vselej tudi posvetni govorniki, katerih beseda podpira duhovništvo v težavnem njegovem delovanji za spodbujo naroda. Sledil je potem šaljivi govor č. g. dr. L u trna na, župnika v Gorjah, „o tinti* in mi le želimo, da bi se ta humoreska, ki je vzbujala neprestani smeh, natisnila v katerem listu, ker bi dobro služila za jednake prilike. Konečno se je volilo načelništvo in dva zastopnika za veliko skupščino. S tem je bil oficijalni del končan in pričela se je prosta zabava z mnogimi napitnicami, dekleta Bistriška pa so pele n i-rodne pesmi. Zborovanje in veselica sta se vršili v najlepšem redu. Gostilna g. Janah a je bila okrašena z zastavami in se odlikovala po dobri postrežbi. Kogar pot pelje v Ziljsko dolino, naj mu bode priporočena ta gostilna. Ločili smo se v pozni noči, vsi uverjeni, da se čedalje bolj svita v Korotanu.
V nedeljo 8. junija bode zborovala podružnica v Stebnem v zgornji ziljski dolini. Podružnično načelništvo je bilo tudi na Bistrici in vabilo k zboru. Na svidenje torej v Stebnem, v rojstni vasi Urbana Zamika!
Ia tfovcgu Mesta 28. aprila [Izv. dop.] Pretekli teden priredili so tukajšnji gimnazijski dijaki muzikalno iu doklamntorično akademijo na korist dijaškemu podpornemu društvu. Ljubezen do mladih učečih 84 ljudij privela je toliko občinstva, da so bili prostori v „Narodnem domu" natlačeno polni. Bila pa je tudi cela produkcija tako završena, da so se morale vse točke skoro ^na občno zakte-vanje ponavljati. Izmej muzikalnih bila je gotovo najtežja ouvertura k operi „der Freiscbiitz". Sodelovali so pob-.: dijakov tudi nekateri drugi tukajšnji virtuozi in priznati moramo, da se je ta točka z veliko preciznostjo in dobrim efektom izvršila. Druga instrumentalna točka bila je Beethoven-ov »Quatuor IV" izvršen jednako pohvalno. Večini prebivalstva našega meBta je le poredkoma dana prilika čuti kakov komad klasične glasbe. Zato smo sodelujočim gospodom tem bolj zahvalni. Onemu mlademu možu pa, ki se je že kot gimnazijec mogel izvežbati na več instrumentih in pokazal izredno virtuoznost lahko že pri tej priliki napovemo lepo bodočnost, če mu bode dauo držati se pravega poklica.
Kazen tega peli so se trije mešani zbori Gr-bičev wKlic pomladni", Schumannov „Zigeunerleben" in Grbićeva „Lovska", dalje jeden čveterospev, jeden deški zbor in jeden sopran solo. Pri vseh teh točkah bilo je opaziti temeljito naučenje. Človeku je uprav lehko pri srci, ko vidi te mlade postave, kako brezskrbno in sigurno, rekli bi čitajo melodije raz papir Pevcem pevskih društev bilo bi svetovati ob tacih prilikah paziti, kako bo poje. Največ efekta učinil je Kreutzerjev čveterospev, ki se je v resnici dobro pel. Dopisniku pa je najbolj ugajala Grbićeva „Loveka". To je nekaj za mladino. Saj vemo, kako je nemška aeutimeutaluoat pokvarila glasbo. Isti duh že prehaja celo v mladeniške in deške pesmi Ta „Lovska" pa je tako nekaj realistično mišljenega in vender umetnega, da mora mladi ga človeka naudati veselje do življenja in narave in da ne da prav nič prostoia tistemu vse-razjedajočemu svetobulju.
Zanimal nas je tudi samospev za soprau „Se-rtnada". Dasi zal deček, ki je pel, ta večer ni bil dobro dlsponiran v glasu, je vender bilo v njegovem glasu toliko miline iu v prednušanji toliko gotovosti, da bode kedaj iz njega postal izredno vrl pevec.
Razen glasbenih točk, o katei ih gre največja za-Juga pevovodji g. o. Hugolinu Satnerju čuli smo dve deklamaciji slovensko „Blagovestnikom" in nemško „Wittekind". Obe sta se dobro vršili, vender nam je prva bolje ugajala.
V obče imeli Brno utis, da ima naša gimnazija v zalogi obilo mladega duševnega kapitala in da bode, imajoč vedno tako izborno vodstvo, postala kmaiu uprav uzoren ustav. K.
Iz. Svt'«liš«'*a 5, maja. [Izv. dop.] Naše razmere so zlasti v zadujej dobi našim (rimskim) prijateljem v okraji trn v peti, zato napenjajo vse moči nas pred slovenskim svetom očrniti, poslužuje se poštenih iu nepoštenih mogočih in i/mišljenih sredstev vestno popravilu: „Nainen posvečuje sredstva". Vsako početje našega trga daje jim povod pisari-juin ali v „Slov* Gospodarji" ali pa v „SiHst. Post". — Ko se jo osnovalo tukaj konjerejsko društvo, h kateremu je pristopilo več Ormožauov, že
so v »Gospodarji" svarili konjerejce, naj ne pristopijo, češ, »da bo ta»profo*tJo narodnosti, da ima nemško lice itd., ker se je s pomočjo naaprotn b Ormožanov osnovalo. Kaj da je istine na tem, prepriča se lahko vsak, kdor vzame zadnjo številko „l'fer dezuehterja v roke Ta 31 stoji črno na belem „da je želja koujerejskega društva v Središči in Žalci da naj bi „PlerdeziichterJ tudi v slovenskem jeziku izhajal". Kako li, da te ž^lje konjerejsko društvo v Onuoži, katero je že več let v rokah naših nam, Središ činom, tako naklonjenih prijateljev še ni iz-reklo? Zopet v diugej številki pišejo ti gospodjo o volitvah v okrajni zastop iu pikajo Središke libe* ralce. Gospoda! bodite zagotovljeni, da Središče kandidatov z „dolgočinimi suknji-miu, katerim so narodno*gOtpodarske razmere še le druga biiga — ne voli, ker mej drugim močno obžiluj«, da večina našega narodnega okrajnega šolskega sveta preganja iu sumniči značajne učiteljev okraji iu visoko čisla le one, ki klečeplazijo.
„SlMst. Pust" pa je iz peresa znanega dopisnika prinesla čuden dopis o   naših šolskih razmerah. Sline se dopisniku cede po verskej šoli, za katero se je konferenca  Škotov  bila izrekla.   Zeli si je le iz uzroka,  da bodo tedaj  učitelji primorani krščanski nauk ludi v šoli učiti. Tudi mi roditelji, ki imamo svoje otroke v SrediŠki šoli, bi se ž njim te šole ve eliti morali, ker potem bi uaša deca kr ščanski nauk tudi znala   Preverjeni smo, da kakor v drugih predmetih prizadevali bi si naši vrli uči tel ji mladež tudi v krščanskem nauku dobro poučiti,, kar se žalibog sedaj ne stori, pa tudi  ni čuda — na3a dušua pastirja imata z opravki toliko dela, da ne utegneta še  v cerkveni  koledar pogledati, kako li v šolo.
Radi tega oznanila sta na pr. lansko leto tiden poprej kvatre, a letos blagoslovljenje presme-cev (butar) na torek velikega tedna. Jedino dobro je, da naše ljudstvo tem oznanilom ne veruje, ko bi to bilo »imeli bi lanski leto v Središči pet kva-trov" in kdor bi se bil htos po oznanilu v cerkvi ravnal, prines 1 bi bil mesto na cvetno nedeljo, veliki torek svoj presmec v cerkev in moral bi z neblagoslovljenim nazaj domov. Pa naše ljudstvo gospodom tega ne zameri, ravna se po beseduh: „Duh je sicer voljan, a meso je slabo" — tako mi slimo mi roditelji o našem katehetu in z nami tudi njegov sotrudnik v „Siidst. Post", ker kakor h koncu dopisi sam pravi, je vsa hvala, katero tam našemu katehetu poje in vsa graja naših šolskih razmer le — šala.
V obče se omenjeni dopisnik zelo rad šali. Iz šale odvzel je baje službo organista učitelju (po drugem gotovem viru pa radi tega, ker ni lagati hotel) in jo podelil kmetu, kateri nima posluha ne glasu. Čudimo se, kako da dopisnik kot nekdanjemu pevovodji to „drapanje" organista toliko občutljivih živcev ne razdraži. S tem činom misli se gospod šaliti z nami smeši pa samega sebe.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani C. maja.
Točno ob 6. uri zbrali so se stari in novoizvoljeni mestni odborniki v mestni dvorani. Posedli so baš prazne prostore in zato po sedežih ni soditi njihovo politično mišljenje.
Navzočni so bili pričetkom seje vsi mestni odborniki razven gg. Ničmana in Benedikta. Sejo je otvoril je župan Grassell i, kateri imenuje overateljema zapisnika današnje seje odbornika Velkavrha in Valentin čiča. Potem naznanja župan, da je sklop zaradi pobiranja pri-klade za vodovodne stroške potrjen in da je deželno predsedstvo objavilo nov selilni in najemni red za mesto Ljubljansko, kateri je bil priobčen in stopil v veljavo dne 18. aprila t. 1.
Dr. Stare želi za prihodnjo dobo nekoliko prememb, kateremu nasvetu tudi župan Grassell i pritrdi naglašajoč, da je v obče od c. k. finančne direkcije samo ob sebi pričakoval takega naročila, katero je doslej izostalo, za katero pa bode mestni magistrat zopet prosil, da se izda.
Župan G r a s s e 1 I i nadalje naznanja, da so se po naročilu prenaredila nekatera določila za obrtno vezarsko šolo, katera pa niso bistvena, in da je g. Karo! Po 11 a c k odložil mesto odbornika mestne hranilnice, ter da se bode naknadna volitev vršila v prihodnjej seji. Družba sv. Cirila in Metoda zahvaljuje se za dovoljeno podporo 400 gld.
Mestni  odbornik G o g o 1 a poroča o dopol-
nilnih volitvah za mestni zbor in nasvetuje, da se odobre, kar se brez ugovora zgodi.
Zupan Grassell i pozdravlja sedaj stare in nove mestne odbornike. Zadnje volitve v mestni zbor razločevale so se od prejšnjih v tem, da se je o narodnem stanovništvu javljalo nekako nasprotje. Posledica vsacega volilnega boja je in ostane, da jeden zmaga, drugi podleže, tako je bilo i pri zadnjih volitv.ih v mestni zastop Ljubljanski. A sedaj je boj pri kraji in vsi izvoljeni mestni odborniki naj bi delovali le v prid in blaginjo stolnega mesta in naj bi se odstranilo vse nasprotje, katero je vladalo za volitev. Sploh pa naj bi se politično nasprotstvo ne kazalo v mestnej dvorani in naj bi vsi odborniki brez razlike svojega političnega mnenja delovali le na korist in prospeh mestne občine Ljubljanske. Ker so se nekateri gospodje mestni odborniki odpovedali, nekateri pa neso bili več izvoljeni, misli gosp. župan da ravna v zmislu vseh sedanjih mestnih odbornikov, ako jim za trudo-Ijubivo delovanje izreče v imenu mestnega zastopa presrčno zahvalo.  Zbor z dobroklici pritrdi.
Vrši se potem volitev podžupana. Od oddanih 28 glasov dobil je g. veletržec Vaso  P e t r i č i č
27 glasov, dr. vitez Bleivveis Trsteniški jeden glas. Gospod Vaso P e t r i č i č je tedaj jednoglasno izvoljen in izjavlja, da vsprejme častno mesto podžupana, katero mu je mestni zastop sedaj že osemkrat podelil , z velikim veseljem kot znak zaupanja mestnega zbora in da se bode, kakor doslej, tudi v bodoče prizadeval delovati v korist, občine Ljubljanske.   (Živahni dobroklici.)
Vrše se potem volitve v razne odseke. Izid je sledeči:
Magistratni odsek: (Načelnik g. župan.) Dr. vitez Bleivveis  Karol  28 glasov,  Gogola Ivan
28 glasov, Hra8ky Ivan Vladimir 28 glasov, dr. Stare Josip 19 glasov, dr. Tavčar Ivan 27 glasov, (dr. Gregorič V. 8 glasov, Hribar Ivan 1 glas.) — Personalni in pravni odsek: Gogola Ivan (namestnik), dr. Majaron Danilo, Murnik Ivan, dr. Stare Josip, dr Tavčar Ivan (načelnik). — Finančni odsek: Benedikt Josip, Gogola Ivan, Hribar Ivan (namestnik), Knez Ivan, Petričič Vaso (načelnik), Ravnihar Fran, dr. Stare Josip. — Stavbeni odsek: Hrasky Ivan Vladimir (namestnik), Murnik Ivan (načelnik), dr. Stare Josip, Tomek Josip, Terček Fran, Velkovrh Ivan, vitez Zitterer Matija. — Odsek za uboge: (Načelnik g. župan). Klein Anton, Ničman Henrik, Prosenec Josip, vitez Zitterer Matija, prof. Zupan Toma. —Policijski odsek: dr. vitez Bleivveis Karol (načelnik), dr. Gregorič Vinko (namestnik), Kajzel Peregrin, dr. Majaron Danilo, Peterca Fran, Prosenec Josip, Žagar Karol. — Šolski odsek: dr. vitez Bleivveis Karol, dr. Majaron Danilo, Povše Fran, župnik Rozman Ivan (namestnik), Tomšič Ivan, Valentinčič Ignacij, profesor Zupan Toma (načelnik). — Odsek za olepšavo mesta: Dolenec Oroslav, dr. Gregorič Vinko, Povše Fran (namestnik), Ravnihar Fran (načelnik), Terček Fran, Valentinčič Ignacij, vitez Zitterer Matija. — Vodovodni odsek: Hraskv Ivan Vladimir, Petričič Vaso. — Direktorij užitninskega zakupa: Valentinčič Ignacij. — Odsek za kanalizacijo: dr. vitez Bleivveis Karol, Hraskv Ivan Vladimir, Hribar Ivan. — Klav-nično ravnateljstvo: dr. vitez Bleivveis Karol.
Mestni odbornik dr. Tavčar poroča o porabi šolskih poslopji v slučaji mobilizacije. Kranjska hranilnica izrazila se je, da prepusti svoje prostore v realkinem poslopji za čas mobilizacije, a zahteva, da je vojaška oblastva potem zopet oddajo, kakor so bili poprej. Temu naj pritrdi mestni zbor. Isto nasvetuje poročevalec dr. Tavčar z istimi izjemami, kakor kranjska hranilnica, da se namreč prepuste tudi mestna šolska poslopja na Cojzovej cesti in v Poljskih ulicah. Kar se tiče mestne šole v redutnem poslopji ima v prvej vrsti govoriti deželni odbor kranjski kot posestnik poslopja. — Vsi ti predlogi se vsprejmo.
Mestni odbornik Gogola poroča o nakupu hiš. št- 15 in 17 v Kravji dolini pred novo mestno vojašnico. Hiš. št. 15, lastnina Frana Černeta ponuja se sedaj, ko se je prej zahtevalo 7500 gold., le za GOOO gold., a s tem pogojem, da sme lastnik vzeti potrebnega gradiva stare zgradbe za stavbo nove hiše. Posestnica Marija Jeras pa ponuja hišo Št. 17, za 40O0 gold. Poročevalec misli, da sta te dve stari zgradbi 'pred novo vojašnico le mestu v sramoto, da naj bi se torej odstranili tembolj, ker se je bati, da bi po javnej dražbi pri-
šli v trdneje roke in bi jih mesto potem moralo dosti dražje plačati. Zatorej nasvetuje, da se ta dva objekta kupita in s 1. dnem novembra 1890 vzameta v mestno posest za označeno svoto, če met u pa se dovoli, da vzame potrebno gradivo od hiše št. 17 za novo zgradbo. Svota za nakup naj se pokrije s skupili mestnih posestev na barji in Škofljici, ki iznašajo do 15.000 gold., in so naložena v hranilnici.
Podžupan V. Petričič opomni, da iznaša omenjena svota 15.128 gold., in je narasla z obrestmi vred toliko, da bode ostalo, ako se kupita imenovani dve hiši še 6500 gold. Dr. Gregorič opomni, da je 40 gold. za kvadratni seženj le predrago, Mestni odbornik Gogola odvrne, daje pod prejšnjim (nemškim) mestnim zborom šlo le za nekoliko drvarnic in ne da bi se bilo kaj pregledalo, votiralo se je kar na mah 6000 gold. iu reklo se je, da to zahteva čast mesta sedaj. — Predlogi za nakup posestev sprejmo se potem v vsemi proti 5 glasom.
Po predlogu mestnega odbornika Povše ta dovoli se mestnej ljudskej šoli v Poljskih ulicah izreden prispevek za pomnoženje učil in knjižnice v znesku 150 gold.; po nasvetu odbornika profesorja Zupan-a šolskemu slugi višje realke petletnica 25 gld. in odobre po nasvetu vit. Zitterer-ja računi vseh mestnih ljudskih šol, na kar se javna seja sklene in prične tajna.
Domače stvari.
— (Slovansk kongres.) „Cervonaja Rus" javlja, da bode še letos slovansk kongres, ki se bode bavil s tem, kako upeljati jednotno fonetično cirilsko pisavo pri VBeh Slovanih in kako določiti jednotno slovansko pisavo za literarne namene. Kongres bode imel izključno znanstven smoter in se bode sklical v Kijev, Prago, ali pa v Beligrad.
— („Hrvatska") piše v včerajšnji številki: ^Zanesljiva osoba javlja nam iz Trsta, da nameravajo trije slovanski duhovniki Poreško-Pulj-ske škofije ob jednem z 11 odličnimi osobami z Reke, iz Trsta in Istre prestopiti v pravo-slavje; to pa zaradi neznosnega postopanja Pore-škega Škofa F1 a p p a , ki na nečuven način preganja slovanske duhovnike svoje škofije in kateri si je v glavo upilil, da uniči slovansko liturgijo tudi v onih župnijah, kjer od pamtiveka obstoji. Ta prestop, kakor nas obveŠčuje ista osobn, imel bi se vršiti na dan sv. Cirila in Metodo, to je 5. dne julija t. 1. Dotičniki naznanili bodo ta svoj sklep tudi sv. stolici v Rimu ter povedali uzroke, ki jih silijo k temu koraku".
— (Posestniki lož) v pogorelem gledališči Ljubljanskem so s svoj o pravdo proti deželi kranjskej tudi pogoreli Prvi sodnik je razsodil, da posestniki lož nemajo pravice do odškodnine in da morajo povrniti troške, to je 577 gld. Posestnike ložzaBtopal je dr. VVurzbach, deželo pa dr. Mosche\
— („G 1 asbena Matica".) Ker je Glasbena Matica vse I. in II. Lavorike" že razprodala, istej pa vedno dohajajo od raznih pevskih društev naročila na „Lavorike", obrača se njen odbor do rodoljubov z uljudno prošnjo, da mu izvolijo oni, ki žele I. in II. „Lavoriko" prodati, to naznaniti. Dotični ponudbi naj se pristavi tudi cena, za katero se omenjene „Lavorike" „GlaBbenej Matici" prepuste. S tem bi bilo zelo ustreženo raznim novim pevskim društvom, katerim ravno v tej lavoriki se nahajoče pesmi zelo ugajajo.
— (Stavbinsko gibanje v Ljubljani^ ni posebno živahno. Mej velike zgradbe spada samo brambovska vojašnica na Spodnjih Poljanah. Na Vrtači prizidava stavbinska družba k svoji hiši nov trakt. Na Karlovški ceati je letos popolnoma dozidana in opravljena dve nadstropji visoka hiša g. Janeza Koslerja. Hiša ima lep balkon in je sploh elegantna. Za hišo v Prulah zasadil se je velik vrt. — Na voglu Tesarskih ulic, na nekdanjem Del Cottovem vrtu zida tesarski mojster g. A. Jerančič jednonadBtropno hišo z roezzaninom. S to zgradbo odstranila se bode grda lesena ograja, Tesarske ulice pa razširile. Ni dvomiti, da se bode tudi ostali del Prul kmalu z zgradbami olepšal, ker sta-višča ondu neso draga. — V Poljskih ulicah gradi vodja Povše jednonadstropno hišo, ki je že pod streho in bode spredaj in zadaj imela vrt.
— (Prememba v posesti.) Kranjska stavbinska družba kupila je od Seunig-ovih dedičev v Gradišči vrt za 30.000 gld.   Ta nakup je za
mesto jako važen, kajti sedanja cesta mej „Igriščem" in Seunig-ovima hišama bode se čez kupljeni vrt podaljšala do „Vrtače", stavbinska družba pa bode nekda na tem vrtu zgradila nove hiše
— (GlaBizraej občinstva.) Piše se nam: „Ker je na Kongresnem trgu pred nekdanjim gle dališčem,  kjer  se bode zgradila  .Tonhalle", jako živahen promet, bi bilo prav toplo želeti, da bi se zvunaj lesene ograje ne skladali ogromni   kupi kamenja, kakor se sedaj. Občinstvo mora se po ovinku izogibati, kar je posebno  ob  neugodnem vremenu jako neprilično. Saj je dovolj, pa imajo stavitelji na razpolaganje prostor  na Kongresnem trgu, kjer sedaj kopičijo  staro opeko.    Prostor  pred leseno ograjo pa bi imel vsekakor biti prost."
— (Iz Novega Mesta) se nam piše: Dne 4. maja pokosila je bridka smrt preblago gospo Marijo Zure, soprogo tukajšnjega trgovca v 42. letu njene dobe po dolgej mučnej bolezni. Za njo plakajo vsi mestni nbogi, katerim je bila radodarna mati, katerim je delila mnogobrojnih dobrot, za njo plaka soprog, ki je zgubil uzorno hišno gospodinjo in milo tovaršico, za njo se tudi rose solze vseh narodnih meščanov, ker ona je bila ves čas verna Slovenka, in je rada podpirala narodna društva. Blag jej spomin !
— (Gospodična Milka Tmina) slavna hrvatska pevka, peva sedaj v Bremenu v "VVagne-rovih operah z velikim uspehom. Bremenski listi so polni hvale o njeni „Isoldi" in „Brunhi Idiw. Sedaj je angaŽovana za dvorno gledališče  v Mouakovem.
— (Gasilno društvo v P o s t o j i n i ) praznovalo je v nedeljo, na sv. Florijana dan, svojo desetletnico ob jednem blagoslovljenje svoje nove krasne zastave, ki je stala 1500 gld. in na katero je gosp. Grilc v Ljubljani jako lepo naslikal na jedni strani sv. Florijana, na drugi strani pa embleme gasilnega društva. Na predvečer bil je mirozov z baklado, v nedeljo pa cerkveno opravilo. Lepe slav-nosti udeležile so se deputacije gasilnih društev iz Ljubljane, Šiške, Št. Vida, Kranja, z Vrhnike, Rakeka, iz Radovljice, Logatca, Cerknice, Vipave in Planine. Kumici zastavi sta bili gospe J. Deklo v a in Jusipina Kraigher ter gospoda Miroslav Vičič in Anton Kovač. Po cerkvenem opravilu korakali so ognjegasci z godbo v lepo okrašene prostore v gostilni g. Vičiča, kjer je bil slavnostni banket, pri katerem je bilo mnogo napitnic. Popoludne napravilo je gasilno društvo zanimivo vajo in fi steklo veliko priznanja, zvečer pa bila prav prijetna zabava v Vičičevi gostilni.
— (Na K o r o š k e m) je 62 diplomiranih zdravnikov, 38 pa rauocelnikov.
— (Vojaški izgredi.) V Celji se je zadnjo nedeljo v nekej gostilni vnel razpor mej štirimi civilisti in devetimi vojaki. Ker so bili zasebniki že v nevarnosti, pribiti jim redar na pomoč, hoteč narediti mir. A neki vojak ga sune z bajonetom v rebra in ga nevarno rani. Vojake so zaprli.
— (Zanimiva kn j ig a.) „Knjižara Dioničke tiskare* v Zagrebu poslala uam je prav lepo 193 str. obsežno knjigo „Šumsko grmlje i drveče u Hrvatskoj i Slavoniji. Opisao Josip Ettinger. Nagradilo Hrvatsko- slavonsko šumarsko društvo. Sa 52 slike. Cena 1. gld. 80 kr. V tej knjigi opisanih je 243 gozdnih grmov in dreves, mej drugim 48 vrst hrastov jako natančno iu poučno. Gozdarjem in sploh vsakemu, kdor se zanima za gozde in drevesa, bode ta knjiga izredno dobro došla, ker je zelo srečno sestavljena iu ima mnogo zanimivega gradiva in po-drobnostij. Tudi zaradi nomenclature je važna za slovenske iu slovanske botanike.
— (Nove pismene znamke) po 2 kr., 8 kr., 5 kr., 10 kr., 15 kr., 20 kr., 50 kr., 1 gld , 1 gld. 50 kr. in 2 gld. bodo tiskane na drugačnem papirji, kakor doslej, prilično na takem, kakor so bankovci. Zadnje tri vrste znamk, katere bodo še le sedaj uveli, služile bodo za frankovanje večjih zavitkov. V promet pridejo začetkom junija.
— (Od Št. Lamberta) se nam piše: Pri nas se bodo pričeli zopet redni letni sejmi, določeni na 2 2. maja, 17. sept. in 14. febr. Ker smo oddaljeni le dobro uro hoda od železnične postaje „Sava" in le malo več od Zagorja, ker se pečamo posebno z živinorejo, bodo ti sejmi važni za živinsko kupčijo in zato se nadejamo obilne udeležbe.
. — (Razpisano) je mesto oneijala pri tukajšnjem plačilnem uradu, eventuvalno mesto asistenta. Prošnje v štirih tednih.
Telegrami »Slovenskemu. Narodu":
LVOV 6. maja. Pranko Abaksimisinovo, vi je v poslednjih petnajstih letih podavila petnajst dojenčkov, obsodili so na smrt na vislicah.
Beligrad 0. maja. Mnogo inozemskih istov bilo je konfiskovanih, ker so širili izmišljeno vest, da so se pri kralji Milanu pokazala znamenja blaznosti.
Pariz 6. maja. Carnot podpisal dekret, s katerim se popolni generalnega štaba organizacija. General Miribel imenovan je načelnikom generalnega štaba. Dekret dalje določuje, da se Ima generalni štab razdeliti v dva odseka. V vojni spremlja jeden odsek vrhovnega poveljnika, drugi ostane pri centralni vojni upravi.
Rini 6. maja. Kraljica Margerita pojde koncem tega meseca v Napol j, kjer ostane kake tri tedne. Potem se vrne v Rim, kjer po dosedanjem običaji ostane ves kraljevski dvor do konca zborničnega zasedanja.
Berolin 6. maja. Zvezni svet odobril zakonske načrte o prezenčnem številu nemške vojske in dodatne proračune. Nemška vojska bode po tem zakonu brez jednoletnikov v času miru štela 486.983 mož. Počenši s 1. dnem oktobra bode imela 538 batalijonov pehote, 465 eskadronov konjice, 434 poljskih baterij, 31 pešbaterij, 20 pijonerskih batalijonov, 21 trenskih batalijonov. Prvokratni troski iznašali bodo 31,500.000 mark, redni 1,800.000 mark. Topništvo ima še vedno 46 baterij manj, nego Francosko.
Pariz 7. maja. V mestu Lille spri jeli so se strajkujoči delavci s stražo. Dva delavca ranjena, sedem zaprtih.
Montreal 7. maja. Pri včerajšnjem požaru blaznice Longpoint v Quebccku 150 mrtvih, 100 ranjenih.
Razne vesti.
* (Zavarovanje proti tatvini), javlja se kot novica iz Rusije. Kakor poroča „Den" ustanovilo se je zavarovalno društvo, katero bode zavarovalo konje proti tatvini.
* (Koliko se jo dno 1. maja na Dunaj i zaužilo,) se za vse mesto ne da natančno določiti, pač pa za Prater. V onih gostilnicah v Pratru, kjer so se shajali na ta dan delavci zaužilo se je 247.800 litrov piva, IG.023 litrov vina in 11.5)47 porcij raznih jedil.
* (Omika v M e h i k i.) Pri zadnjem ljudskem štetji bilo je v Mehiki, v glavnem mestu 451.245 prebivalcev. Brati in pisati pa jih zna le 171.246. Drugod je pa z omiko še slabše; tako n. pr. zna brati in pisati v okraji Morelos 9%, Queretaro le 2°/0, Guanojunto celo samo 1% prebivalstva.
* (Mohamedanski misijonarji v Arae-r i k i.) Indijski mohamedanci hočejo misijonarje poslati v Ameriko, da „spreobrnejo" tamošnje prebivalce. Zato je bilo v Hvderabadu že več shodov, katerim je predsedoval Mulvi Hassan Ali in kateri so bili prav dobro obiskani. Poslušalci pa tudi neso skopi, ampak darujejo velike vsote za to podjetje.
* (Potres) bil je v Rimu dne 5. t. m. zjutraj ob polu šestih Potres, ki se je ponavljal črez deset minut, k sreči ni napravil škode.
* (Potovanje po Evropi.) Iz Londona se piše dne 1. maja: Včeraj dospela sta semkaj dva mlada gospoda, Charles Long in A. Aston, ki sta v dvanajstih mesecih peš prepotovala vso Evropo. Seboj sta imela vsak navaden tornister in krepko gorjačo. Do Dovera šla sta peš, potem se prepeljala v Calais, od tod pa peš v Dieppe, Bor-deaux, čez Pireneje, obiskala Madrid, Lizbono, Barcelono ter ob Sredozemskem morji šla dalje čez Benetke in Trst. od tod na Dunaj, Krakovo, Moskvo, Pet.erburg. Iz Rigo prepeljala sta se na Švedsko, nazajgrede pa prekorakala Nemčijo, Holandsko in Belgijo.
* (Čudna rešitev.) Nek kočijaž peljal je ob najhujšem mrazu neko žensko in njeno hčer črez veliko snežno planjavo iz Deer Lobgo v Missoulo. Mati se je bala, da jej otrok ne bi zmrznil in ga je zato ogrnila z ogrinjalom a sama bi bila skoro zmrznila. Zato jo ogrne kočijaž s svojo suknjo, a mati se ni ganila, kakor bi bila mrtva. Kočijaž jo zato jezen prime, potegne z voza in postavi v sneg; mej tem pa se mati zave in zavpije: „Moje dete!" Voznik požene dalje, i.*ati pa teče za njim skoro pol ore, potem pa jo vzame kočijaž zopet na voz. Le tako jo je rešil, da ni zmrznila, ker se jej je kri zopet, ugrela.
* (V s I e d strahu ozdravel.) V Peter-burgu je neki oče kupil svojemu gluhemu sinčku majhen rudeč balonček, s kakeršnimi se otroci tako radi igrajo.   Radostno tekal je deček  po sobi iu
prišel tudi v kuhinjo. Tu pa se mu ujame balonček na neki žrebelj. Dečko vleče, a ne more ga doli dobiti. Kar nakrat se balonček uname in glasen pok se razlega po hiši. Ko stariši vsled tega pri-hite" v kuhinjo, najdejo dečka vsega bledega in tresočega se, balonček pa — se je kuhal v juhi. A k sreči starišVv j« nesrečni dečko zopet čul.
* (Drago tele.) Prpd kratkim prodali sov Binovu na Nemškem mlado tele za 1200 mark. Tele, še le par dnij staro, imelo je dve glavi, štiri očesa, štiri ušesa, dva rožička,  dve beli čeli, dva
gobca,  dva jezika,   dva  nosova  in  štiri nosnice, mino tele je zdravo in, kakor se kaže, bode dolgo časa živelo. Kupec hoče to tele po svetu kazati.
* (Zajčji lovec.) V gorovji Hickorv v Se-vernej Karolini — Združenih držav — je neki zamorec, ki tako naglo teče, da bi se lahko kazal kot brzotek. Hrani se s samimi zajci, katere pa lovi s prosto roko; teče namreč tako dolgo za zajcem, da ga dohiti in ujame. Kdor ne veruje, naj se prepriča na lici mesta.
%3&¥*9-------gfl
m t < >) i
za TMC leto «l«l. !.<><>; /h pol leta gld./a ietrt letu gld. 1.15.
-----ral
Zahvala.
Gospod Fran Gal 1 iS, graščak v Bi a tri, dal je povodom smrti svojega očetu, gOBpi Karola G a lic-ta, petdeset goldinarjev zu tukajšnje reveže. — Za t;i velikodušen dar se um tem potom podpisano županstvo srčno zahvaljuje.
/upifciiHl t«> Vilm 11» n, dne 6« maja 1890.
(jiHbrljcl Jelovftek, župan.
Tujol :
6. maja.
Pri slonu: Detjeuo, VVuster. SchOnip z Duuaja. — Ortner iz Monakovega. — Steinberger b Koroškega. — Sacke  iz Brnu.
Pri Malici: Polidul, Maver, Sehwank z Dunaja. — Puttik iz Planine. — Jelovšek z Vrhnike. — Abeles is Trsta. — Esterl iz Kočevju. — Arko iz Ribnice.
Pri i»>mtrljskem eesarjl i Pulsch iz Dalmacije.
Pri bavarskem dvora : Peniguar iz Trsta. — Lobiser iz Kočevja. — Bauer, Homer iz Paaave.
Pri JuŠueiu kolodvoru : Penič iz Kopra. — Ke-mio iz Beljaka. — Kodrin iz Divače. — Miinzer z Dunaja.
Tržne cene r IJul>lj«iiii
due 7. maja t. 1.
		d. kr		kr.
Pšenica, hktl.	•   • •	, 7 16	Špeli povojen, kgr. .	
Rež,	i   » »	, 5|3S	•Surovo maslo, „	— 80 J
Ječmen, .	•   • »I	4 87	Jajce, jodno :   .   , .	1- %
0 'es,	•   • •	3 57	VVko, liter  .   .   . .	~ 8
Ajda,	*   • *	5 04	Goveje       meso, kgr.	1-58
Proao, „		4 87	Telečje         „ „	i— 56
! Koruza, , ; Krompir, .	•   •  • 1	4 55	Svinjsko        „ „	— GO
		3 39	Koštrunovo    . „	— 40
Leča, „	♦   • •	10 —	Pišanec......	i-45!
Grab, B	•   •   • i	14 -		-H
Fižol,		8 —	Seno, 100 kilo .   . . Slama,  „     „   .  . .	1 78
Maslo,	kgr. J	— 98		2 13
Mast,		-68	Drva    trda, 4 □uietr.	6 30
Špuh frišen	t)     •!	-61	„    mehka, 4 „	4 -Jo
Meteorologično poročilo.
C« Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	rp lom-peratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
* a	7. zjutraj 2. pupol. 9. zvečer	730 2 mm. 731 0 mm. 732-7 mm.	16 0° C 19 0« C 11-8° C	si. szh. z. jz. •L jz.	jas. d. jas. jas.	000 mm. 1
Srednja temperatura 15*0°, za 35° nad uormalom.
Duizisijslsa, borza
dne 7. maja t. 1.
(Izvirno tele^rafično poročilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld. 89 4o — gld. 8940
Srebrna renta.....*     89 80 —   „ 8985
Zlata renta.......                                   109-95 —   „   110 —
5% marčna renta ....     „   Ml 50 —   „ 101*56
Akcije narodne banko   .   .     „   1*43-— —   n   946-—
Kreditne akcije.....„   300 — —   „ 30025
London.........118*25 —   „  118 35
Srebro........„     ----- „    —*—
Napol..........                                              i' 11 —   . '»-41
C. kr. cekini......,      *'56 —   n 5-57
Nemško marko.....„     5807*/i —t  * 58-05
4°/0 državne srečke iz 1. 1854      250 gld. 131 gld. 75 kr.
Državno srečke iz 1. 1864            100   „ 178   „   50 ,
Ogerska zlata renta 4°/0....... 103   „   05 „
Ogerska papirna renta 5°/0...... 99   „   30 „
Dunava reg. srečke 5%  .   .   .    100 gld. 120   „   75 „
Zemlj. obč. avstr. 41/t"/u zlati zast. listi .   . 117   „   —- „
Kreditne srečke......100 gld. 185   ,   25 „
Bodolfove srečke.....                            10   „ 18   „   50 ,
Akcije anglo-avstr. bauke   .   .    120   _ 149   „   25 „
Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v..   .   . 217   „   50 „
Naznanilo.
Na okrajni cesti, katera pelje z Viča proti % ii ;a n 3 i m Groricaill, napravil se bode  na  < iiriiovrii   IlOV   Iliosl. ter
bode vsled tega cesta od II. dne do IN. dne t. m. zaprta.
Na Viči, dne 7. maja 1890.
Okrajni cestni odbor okolice Ljubljanske.
(369—1) And. Knez, načelnik.
Razglas.
Z ozirom na praznik KriStUSOVegc* Viienolioda bode prihodnji
semenj v Sodražici
dne 16. maja i I.,
kar se s tem naznanja.
Županstvo v Sodražici
dne 5. maja 18 9 0. (366—2)
XXXKXKXU1XIXXXX*XXX
AVGUST SCHWEIGER
ordiuu|e vsak dau od 9. do 12. ure dopola, dne iu od 2. do 5. are popoladue.
Stanuje (908—55)
v hotelu „Pri Malići", II. nadstropje, št. 23.
Nova neprekosljlva Pariška plomba, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barve ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo. Umetne sobe in oela zobovja ustavlja po naj no-vejšib ainerisklh metodah, ne da bi se odstranile korenine. Za vsak komad Jamci.
! X*»'XXXXXXiXIXXXXXXKX
Restavracija bolela »Pri Slonu".
O«! 1. maja napre| (356—5)
MaloHvehatsko in Punti-gamsko marčno pivo.
Neosnovano vest, katero sem raztrosil o gospe Jtlui'iji B4o|i:ie. po domače £vavšek, preklicem in obžalujem. (367)
Janez Cuzak.
■■mi i w 11 mm iwi umi um u iMii MMW »■»■
l Fin med v satovji '
4»  kilo 70 kr.; od 1 kile naprej pošilja se tudi po
♦ pošti. — Z« čebelarje
I      pristni garantirani pitanec
£ v kositrenih škatljah po 5 kilo, a kilo «u Ur., . | (škatlja 30 kr.), pošilja se po pošti proti predplačilu |
♦ alt poštnemu povzetju. ♦
i OROSLAV   DOLENEC |
*> svečar, (335—5) J
■ trgovina z voskom in medom. ■
« H MHMMN ssn^o- ns>«Mi#^aie#MHl
puškar (341-3) v Borovljah na Koroškem (Ferlach in Karnten)
priporoča vsakovrstne dobre puftke iz svoje delavnice. Ob jednem naznanja, da tudi prenareja kresne puške na puške zadovke (llinterlader) in prevzame druga popravila po najnižjib cenab.
Cenike ■ podobami dopošllja brezplačno in franko.
Blago za obleko.
Peruvien in dosking za visoko dab«»vMČIno, predpisano blago si uniforme c. in kr. uradni Kov, potem tudi /a »uterance, gasiloe, telovadce, Uvre.
Sukno za blllard in igralne mise, loden tudi nepremo&ljiv za lovske suknje, blago, ki se sme prati. I*otnl plaldl od ffld. 4—lik.
Vse to ceneje kakor kjer koli in le najboljie trajne baie.
Jan. Stikarofsky v Brnu.
Največja saloga sukna v Avstro-Ogerskej. Usoroi zastonj. Za gg. krojaške mojstre najbogatejše in najlepše knjige usoroev. Pošiljatve nad gld. 10.— franko. Pri inojej konstantnoj zalogi gld. 200.000 in pri mojej svetnej trgovini se razume samo po Bebi, da ostane mnogo ostankov, in ker mi ni moč od njih pošiljati uzorcev, vzamem tako naročene ostanke nnzaj9 jib zamenjam alt pa denar nazaj pošljem. Barva, dolgost, cena morajo se navesti pri naročbi ostankov.
Dopisovanje v nemščini, madjarščini, oeščini, poljščini, italijanščini in francoičini. (141—20)
p**~ Plznsko uležano pivo. -in
Usojamo si udano naznanjati, da je končana doba za točenje zimskega piva in se bode odslej točilo
Meščanska pivovarna v Plznu,
(Ustanovljena 1842.)
V Plznu, dne 3. maja 1890. ^
Glavna zaloga: P. SCHEDIWY v Giadci, Annenstrasse 19.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Laatnina in tisk „Narodne Tiskarne".