Ekstra, v Gorici startal nov program Slovika in Dijaškega doma rl Slovenci v Demokratski stranki o stanju v slovenski manjšini v 'M Primorski dnevnik SREDA, 16. SEPTEMBRA 2009 Št. 219(19.618) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Fulvio Tomizza zgled za Trst SandorTence Prevečkrat se dogaja, da se uradne institucije spomnijo velikih mož, ko jih ni več. Takšen primer je tudi Fulvio Tomizza, ki so ga mnogi, ko je bil živ, prezirali in obrekova-li, ker je v svojih knjigah pisal o Slovencih in Hrvatih kot o prijateljih in ne kot o sovražnikih. Sovražili so ga na desnici, tudi v nekaterih levičarskih krogih pa ni bil Tomizza nevem kako priljubljen zaradi zgodb o ezulih in množičnem odhodu Italijanov iz Istre. Tudi med Slovenci, med katerimi je imel pisatelj veliko prijateljev in zlasti bralcev, so bili nekateri do njega nezaupljivi. Lepo je, da se je Občina Trst z poimenovanjem trga v bližini Ljudskega vrta, kjer je pisatelj živel, dostojno spomnila Tomizze. To je bilo res dolžnostno dejanje do človeka, ki je veliko prispeval italijanski književnosti in obenem sožitju in prijateljstvu med tukaj živečimi narodi. Župan Roberto Dipiazza se je med nedavnim gostovanjem Vilenice v Revoltelli javno pohvalil, kako je mestna uprava odprta do Slovencev in napovedal nove pobude za utrditev kulture in vrednot sožitja. Med lanskim obiskom v Ljubljani je Dipiazza obljubil kip Primožu Trubarju, tudi Boris Pahor pa bi si zaslužil kaj več od občinske uprave. Gotovo bi si pokojni Tom-izza prizadeval, da bi Trst poimenoval kakšno ulico ali trg po slovenskih osebnostih. Na to čakamo že dolgo časa. ITALIJA - Napetost v Ljudstvu svobode in v vladni večini Merjenje moči med Finijem in Berlusconijem Fini toži Feltrija - Parlamentarci nekdanjega NZpisali Berlusconiju ljubljana - Srečanji s predsednikom vlade in z Žekšem Pričakovanja slovenske manjšine ob Pahorjevem obisku v Rimu LJUBLJANA - Predstavniki slovenske manjšine so predsedniku slovenske vlade Borutu Pahorju včeraj predstavili pričakovanja ob njegovem petkovem obisku v Rimu, kjer se bo med drugim srečal s Silviom Berlusconijem. Predsednika krovnih organizacij SSO in SKGZ Drago Štoka in Rudi Pavšič ter senatorka Tamara Blažina so se srečali tudi z ministrom za Slovence v zamejstvu Boštjanom Žekšem (foto Bobo). V ospredju srečanj je bila kritična finančna situacija slovenske manjšine. Na 2. strani RIM - Razmere znotraj Ljudstva svobode in sploh v vladni večini so izredno napete. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je včeraj vložil tožbo proti direktorju dnevnika Berlus-conijevih Il Giornale Vittoriu Feltriju zaradi uvodnika, ki ga je le-ta objavil v ponedeljek, parlamentarci iz vrst ukinjenega Nacionalnega zavezništva pa so naslovili pismo na premierja Silvia Berlusconi-ja z zahtevo, naj se prenehajo napadi na Finija, in s predlogom, naj oba skleneta »pakt o stalnem medsebojnem posvetovanju«, vse to tudi za omejitev politične teže Severne lige v vladni koaliciji. Na 6. strani Trst: Franco Bandelli ima veliko podporo Na 8. strani Uspela turneja okteta Suha pri Slovencih v Argentini Na 12. strani Parkirišče ob vrtcu v Pevmi nared oktobra Na 15. strani V Gorici z dvojezičnimi izkaznicami proti papirnatim priveskom Na 14. strani GORICA - Kriza brez izhoda v obratu v Stražicah Odslovljenih osemdeset delavcev tovarne Carraro GORICA - Osemdeset od stodvaj-setih zaposlenih v goriški tovarni Carraro bo v kratkem odpuščenih. Tako so sporočili predstavniki vodstva družbe Carraro, ki so se včeraj na sedežu goriških in-dustrijcev sestali z županom Ettorejem Ro-molijem in s sindikalnimi predstavniki. Po navedbah predstavnikov družbe Carraro za štirideset delavcev, ki bodo zaenkrat ohranili svoje delovno mesto, ne bodo pripravili industrijskega načrta, tako da je tudi njihova zaposlitev na prepihu. Prizadevanja, da bi rešili vsa delovna mesta, so se torej izjalovila, kar je dodaten udarec za goriško gospodarstvo, še hujši pa je seveda za odslovljene delavce in njihove družine. Na 14. strani SLOVENIJA - HRVAŠKA - OK v odborih DZ Švedska že sklicala medvladno konferenco LJUBLJANA, ZAGREB, BRUSELJ - Po peturni razpravi sta odbora slovenskega državnega zbora za zunanjo politiko in zadeve EU brez podpore opozicije (Janševa SDS se je vzdržala) z glasovi vladne koalicije podprla nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU. Na podlagi pozitivnega odgovora Ljubljane je nato švedsko predsedstvo EU sklicalo medvladno konferenco za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj 2. oktobra. Na medvladni konferenci bo Hrvaška lahko po devetih mesecih nadaljevala pristopna pogajanja z EU, saj bo Slovenija v skladu s petkovim dogovorom premierov Slovenije in Hrva- ške umaknila zadržke na enajst poglavij, ki so bila sporna zaradi prejudica meje. Hkrati bosta državi ob posredovanju Evropske komisije nadaljevali pogajanja o meji na podlagi drugega predloga evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna iz 15. junija. Da slednje drži, je v posebnem sporočilu potrdilo hrvaško zunanje ministrstvo tik pred začetkom skupne nujne seje odborov slovenskega DZ, na kateri je slovenski premier Borut Pahor poslance pozval, naj podprejo sklep vlade o podpori nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Na 2. strani 16 Torek, 15. septembra 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Srečanji z Borutom Pahorjem in z ministrom Žekšem Slovenska manjšina potrebuje sistemsko finančno rešitev Tamara Blažina, Rudi Pavšič in Drago Štoka predstavili položaj in probleme Slovencev v Italiji LJUBLJANA - Slovenska manjšina nujno potrebuje sistemske finančne rešitve, s katerimi bi lahko njene kulturne ustanove redno in nemoteno delovale. Senatorka Tamara Blažina in predsednika krovnih organizacij SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka si želijo, da bi bila to eno glavnih, če že ne glavno priporočilo predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja svojemu italijanskemu kolegu Silviu Berlusconiju. Premierja se bosta srečala v petek v Rimu, ko bo Pahor tudi gost v Vatikanu. Zastopniki slovenske manjšine so položaj naše skupnosti včeraj predstavili Pahorju, pred tem pa so imeli daljše srečanje z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žek-šem. Spremljala sta ga vladni sekretar Boris Jesih in Zorko Pelikan. Zadeve z izvajanjem zaščitnega zakona se premikajo počasi oziroma se sploh ne premikajo, so dejali gostje iz Furlanije-Ju-lijske krajine. Navedli so odprta vprašanja pri izvajanju t.i. vidne dvojezi-čnosti, na področju šolstva in zaščite narodno mešanega ozemlja. Velik problem predstavlja italijansko državno financiranje manjšine. Zaščitni zakon nakazuje nekatere redne sistemske rešitve, katerih izvajanje pa je odvisno od volje vlad in parlamenta. Posledica takšnega stanja je ta, da manjšinske kulturne ustanove živijo v stalni negotovosti in v stalni bitki za preživetje, kar seveda negativno pogojuje njihovo delovanje. Posebej so omenjali negotovo prihodnost Slovenskega stalnega gledališča. Slovenska manjšina pri italijanski vladi pogreša neposrednega sogovornika, ki bi spremljal življenje naše skupnosti in pomagal pri reševanju problemov, ki se sproti pojavljajo. Najboljše bi bilo, da bi za ta vprašanja skrbel eden od podtajnikov pri predsedstvu vlade, kot se je dogajalo v prejšnjih levosredinskih vladah. Za problematiko narodnih in jezikovnih manjšin v sklopu notranjega ministrstva odgovarja podtajnik Francesco Nitto Palma. Manjšinsko vprašanje ne bo edino vprašanje na pogovorih med Pahorjem in Berlusconijem. Govor bo o odnosih med Italijo in Slovenijo na raznih področjih, gotovo pa bo v Rimu odmeval tudi problem žaveljskega uplinjevalnika v luči uradnega stališča slovenske vlade. Slednja je mnenja, da italijansko okolj-sko ministrstvo pri t.i. okoljevarstvenem dekretu za terminal ni upoštevalo njegovih čezmejnih vplivov. Boštjan Žekš, Zorko Pelikan, Rudi Pavšič, Tamara Blažina in Drago Štoka na včerajšnjem srečanju v Ljubljani bobo vrba - Sodelovanje Začel se je komunalni forum Alpe-Adria CELOVEC - V Vrbi ob Vrbskem jezeru se je včeraj začel dvodnevni 1. alp-sko-jadranski komunalni forum. Cilj prireditve je trajno povezati občine, mesta in podjetnike iz alpsko-jadranskega prostora, pospešiti sodelovanje ter najti praktične rešitve. Kot je bilo poudarjeno na otvoritvi, so nove oblike financiranja in znižanja stroškov, komunalne inovacije in medkomunalno sodelovanje odločilnega pomena za nadaljnji razvoj sodelovanja in povezovanja v tem prostoru. Prvega alpsko-jadranskega komunalnega foruma se udeležujejo številni zastopniki vlad iz celega alpsko-jadran-skega prostora, zastopniki EU, župani in komunalni predstavniki, podjetniki in strokovnjaki za financiranje podpor EU, da bi se podrobneje seznanili s poglavjem meddeželnega sodelovanja in s skupno zgodovino v alpsko-jadranskem področju. Nadaljnje teme foruma so vprašanje inovacij in projektov, financiranje le-teh s sredstvi EU-ja, ter vprašanje energije in ekološke tehnologije.(I.L.) Švedski zunanji minister Carl Bildt je kot predsedujoči zunanji minister EU za 2. oktober sklical medvladno konferenco za Hrvaško ansa okolje - Plinski terminal v Žavljah Erjavec in Prestigiacomo o terminalu morda v petek Karl Erjavec LJUBLJANA - Slovenski minister za okolje in prostor Karl Erjavec še ni prejel odgovora od italijanske kolegice Stefanie Prestigiacomo o dodatni dokumentaciji za plinski terminal v Ža-vljah in o navedbah okoljske nevladne organizacije Alpe Adria Green (AAG). Pripravljajo pa se dejavnosti za srečanje z ministrico, ki bo predvidoma oktobra v Ljubljani. "Pričakujem, da bo odgovor prišel pred tem srečanjem," je včeraj v Ljubljani dejal minister Erjavec. Če odgovora do takrat ne bo, minister pričakuje odgovor na omenjenem dvo- slovenija - hrvaška - Po pozitivnem sklepu odborov slovenskega državnega zbora Švedska sklicala medvladno konferenco Opozicija v DZ ni podprla nadaljevanja pogajanj Hrvaške z EU - Janševa SDS se je vzdržala - Zadovoljstvo v Zagrebu smu strinjala, da je vprašanje reševanja meje del njenega pristopnega procesa, torej da je "rešitev meje EU zadeva in ne bilateralni problem"' in zapisala presečni datum 25. junija 1991 ter se zavezala, da so dejanja, dokumenti ali besede po tem datumu . Priznala je, da je v pristopni dokumentaciji prejudicirala mejo. Prvič po vrsti let je tudi pristala, da se vprašanje meje reši "'pred mednarodno arbitražo ali z bilateralnim sporazumom" in ne na Meddržavnem sodišču v Haagu. Opozicija s pojasnili ni bila zadovoljna in je bila kritična tako do dogovora kot tudi do načina, kako je do njega prišlo. Zmotilo jih je, da se premier Pahor pred sklenitvijo dogovora s hrvaško kolegico Jadranko Kosor ni posvetoval s strankami oziroma DZ. Opozorili so tudi na problem možnosti različnih interpretacij pisma Kosorjeve in dogovora premierov kot tudi drugega Reh-novega predloga ter na pomanjkanje pisnih zavez hrvaške strani. Po oceni prvaka opozicijske SDS Janeza Janše se Hrvaška v pismu švedskemu predsedstvu ni zavezala k ničemur, o čemer se ne bi v preteklosti že sporazumela in potrdila. Do ravnanja premiera Pahorja je bil kritičen tudi prvak SLS Radovan Žerjav. Zmago Jelinčič (SNS) pa je petkov dogovor označil za nacionalno izdajo. Poslanci vladne koalicije so bili v razpravi dogovoru večinoma naklonjeni. Franco Juri (Zares) je dejal, da je imel od začetka pomisleke glede slovenskih zadržkov, vendar priznava, da je v preteklih mesecih prišlo do napredka, saj se je prvič zgodilo, da so pogajanja o meji zapisana kot del pogajalskega procesa Hrvaške z EU. OZP je sklep nato sprejel z 11 glasovi za koalicijskih poslancev, proti so bili Jelinčič, Žerjav in Pukšič, poslanci SDS pa so se glasovanja vzdržali. OEU je sklep sprejel z 9 glasovi koalicijskih poslancev, dvema proti - SLS in SNS, ostali pa so bili vzdržani. Švedsko predsedstvo EU je nato že odgovorilo hrvaški premierki in v pismu sporočilo, da bo medvladna konferenca o nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU 2. oktobra in da bodo hkrati, na isti dan, sklicali nadaljevanje pogajanj med Hrvaško in Slovenijo o meji.Dodali so, da so se za omenjeno odločili po posvetovanjih s Slovenijo in z razumevanjem, da so garancije, ki jih je Hrvaška potrdila, zadostne za umik slovenskih zadržkov za pogajalskih poglavij, ki so povezana s pomisleki glede prejudiciranja meje med državama. Hrvaška premierka je čestitala odboroma DZ "za dobrososedsko odločitev" ter dodala, da je njihova odločitev na sledi njunega dogovora s Pahorjem. (STA) Stefania Prestigiacomo stranskem srečanju. Kot je pojasnil, bo srečanje, predvidoma oktobra, sicer v celoti namenjeno problematiki plinskega terminala. Slovensko-italijanskega vladnega srečanja, ki bo v petek v Rimu, se bo ob predsedniku vlade Borutu Pahorju udeležil tudi minister Erjavec, po pričakovanjih pa naj bi bila v italijanski delegaciji tudi ministrica Prestigiacomo. Kot je še povedal Erjavec, se bo predvidoma že v petek srečal z italijansko kolegico, govorila pa bosta o omenjeni problematiki. (STA) PORDENON - Umor Oče osumljen, da je zabodel 18-letno hčer PORDENON - V kraju Mon-tereale Valcellina je sinoči za posledicami vboda z nožem umrla 18-letna maroška državljanka, ki je živela v mestecu Azzano Decimo. Karabinjerji so v večernih urah odvzeli prostost njenemu očetu, ki je osumljen, da je do smrti zabodel hčer ter ranil njenega partnerja, 31-letnika iz Monterealeja, ki je bil sinoči na zdravljenju v Pordenonu. Preiskovalci so navajali, da je do napada prišlo zvečer, v trenutku, ko je mladi par sedel v avtomobilu audi A4, namenjen pa je bil v gostilno. Dekle naj bi pred besnim očetom zbežalo v bližnji gozdič, kjer je prišlo do tragičnega epiloga. Morilec jo je zabodel v grlo, reševalci službe 118 pa so jo nato neuspešno oživljali. Karabinjerji so kmalu zatem odvedli očeta v zapor. Do nasilnega dejanja naj bi prišlo, ker oče ni hotel sprejeti hčerinega razmerja z 31-letnikom. LJUBLJANA, BRUSELJ - Po peturni razpravi sta odbora slovenskega državnega zbora za zunanjo politiko in zadeve EU brez podpore opozicije podprla nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU. Na podlagi pozitivnega odgovora Ljubljane je nato švedsko predsedstvo EU sklicalo medvladno konferenco za nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj 2. oktobra. Na medvladni konferenci bo Hrvaška lahko po devetih mesecih nadaljevala pristopna pogajanja z EU, saj bo Slovenija v skladu s petkovim dogovorom premierjev Slovenije in Hrvaške umaknila zadržke na enajst poglavij, ki so bila sporna zaradi prejudica meje. Hkrati bosta državi ob posredovanju Evropske komisije nadaljevali pogajanja o meji na podlagi drugega predloga evropskega komisarja za širitev Ol-lija Rehna iz 15. junija. Da slednje drži, je v posebnem sporočilu potrdilo hrvaško zunanje ministrstvo tik pred začetkom skupne nujne seje odborov, na kateri je premier Borut Pahor poslance pozval, naj podprejo sklep vlade o podpori nadaljevanju pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Da bi zavrnil očitke, da se je Slovenija z dogovorom vrnila nazaj ali pa da je "šest, sedem mesecev porabila za nič", je premier izpostavil sedem bistvenih pomembnih razlik med predlogom za odpravo slovenske blokade, ki ga je decembra lani pripravilo tedanje francosko predsedstvo EU, in petkovim pismom Kosorjeve švedskemu predsedstvu EU. Premier je izpostavil, da se je Hrvaška v tem enostranskem pi- / ALPE-JADRAN Sreda, 16. septembra 2009 3 nabrežina - Deželni zbor slovenske koordinacije Demokratska stranka pogreša večjo povezanost med Slovenci Razprava o SSG, finančni krizi manjšine in o bližnjih strankinih kongresih NABREŽINA - Če bo Slovensko stalno gledališče primorano zapreti vrata bi to znalo imeti usodni efekt »domino« na vso slovensko manjšino. Namesto, da bi bili Slovenci v tem kočljivem trenutku finančne krize povezani med seboj, dajemo vtis, da se v manjšini marsikaj cefra, kar seveda ni dobro. Te besede Nives Košuta odražajo vzdušje na predsinočnji deželni skupščini Slovencev v Demokratski stranki, ki je bila posvečena krizni situaciji v manjšini in pripravam na oktobrske strankine kongrese. S tem v zvezi bo koordinacija Slovencev pripravila stališče, ki ga bo posredovala trem kandidatom za deželno tajniško mesto, ki so Vincenzo Martines, Cristina Car-loni in Debora Serracchiani. Razprava o stanju v manjšini je bila precej kratka in se bo nadaljevala na prihodnji seji, na kateri bo navzoča senatorka Tamara Blažina (v ponedeljek je bila v Kobaridu na državni proslavi ob obletnici vrnitve Primorske matični državi). Stefano Ukmar, ki so mu bile zaupane uvodne misli, je govoril o komplicirani situaciji, ki se rešuje na zelo različne načine. Protislovna sta po njegovem primera SSG in Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje. Za rešitev problemov gledališča se je angažirala vsa Demokratska stranka in ne samo njen slovenski del, je poudaril Ukmar. Nives Košuta, ki je članica upravnega sveta SSG, je rekla, da s teatrom tokrat gre zares in da obstaja nevarnost, da bo po 28. septembru prevladal črni scenarij. Glede gledališča, a tudi drugih kriznih situacij, Košuta pogreša večjo povezanost v manjšini. S tem je soglašal Ukmar, ki je rekel, da so so nekateri odkrito in javno angažirali za prihodnost SSG, drugi v naši manjšini pa o tem molčijo. Marsikoga v DS je glede gledališča presenetila vloga levosredinske Pokrajine Trst. Na tiskovni konferenci vodstva teatra je pokrajinska odborni-ca napovedala pomoč ustanovi v krizi, nekaj ur kasneje je predsednica Pokrajina skupaj z Deželo in Občino Trst dejansko obtožila SSG slabega in nemarnega upravljanja. Pokrajinska svetnica Mariza Škerk je predsednico in odbor opozorila na te neskladnosti, stranka pa o zadevi ni želela sprožiti javne polemike, ki bi - tako je bilo slišati v Nabrežini - najbrž bolj škodila, kot koristila SSG. Za Slovence v DS so vsekakor bistveni rezultati, to je prepreči- Deželno skupščino Slovencev Demokratska stranke sta vodila Štefan Čok in David Peterin kroma ti zaprtje gledališča in ustvariti pogoje za njegovo nemoteno dejavnost. Ukmar je govoril o potrebi po sistemski rešitvi finančne situacije slovenske manjšine, ki je za tekoče leto na nek način »zakrpana«, za leto 2010 pa ostaja zelo negotova. Slovenci v DS zelo pozorno spremljajo razvoj dogajanj o novem tržaškem regulacijskem načrtu. »Proti njemu smo s svetnikom SSk Igorjem Švabom uskladili skupno politično strategijo, potem pa je Slovenska skupnost šla čisto po svoje,« je poudaril Ukmar. Več del skupščine v dvorani SKD Igo Gruden, ki sta jo vodila Štefan Čok in David Peterin, je bil namenjen deželnemu kongresu DS in volitvam za novega tajnika oziroma tajnico. Slovenci si želijo večetnično in večkultur-no stranko, nočejo biti »stranka v stranki«, temveč hočejo, da bi vsa Demokratska stranka namenjala pozornost slovenski manjšini. V tem okviru bo treba razjasniti politične odnose s Slovensko skupnostjo, ki je z DS povezana s federativno-volilnim dogovorom na deželni ravni. Večkrat pa ni jasno, je bilo slišati v Nabrežini, kje se konča Demokratska stranka in kje se začenja SSk. S tem v zvezi se slovenski koordinaciji DS ne zdi prav, da so o srečanju SSk z državnim tajnikom Dariom Fran-ceschinijem izvedeli iz javnih občil. S.T. Dežela Koroška na robu finančnega propada! CELOVEC - Pokojni koroški deželni glavar Jörg Haider, ki je bil dolga leta do svoje nenadne smrti 11. oktobra lani tudi pristojen za finance, je svojim naslednikom zapustil dramatično zadolženo deželo. Kot je včeraj sporočil deželni svetnik za gospodarska vprašanja Josef Martinz (Ljudska stranka), se bo neto-za-dolžitev dežele v prihodnjem letu dramatično povišala in znatno presegla šele pred kratkim napovedanih 190 milijonov evrov. Po mnenju Martinza se bo letna neto-zadolži-tev zvišala na nad 250 milijonov evrov, morda celo na 300 milijonov evrov. »Številke se iz ure v uro slabšajo,« je dramatično stanje deželne blagajne opisal Martinz. Deželni glavar Gerhard Dörfler iz Haiderjeve stranke BZÖ je vzrok za alarmantno poslabšanje finančnega položaja dežele pripisal dejstvu, da je dežela doslej prejela 100 milijonov evrov manj iz zveznega proračuna. Očitek, da je Haider odgovoren za katastrofalno stanje deželnih financ - celotna zadolženost dežele znaša blizu 1,8 milijarde evrov! - je Dörfler zavrnil z argumentom, da je pokojni deželni glavar leta 1999 prevzel deželo, ki je bila popolnoma nerazvita. Tudi očitek, da je bil prav Haider tisti, ki je prodal še zadnje »družinsko srebro«, Dörfler zavrača, čeprav so dejstva popolnoma jasna. (I.L.). koroška - Začetek novega šolskega leta Sabine Sandrieser: Slovenščina mora postati enakopraven jezik Deželna nadzornica za dvojezični pouk Sabine Sandrieser CELOVEC - V ponedeljek se je tudi na Koroškem začel pouk, šolski zvonci so zazvonili tudi v dvojezičnih razredih na južnem Koroškem. V zadnjih letih se je število prijav k slovenščini na šolah na dvojezičnem ozemlju sicer povzpelo nad 40 odstotkov, hkrati pa tudi med strokovnjaki ni dvoma, da mora pouk na dvojezičnih šolah postati še bolj kvaliteten. »Slovenščina mora biti nemščini enakovredna, kakor to predvideva zakon,« zato ob začetku šolskega leta poudarja deželna nadzornica za dvojezičen pouk Sabine Sandrieser. Glede števila oz. odstotka letošnjih prijav k slovenščini na koroških šolah nadzornica Sandrieser sicer še nima točnih podatkov, v glavnem pa v primerjavi z lanskim letom ne pričakuje velikih sprememb. Dokončna slika bo znana konec meseca, kajti po zakonu o dvojezičnem šolstvu imajo starši oz. vzgojni upravičenci do deset dni po začetku šolskega leta čas, da prijavijo svoje otroke k pouku slovenščine. (I.L.). videm - Festival malih domovin stare celine Predstavljena sveža in zanimiva glasbena produkcija manjšinskih skupin VIDEM - Medtem ko so minulo soboto v mestu plapolale italijanske trobojnice v pričakovanju nedeljskega shoda alpincev, se je v videmskem gledališču Palamostre odvijal Festival de cjancon in leng-he minoritaire - Suns, na katerem so se občinstvu predstavile glasbene skupine, ki so na stari celini odraz manjšinskih jezikovnih stvarnosti. Večer, za katerega so dali pobudo deželna agencija za furlanski jezik Arlef, videmska Občina, Radio Onde Furlane in zadruga Il Campo, je nadvse uspel. Številno občinstvo je na koncertu imelo priložnost spoznati svežo in zanimivo glasbeno produkcijo bendov, ki izvajajo svoje komade v manjšinskih jezikih. Od osmih nastopajočih skupin (fur-lansko-sardinska R. Esistence in dub, švicarsko-retoromanska Ursina Giger, katalonska iz Sardinije Chichimeca, albanska iz Kalabrije Peppa Marriti band, ladinska iz doline Fassa Encresciadum, furlanski Lino Straulino, sardinski Dr Drer & Crc Posse in Harri Stojka v romskem jeziku) so poslušalci in žirija izbrali dve (karnijskega kantavtor-ja Straulina in sardinski bend Dr Drer & Crc Posse), ki se bosta konec oktobra pomerila na finalnem nastopu evropskega festivala Liet manjšinskih jezikov in malih domovin, ki se bo odvijal v Ljouweru (Frizija) na Nizozemskem. Straulino je z akustično kitaro in angažiranimi teksti pregovorno hladne Furlane s svojim nastopom močno ogrel. Zmagoviti Sardinci pa so o svojem otoku spregovorili nadvse borbeno in jasno v nasprotju s kontinentom-italijansko državo. Večer se je sklenil z nastopom furlanske skupine Mitili Flk, ki je stopila v ospredje v 90-ih letih preteklega stoletja in se je ob tej pri- ložnosti prvič po dolgih letih predstavila v svoji izvirni sedemčlanski zasedbi. Videmski nastop je dokazal, kako lahko tako imenovani manjšinski jeziki združujejo in ne ločujejo ljudi: dejstvo, ki bi ga morali tisti, ki govorijo o razsipanju denarja in dviganju pregrad v zvezi s podporami manjšinskim jezikom, upoštevati. Medtem ko bo prihodnje leto festival Liet romal na Škotsko, so predstavniki krajevnih oblasti odločili, da kandidirajo Videm za izvedbo mednarodnega festivala manjšinskih jezikov za leto 2011. Potek prireditve v furlanski prestolnici bi samo še potrdil tezo, da predstavlja poznavanje furlanščine (in drugih manjšinskih jezikov) sredstvo za srečanje in integracijo in nikakor ne priložnosti za zapiranje in povratek v preteklost, kot skušajo nasprotniki manjšinskih jezikov večkrat podtikati. (Mch) mediji - Za svobodo tiska Proti nagobčniku V soboto osrednja manifestacija v Rimu - Ob 17. uri tudi v Trstu TRST - Odnosi na relaciji medi-ji-država že dolgo niso bili tako slabi. Ministrski predsednik Silvio Berlusconi že nekaj mesecev udriha po medijih in novinarjih, v zadnjih tednih so njegovim besedam sledila tudi dejanja: njegovi odvetniki so ovadili dva državna italijanska dnevnika, Repubblico in Unita, ki naj bi žalila ugled pre-mierja in navajala lažne podatke. Drugi mediji, tisti v lasti predsednika Ber-lusconija in njegovih družinskih članov, so začeli medijsko gonjo proti nekaterim kolegom-novinarjem in politikom. Zaradi teh in drugih razlogov je enotni novinarski sindikat Federazio-ne nazionale della stampa italiana soboto razglasil za dan mobilizacije v bran svobode tiska. Na rimskem Trgu del Popolo bo ob 16. uri osrednja manifestacija, ki uživa podporo številnih sindikalnih in političnih organizacij. Pod geslom Nočemo informacij z nagobčnikom pa bo tudi v Trstu potekal protestni shod: za pravico novi- narjev do informiranja, a tudi za svoboden dostop bralcev do informacij. Shod bo ob 17. uri na Trgu Bartoli (med Borznim in Velikim trgom). Medtem je deželni novinarski sindikat aktiven tudi na področju zaščite tako imenovanih prekernih novinarjev in publicistov. Po javnem apelu, ki sta ga njihova deželna koordinacija in sindikat naslovila na javne upravitelje in politike, si sledijo izrazi solidarnosti in konkretnih dejanj. Deželni svetniki različnih koalicij, Ales-sandro Corazza, Piero Colussi, Igor Kocijančič, Stefano Pustetto, Gian-franco Moretton, Federico Razzini, Luigi Ferone in Edoardo Sasco, so na predsednika Tonda naslovili interpelacijo, v kateri ga sprašujejo, kakšne posege načrtuje njegova uprava: nesprejemljivi finančni pogoji, v katerih delajo številni sodelavci deželnih medijev, bi morali po njihovem mnenju skrbeti tudi deželno upravo. Podobno interpelacijo je naslovil tudi svetnik Igor Gabrovec. 4 Sreda, 16. septembra 2009 GOSPODARSTVO enogastronomija - S prvo od štirih torkovih degustacij v Expo Mittelschool Zaživel Kras point by ZKB za promocijo domačih dobrot Svoje izdelke so predstavili pridelovalci medu, vina in sira oz. skute TRST - Zadružna kraška banka (ZKB) je še enkrat protagonistka dogajanja v središču mesta, in sicer niza predstavitev in degustacij za promocijo tipičnih kmetijsko-živilskih proizvodov ozemlja, na katerem deluje. V prostorih Expo Mittelschool v Ul. San Nicolo je bil včeraj prvi torek s predstavitvijo medu, skute in malvazije v izvirnih povezavah in mešanju okusov. Pobuda, ki so jo poimenovali Kras point by ZKB, je nastala na osnovi sporazuma med ZKB in Expo Mittelschool, ki je enogastronomska »izpostava« tržaške Trgovinske zbornice. Namen tega sodelovanja, ki ga za banko vodi Štefan Tomsic, je prispevati k vzdržnemu razvoju ozemlja in k promociji njegovih kmetijsko-živilskih proizvodov visoke kakovosti, kar so sicer vrednote, ki navdihujejo tako našo banko kot Mittelscho-ol. Kot je povedal vodja te enogastro-nomske izložbe Federico Razzini, je Mittelschool središče za promocijo kulture tipičnosti, kakovosti in stila, hkrati pa tudi center odličnosti za razstavljanje, degustacijo in valoriziranje lokalnih in deželnih proizvodov. Pri tem je izpostavil veliko občutljivost ZKB, ki so jo na predstavitvi zastopali podpredsednik Adriano Kovacic, direktor Alessandro Podobnik in Štefan Tomsic, za vodeno pokušnjo dobrot pa je kot navadno skrbela izvedenka Rossana Bettini. »Bogata tradicija našega ozemlja si zasluži to priložnost, ZKB pa je drugačna banka ravno zato, ker je blizu našemu človeku,« je poudaril Adriano Ko-vacic, medtem ko je Podobnik povedal, da ne more biti »čisto objektiven«, saj je bil do pred kratkim predsednik konzorcija čebelarjev. »Velikokrat je za promocijo tipičnih proizvodov malo možnosti, predvsem zato, ker gre za količinsko omejeno proizvodnjo, ki jo je težko plasirati na trgu, poleg tega pa so domači proizvodi pogosto podcenjeni glede na tiste, ki prihajajo od daleč,« je povedal direktor kraške banke. Včerajšnji prvi degustacijski torek (drugi se bodo zvrstili 6. oktobra z vi-tovsko in kraškimi dobrotami, 27. oktobra z ekstra deviškim oljem in vinom, 24. novembra s siri in teranom) je bil posvečen medu, malvaziji in skuti, predstavili pa so se proizvajalci medu Fausto Set-timi, Bogdan Castellani in Alessandro Podobnik, odlično malvazijo so ponudili Matej Skerli, Lupinc in Kante, slastno skuto za povezavo z medom pa so prispevali Vidali in Dario Zidaric (iz kravjega mleka) in Žbogar (iz kozjega). (vb) Včerajšnja prva degustacija v okviru pobude Kras point by ZKB kroma ozemeljski razvoj - Gospodarska konferenca v Miljah Pomen čezmejnih prometnih infrastruktur za razvoj miljske občine MILJE - Občina Milje v izzvih 21. stoletja je naslov raziskave, ki jo je pripravil inštitut ISTIEE in s katere predstavitvijo se je v Portu San Rocco začela včerajšnja Gospodarska konferenca občine Milje. Analiza, ki jo je predstavil predsednik INSTIEE Giaccomo Borruso, na 145 straneh obravnava status in ambicije mesteca, ki teži, kot je povedal miljski župan Nerio Nesladek, Pogled na miljsko marino Porto San Rocco arhiv fjk - Z enajstimi milijoni evrov Dežela bo financirala 69 razvojnih projektov TRST - Dežela FJK bo z 11 milijoni evrov financirala 69 projektov s področja raziskovanja in razvoja, ki jih načrtujejo industrijska podjetja v Fur-laniji-Julijski krajini. Podatke je po končani selekciji vloženih projektov posredoval deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani. Prednostno lestvico izbranih projektov je izdelala posebna tehnična komisija, ki jo je imenoval deželni odbor, njen glavni kriterij pri izboru pa je bila kakovost dospelih projektov. Omenjenim 11 milijonom evrov iz deželne blagajne je treba prišteti še približno 40 milijonov, ki jih bodo investirala sama podjetja, tako da bo skupni sklad za raziskovanje in razvoj presegel 50 milijonov evrov. »Gre za pomemben in strateški podatek za našo deželo, ki kljub težkemu gospodarskemu trenutku zna reagirati in vlaga v sektor, ki bo ob izhodu iz krize največ prispeval h konkurenčnemu razvoju našega ozemlja,« je komentiral Ciriani. Sinergija med javnim in zasebnim prinaša v tem okviru prednost, da se zasebna sredstva dopolnjujejo z javnimi dotacijami. V ozemeljskem smislu so deželni prispevki za projekte s področja raziskovanja in razvoja takole porazdeljeni: 6 podjetij iz goriške pokrajine, 18 iz pordenonske, 22 podjetij iz videm-ske pokrajine in 23 iz tržaške. Po kriteriju števila zaposlenih pa bo prejelo prispevke 11 velikih podjetij, 16 srednjevelikih in 42 majhnih podjetij, ki bodo prejela skupaj 5,7 milijona javnih sredstev ali več kot 50 odstotkov razpoložljive vsote. To je po Ciriani-jevih besedah še posebno pomembno, ker dokazuje, da majhna podjetja uspevajo ne samo načrtovati in uresničevati naložbe, ampak tudi pritegniti več kot polovico razpoložljivih javnih sredstev. »To je kazalnik zdravja in želje po razvoju, ki odlikuje naša podjetja,« je dodal odbornik. avtoceste - Obračun Autovie Venete Osebni promet raste, tovorni upada počasneje TRST - Upravni svet avtocestne družbe Autovie Venete je na sestanku v Trstu sklenil, da bo družba 28. septembra sklicala svoje delničarje na redno skupščino, na kateri bodo glasovali o spremembah v konvenciji z državno cestno družbo Anas. Druga skupščina, z rednim in izrednim delom, pa bo sklicana 15. oktobra in bo imela na dnevnem redu nekatere statutarne spremembe, odobritev poslovne bilance in volitve za obnovo vodstvenih organov družbe. Pooblaščeni upravitelj avtocestne koncesionarke Pietro Del Fabbro je člane upravnega sveta seznanil z glavnimi podatki poslovnega obračuna, ki se je zaključil 30. junija letos s 33,4 milijona evrov čistega dobička (v bilanci leta prej je znašal 41 milijonov). Gre za razmeroma pozitiven rezultat, saj je treba upoštevati, da je lani prišlo do zmanjšanja prometa, ki se je nadaljevalo tudi v letošnjem prvem polletju. Po podatkih koncesionarske družbe je bil upad skupnega prometa v letu 2008 0,22-odstoten; medtem ko se je osebni promet povečal EVRO 1,4611 $ +0,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. septembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 15.9. 14.9. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,4611 133,26 1,4561 132,30 ruski rubel mniickn nirui?» 9,9777 45,0950 71 0680 9,9436 44,9152 70,9630 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona nntsncKi ti mt 7,4430 0,8869 7,4434 0,8790 Ul 1 LC11 1 JM 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\Q 1/^ 10,2438 8,6390 10,2627 8,6685 1 1UI VCJIVCI IVI Ul ]0 češka krona i fran« 25,351 15162 25,455 25,351 jVIV-CIIjM 1 Idi llv estonska krona maHTarcK i fArint 15,6466 272,02 15,6466 274,33 11 i JM IUI II I L poljski zlot 4,1635 1 5869 4,2040 1,5879 KC11 ICIUJM UUICII avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,7014 1,9558 1,6963 1 9558 uuiuai JM ICV romunski lev II1"A\/CKI litac 4.,678 3,4528 4,2768 3,4528 IILUVJM 11 LCli latvijski lats ICKI rpa 0,7023 2,6464 0,7023 2,6677 UIOLIMjM ICCII islandska krona ti lira 290,00 2 1781 290,00 2 1853 LUI JIVCI III 0 hrvaška kuna 7,3252 7,3276 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 15. septembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2433 0,295 0,6775 1,2537 LIBOR (EUR) 0,4037 0,7318 1,0262 1,2468 LIBOR (CHF) 0,1083 0,305 0,4066 0,7116 EURIBOR (EUR) 0,452 0,77 1,04 1,256 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 22.057,82 € +175,13 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 15. septembra 2009 k »takemu razvoju, ki bo vključeval industrijo in obrt, a tudi primarni in terciarni sektor, kot pospeševace sploš-nejšega izboljšanja gospodarskega položaja«. Na konferenci je sodelovala tudi deželna odbornica za lokalne avtonomije, ozemeljsko načrtovanje, varnost in mednarodne odnose Federica Se-ganti, ki je izpostavila pomen nove čez-mejne prometne infrastrukture za vso tržaško pokrajino in torej tudi za Milje. Strinjala se je z ugotovitvami raziskave in še posebej s potrebo po podpiranju avtohtonega podjetništva in okrepitvi storitev za podjetja. Župan Nesladek je kot nadaljnji pomemben korak za razvoj miljske občine navedel izdelavo občinskega regulacijskega načrta, medtem ko je od-bornica Segantijeva dodala, da je v fazi izdelovanja ozemeljskega načrtovanja predviden člen, na osnovi katerega bodo občine v Furlaniji-Julijski krajini dobile instrumente za gospodarski razvoj in za uptavljanje ozemlja. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,20 IMTTIDCI IDADA ")Q +0,99 -0 16 KRKA 1 1 IKA KOPER 71,74 -0,55 -1 70 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,09 173,15 311 36 -0,57 -0 10 TELEKOM SLOVENIJE 159,40 -0,56 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA CTni 50,39 31,28 -3,10 +1,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTDADCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/11 IMnTCCT 11,89 -1,00 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA 29,95 15 00 +0,54 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 28,00 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 460,00 460,00 229,10 -0,43 -0,35 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 85,50 25,17 +0,04 MILANSKI BORZNI TRG 15. septembra 2009 FTSE MIB: +0,34 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,37 5,77 16 79 -0,07 +0,43 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,55 1 41 -1,12 -0,68 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 5,27 1 20 +0,14 +0,48 EDISON ENEL ENI 4,21 1747 +0,08 +0,24 FIAT FINMECCANICA 8,81 116 +0,52 -0,11 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,54 -0,43 +0,63 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,01 15 75 +0,42 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,5 +0,32 +0,57 +0 11 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,76 9,50 1 90 -0,37 PIRELLI e C PRYSMIAN 0,37 13 24 +2,76 +3,17 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,35 +0,23 +0,10 +1 08 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,28 6,61 1 24 +0,69 +1 72 TENARIS TERNA 11,47 +1,24 +1 33 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,67 3,25 1024 +0,77 UNICREDIT 2,57 +0,79 -0,48 za 3,7 odstotka, je tovorni promet doživel močan padec, od približno 5,5 milijona na okrog 4,9 milijona vozil. V juliju in avgustu je promet osebnih vozil nadaljeval pozitivni trend s 6,44-odstotno rastjo glede na enaka lanska meseca, medtem ko se je upadanje tovornega prometa nekoliko upočasnilo (4,9%). Posebno intenziven je bil promet zasebnih vozil v teh poletnih mesecih ob koncih tedna, ko je redno presegal številke iz enakih lanskih obdobij. Ob vikendih med 30. majem in 6. septembrom je lani potovalo po avtocesti A4 Benet-ke-Trst in obratno 6 milijonov 916 tisoč vozil, letos pa 6 milijonov 333 tisoč, kar pomeni 3,27-odstotno rast. Konec tedna, v katerem so zabeležili največjo rast prometa, je bil med 12. in 14. julijem, ko so našteli za 12,9 odstotka več prometa osebnih vozil kot v enakem lanskem vikendu, medtem ko je bil absolutno najbolj prometen konec tedna med 31. julijem in 2. avgustom, ko je po avtocesti vozilo za 4,3 odstotka več vozil kot v primerljivem vikendu lani. SOD NAFTE (159 litrov) 70,93 $ -0,00 IZBRANI BORZNI INDEKSI 15. septembra 2009 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.249,75 1.047,86 -0,59 -0,40 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 353,81 1.967,14 18.079,24 2.908,05 -0,03 +1,02 +0,61 +4,13 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.683,41 1.699,53 1.052,63 1.118,30 5.628,98 5.042,13 3.752,21 2.531,44 1.133,5 2.843,00 10.217,62 2.638,40 20.866,37 3.033,72 16.454,45 +0,59 +0,34 +0,31 -0,08 +0,16 +0,46 +0,58 +0,15 -0,01 +0,49 +0,15 -0,05 -0,31 +0,23 +1,48 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 16. septembra 2009 5 OGLEDALO Ledeni dež pada na pot manjšine Ace Mermolja Wf Darko Bradassi je napisal, da je poletja konec. V resnici so čez celo poletje močni vetrovi prečesavali Jadran in spravljali mornarje-ama-terje v težave. Prav tako je v hribih slabo vreme povzročilo veliko smrtnih nezgod. V hotelih turisti tega niso opazili in so bili zadovoljni s poletjem, ki je bilo vsaj vremensko prijetno pestro. Končalo je. Prihaja jesen in hladen dež me je pričakal, ko sem prišel v Čedad. Vreme je vsekakor pogojevalo moj po-vratek v Trst, kjer sem se v hipu znašel med drugačnimi nevihtami. Izražam torej upravičeno bojazen, da se nad ustanovami, organizacijami, mediji, šolo in celo nad manjšimi društvi zgrinjajo temni oblaki. Ne moremo jih pripisati splošni krizi, ampak nekemu političnemu vzdušju, ki je zavladalo v državi, predvsem pa med vodilnimi politiki v naši deželi. Mislim najprej na Občino Trst, na vzdušje v videmski pokrajini in posledično v sami deželni vladi. Gorica ostaja bolj umirjena, čeprav ne opažam med dvema Goricama tistega sodelovalnega vrenja, ki so ga mnogi navdušeno napovedovali pred padcem meje med Italijo in Slovenijo. Nekateri kar hitijo, in to povsod, nadomeščati zapornice in policiste z drugačnimi »mejami«. Samovšečnost, misel,»kaj nam pa morejo«, aroganca oblasti, mačizem, šovinizem in podobna zadržanja, ki označujejo vsedrža-vno vladno ekipo, se očitno selijo med krajevne mogotce. Vzdušje je moreče, posebno če nimaš sredstev moči. Zgodbo moram pričeti z najaktualnejšim vprašanjem: s Slovenskim stalnim gledališčem. Bralci so obveščeni, da ta edina umetniška ustanova Slovencev v Italiji ne more pričeti z novo sezono, ker nima sredstev. Znani so tudi razlogi: institucionalne ustanoviteljice ali soustanoviteljice SSG ter nujne članice (brez njih ni stalnosti), to je Dežela FJK, Občina Trst in Pokrajina Trst kronično ne izpolnjujejo svojih dolžnosti, ki so v tem, da iz lastnih sredstev podvojijo prispevek FUS iz Rima in da obenem poskrbijo za dvorano z najmanj petsto sedeži oziroma za stroške zanjo. Danes bi to znašalo vsaj 500.000 evrov letno, verjetno pa več. Ne bi se spuščal v ples številk, ker so za bralce časopisov bilance včasih težko razumljive. Dejstvo pa je, da je SSG v letih znatno zre-duciralo število osebja in tako v desetletju ohranilo v bistvu enake bilančne postavke. Vsa zadeva je zahtevala upravno akrobatiko, ki jo sedaj javne ustanove pojmujejo kot slabo upra-vljanje(sic!). Kar vem, ni glede Statuta gledališča več kakih pomislekov, vsaj s slovenske strani ne, je pa jasno, da statut ne sme postati alibi ali pa način, da se poklicno ustanovo spremeni v amatersko gledališče. Sedanja smer, ki jo voham, je namreč prav ta. Par ur po tiskovni konferenci SSG-ja so torej Dežela FJK, Občina Trst in Pokrajina Trst izdale skupno tiskovno sporočilo, v katerem upravičeno sprašujejo po novem statutu (kot članice Skupščine lahko k novemu statutu sicer s polno pravico prispevajo tudi same), manj upravičeno krivijo vodstvo gledališča za slabo upravljanje, povsem neupravičeno pa Dežela obravnava kot lasten prispevek večino vsote, ki jo izdaja, in ki prihaja iz zaščitnega zakona za Slovence št.38. Gre torej za sredstva iz Rima namenjena slovenski manjšini, ne pa dejavnostim Dežele. Toliko je res, da so že za časa podpore iz zakona za obmejna območja nekateri menili, da bi bila prefektura lahko primeren »porazdeljevalec« sredstev, nato je zmagal predlog o Deželi. Slednja si sedaj ne more »lastiti« tega denarja, ker bi to imelo posledice, o katerih bom naknadno spregovoril. Tudi obtožba o slabem upravljanju SSG je subjektivno mnenje. Naj opozorim, da ima gledališče svoj nadzorni odbor, ki mu predseduje funkcionar iz Rima. Ta odbor ni opozoril na bistvene nepravilnosti ali stranpoti, čeprav je bila kakšna opazka upravičena in sprejeta (zapisati moram, da sem sam član Skupščine SSG). Tudi predstavniki ustanov se na skupščini niso negativno izrazili, kar so pravilno ugotovili člani upravnega odbora SSG. Kot član omenjene Skupščine lahko pričam, da je bilo tako. Nevarno pa je predvsem sklicevanje na sredstva iz zaščitnega zakona oziroma njihovo »prilaščanje«. Zadeva je namreč preprosta. Sredstva, ki jih država namenja kulturnim in drugim dejavnostim manjšine, Dežela porazdeli po posvetovanju s posebno komisijo številnim slovenskim kulturnim ustanovam, organizacijam, društvom, medijem, šolam itd. Večina prejemnikov črpa sredstva za lastno dejavnost z italijanske strani izključno iz te po- stavke, ki je omejena. Letos znaša nekaj manj kot 5 milijonov evrov, triletni državni plan pa predvideva za prihodnje leto krčenje za več kot milijon lir, za leto 2011 pa naj bi se vsota znižala na borih 3. 2000.000 evrov. To bi pomenilo za ustanove z uslužbenci kolaps. Na različnih ravneh in iz različnih zakonov prejemajo dodatna sredstva Primorski dnevnik in tednika (zakon za založniške dejavnosti) in SSG. Šola je v celoti državna, slovenski radio in televizija delujeta v sklopu RAI. Potrebe PD, tednikov in gledališča pa krepko presegajo vsoto iz zaščitnega zakona. Ko bi sedaj obveljalo znižanje omenjene vsote (za letos je to preprečilo srečanje med Borutom Pahorjem in Berlusconijem) ter teza, naj si manjšina pomaga s sredstvi iz zaščitnega zakona, bi se poklicno kulturno, izobraževalno (glasbeni ustanovi) in novinarsko delo zredu-ciralo na raven močnejšega društva. Naj opozorim, da vlada že dalj časa napoveduje krčenje sredstev za tisk, kar bi izrazito prizadelo Primorski dnevnik, ki se z vedno večjo težavo »drži« bilančne meje pozitivne ničle. Ko bi oblasti rekle, naj tudi tisk, v primeru primanjkljajev, črpa iz vedno manjše mošnje zaščitnega zakona, bi to imelo vsestranske posledice: od kulturnih do zaposlitvenih, saj je že danes za večje subjekte edini način varčevanja odpuščanje uslužbencev, honorarnih sodelavcev, skratka, ljudi. Kulture brez ljudi, ki delajo, pa preprosto ni. Če torej povzamemo različne zgodbe in jim dodamo še beneške in rezijske »jezikovne zdrahe«, je očitno, da vladajoča desnica v naši deželi v slovenskih kulturnih in izobraževalnih ustanovah ne vidi nekaj pozitivnega. Slovenci ostajajo še vedno nadloga ali politično vprašanje, ki se ga je potrebno lotevati z ideološkimi predznaki. Rim sledi nasvetom krajevne desnice, razen če ne pride do takšnih problemov s sosednjo Slovenijo, da lahko postane manjšina karta v pogajanjih. Tržaški župan Dipiazza je prijazno pozdravil srečanje s Pahorjem, Jančarjem in Magrisom v dvorani muzeja Revoltella. Kak dan kasneje pa je povezal vprašanje SSG-ja z uplinjevalnikom in zahtevo Slovenje po dodatnih pojasnilih o varnosti objekta. Direktnejšega sporočila si pač ne moremo predstavljati, Dipiazza je pač znan, da zna govoriti kot mož v baru. Jasno je, da bi moral občutljivejši in do kulture prijaznejši Trst odkloniti primerjanje kulturnega in umetniškega dela z energetskimi in drugimi interesi, ki ne prinašajo samo luči in toplote v naša stanovanja, ampak tudi ogromne profite v žepe multinacionalk in držav. V bistvu je žalostno, da v polemikah izginjajo kulturne vrednote in da se slovensko a tudi tržaško gledališče obravnava le kot proračunsko postavko oziroma »privilegij« neke nesposobne manjšine. Podobno velja za druge ustanove in za sam slovenski jezik in njegova narečja. Jezikovna in kulturna pluralnost se zazdi odvečna, draga in v bistvu odvečna sitnost. Seveda je to mogoče v državi, kjer lahko na morju potone na desetine otrok, žensk in moških pribežnikov, ker je pač treba preprečevati nezakonito priseljevanje. Če lahko ljudje umirajo na morju zaradi neobčutljivosti in negostoljubja, se lahko tudi zapirajo ali zre-ducirajo ustanove in dejavnosti neke manjšine, ki za del večine še vedno pomeni vzrok in ne žrtev številnih grozot, ki jih je povzročil fašizem. Med drugim je tudi ta ukinjal mnoge ustanove in podjetja na legalno-birokratski način in prikril faktično represijo. Ne živimo v fašizmu, vendar se v Italiji prostor demokracije krči. To je razumel sam Fini, morda pa prav zato, ker je bil v mladosti voditelj stranke, ki je poznala tehniko diktature in nesvobode. Zal poznamo iz starih izkušenj te tehnike tudi Slovenci v Italiji. Glede zapisanega bi si seveda želel, da se povsem motim in da bo kak pogovor »na vrhu« deblokiral sedanje stanje. Dodal bi še nasvet za obnašanje »med nami«. Ne vemo za obseg krize, ki lahko prizadene tudi konkretne ljudi in njihove družine, ki delajo v raznih organizacijah. Trezno je potrebno ocenjevati politično okolje in nanj premišljeno reagirati. »Med nami« pa ne smeta zmanjkati ne dialog in niti jasnost. Ko te nekdo »reže« se najprej skregaš z bližnjimi. Zaradi finančne stiske razpadejo družine. Manjšinska organiziranost pod udarom naj torej ostane trezna in solidarna. Vojne med reveži ne potrebujemo, kot niti ne misli, da se najbolje lahko reši »vsak zase«. Priporočilo seveda ne bo bistveno lajšalo ran prizadetih, lahko pa smo si v teh časih bližje, kot smo si drugače... pisma uredništvu Graditi na osnovnih načelih V zadnjih mesecih je bilo zaslediti precej pisanja o tem, kakšne naj bi bile reforme znotraj naše skupnosti. Mislim, da se je počasi, a dokaj zanesljivo, uveljavila precej splošna želja, da bi v jedru reform bila ustanovitev (enotnega) predstavništva naše skupnosti. Telo brez glave in povezav (živcev), s katerimi mora biti interaktivno prepleteno, namreč ne more funkcionirati in trenutno dejansko tudi ne funkcionira. A kako naj bi se vodstvo naše skupnosti sestavilo? Naj ga po starih receptih določi ozek krog ljudi, in sicer z za ostale verjetno dokaj nevidnimi in nejasnimi kriteriji? Gotovo bo potem tako vodstvo ljudem vzpostavljeno s prisilo ter nihče (ali skoraj) ne bo priznaval njegove morebitne strategije, kaj šele, da bi ji konkretno sledil ali jo celo pomagal izvajati. Edina druga možna alternativa, a v tem primeru sprejemljiva, je torej ta, da je mehanizem izbire predstavništva zgrajen na osnovnih načelih na katerih temeljijo že znane trdne skupnosti, dokazano uspešne družbene ureditve. Kakšna naj bi bila ta načela? Prvo, zelo generično, a osrednje, je načelo pravičnosti. Ali je prav, da samo nekateri odločajo v imenu vseh ostalih, ne da bi ti imeli prej možnosti (individualno) izbrati kdo naj jim vlada? Odgovor je seveda NE. V začetku letošnjega leta je bilo objavljeno pismo (PD, 5. februar 2009), ki je kot rešitev predlagalo mehanizem ljudskih volitev v začetku leta 2010 ter način njih izvedbe (v naši skupnosti bi lahko volil npr. vsakdo, ki je recimo vsaj tri leta obiskoval slovenske šole ali pa vanje dal otroke, seznami volilcev bi torej bili npr. kar Izvestja ter seznami staršev otrok na slovenskih šolah, z dodatkom morda nekaj vključitvenih in izključitvenih kriterijev, volitve pa bi potekale npr. v športnih ali kulturnih društvih.) Dokler se tega prvega, osnovnega načela pravičnosti ne popravi (z uvedbo demokratične izbire), ni zelo smiselno razmišljati o tem, kaj bi bilo treba ukreniti pri drugih, seveda zelo važnih, a v primerjavi s tem bistvenim, sekundarnih problemih (kot npr. kakšna stališča imeti v odnosu z italijanskimi sosedi, ali podobno). Ti pridejo na vrsto potem. Ne moremo pri gradnji hiše začeti s prvim nadstropjem, ko pa nimamo še niti temeljev in pritličja. Zgodovina nas uči, da so se ureditve, ki se niso držale trdnega načela ljudskih potrditev, neizbežno izkazale kot obsojene - prej ali potem, tako ali drugače - na propad. Ne zdi se mi, da bi združevanje dveh vodilnih organizacij naše skupnosti bil nujen predpogoj za izvedbo volitev takega predstavništva. Naj se raje ustanovi tretje telo, imenovano npr. »Predsedstvo Slovencev v italijanski državi«, to pa naj bo normalno periodično demokratično izvoljeno (pravno bi to najbrž lahko bilo npr. društvo, volilci pa njegovi člani, ki volijo predsednika in upravni odbor - nobene paradržavne ureditve bi torej ne bilo). Prvi dve organizaciji bosta še naprej predstavljali interese raznoraznih zamejskih društev (in sicer vsaka bolj tistih, ki jih boljše pozna). To tretje, novo telo pa bo enotno predstavljalo manjšino, oz. njeno držo ter srednje-dolgoročno razvojno strategijo, katere okvirne smernice bodo (skupno s smernicami preostalih reform) v teku normalnega volilnega procesa izbrali volilci. Če smo do zdaj imeli dva konzula, imejmo zdaj triumvirat. (Ze bi bilo zelo čudno, če bi si z (seveda približno) analogijo z našo trenutno situacijo poskusili predstavljati, da bi v Italiji namesto rimske vlade vladali npr. združenji ACLI in Confindustria (??)... In ravno tako se mi ne zdi, da bi se v Italiji ti dve organizaciji morali najprej združiti (?), zato da so lahko razglašene volitve.) Združevati je težko, ustanoviti nekaj novega pa sorazmerno lahko. Predvsem pa nova ustanovitev ničesar ustaljenega zares ne podira, temveč le dograjuje oz. delno preusmerja, odpira nove možnosti, prevetri. Ali si demokratičnih volitev res želimo? Po mojem da, a odgovora nima smisla ugibati, temveč je treba predhodno vprašati tiste, ki so edini upravičeni o tem odločati, t.j. člane naše skupnosti. V naših najbolj obiskanih ustanovah (knjižnjicah, ipd.) bi npr. lahko bile za en mesec na razpolago pole, v katere po vpisu svojih osebnih podatkov izberemo DA ali NE. Privzame se, da je tistemu, ki se ne bo izrazil, relativno vseeno ter da prepušča odločitev ostalim. Ne gre zanemarjati, da kdorkoli se bo prvi hotel lotiti organiziranja nečesa, kar je v svojem bistvu pravilno, bo moralno upravičen, da to tudi dejansko izvede. (Morda poskusno najprej mlajša generacija za lastnega predstavnika?) Iztok Bajc Mu PS: Avtor tega pisma se ne namerava aktivno ukvarjati s politiko (in torej niti biti kandidat na volitvah), ima namreč že svojo službeno pot s katero je zadovoljen in več kot polno zaposlen. Mnenja je tudi, da bodo konkretno izvedbo takih ali podobnih predlaganih idej najbolje uresničili tisti, ki so usmerjeni v družbene aktivnosti (ne glede s kakšne strani), kar avtor dejansko ni. Edino kar bi rad, in to tako kot mnogi drugi, je se neke nedelje zjutraj odpraviti na prve zamejske volitve... Zmaga bo, ne glede na to kdo bo izvoljen. (I.B.) Spomin na padle Devinsko nabrežinskega župana Reta bi želel opozoriti, da je v občini, ki jo upravlja, padlo med vojno nad sto domačinov, ki so se borili proti fašizmu in za svobodo ter enakopravnost vseh državljanov. Za iste ideale so žrtvovali svoja mlada življenja štirje Bazoviški junaki, katerih 79 letnico ustrelitve smo skupno proslavili preteklo nedeljo. Skupno: Slovenci in Italijani, razna združenja, Tržaška Pokrajina in občine od Milj do Zgonika. Pogrešali smo, poleg tržaške, še devinsko nabrežinsko! A ne, da bi ti dve občini imeli kaj skupnega?, morda pozabljivost, ali pomanjkanje časa za tako nepomembne dogodke, bolje, da so njeni predstavniki prisotni na raznih ljudskih veselicah! Zalostno je, da se občinska Zveza partizanov Italije ni z vencem udeležila proslave. Čast najzahodnejše tržaške (še slovenske?) Občine je rešila godba Nabrežina. Hvala za pozornost Antek Terčon Zasluge za padec fašizma Leta 1992 so demokratični Italijani v Rimu (ANPI) čudovito podprli komemoracijo 14 Slovencev, ki so bili leta 1942 obsojeni na smrt pred Posebnim sodiščem za zaščito države in ustreljeni v Forte Bravetta. Pokazali so, da se globoko zavedajo, da se fašistično preganjanje Slovencev ne tiče samo Slovencev. Očitno dovolj poznajo zgodovino fašističnega obdobja in delež slovenskega (in hrvaškega) odpora proti fašizmu. Ko je leta 1987 združenje ANPPIA izdalo knjigo o internirancih z naslovom »Pe-ricolosi nelle contingenze belliche« je Alfredo Bonelli v uvodu zapisal: »Lungo tutta la ditta-tura, nelle carceri e nei luoghi di confino il maggior contributo di vittime politiche in rap-porto alla popolazione fu sempre dato dalla Ve-nezia Giulia, e soprattutto dalla componente slava dei suoi abitanti. Anche durante il periodo bellico, con l'internamento, il massimo contributo delle vittime venne dagli slavi; e si deve ad essi se nei soli anni di guerra il totale degli internati ha superato di parecchie volte il totale dei carcerati e dei confinati nel corso di tutti i 17 anni in cui rimasero in vigore le leggi eccezionali« (str. 17). Ne vem, koliko so ta dejstva znana demokratičnim Italijanom v Trstu in v deželi. Bojim se, da niso znana dovolj niti Slovencem - na obeh straneh meje, ki naj bi je ne bilo več. Na žalost se tudi med Slovenci še ni razširila zavest, da je žrtev slovanskega prebivalstva v sorazmerju s številom slovanskega prebivalstva znatno prispevala k padcu fašizma in osvoboditvi Italije. Zato se ne smemo čuditi, če se italijanskim demokratom še ni porodila misel, da bi se spodobilo temu slovanskemu prebivalstvu (med katerim je po dejavnosti verjetno prevladovalo slovensko prebivalstvo) izreči uradno priznanje zaslug za padec fašizma. Med italijanskimi demokrati pa brez dvoma prednjači predsednik republike, ki bi verjetno bil občutljiv za to vprašanje, le njegovi nekdanji strankarski tovariši bi morali razmisliti o možnosti, da bi ga primerno opozorili nanj. Ko bo predsednik Italijanske republike podpisal odlok o odlikovanju vseh Slovencev in Hrvatov, ki so bili obsojeni na smrt in ubiti, ker so tvegali svoja življenja zato, da bi propadel fašizem, se bodo spominskih svečanosti udeleževali tudi vladni komisarji in prefekti, kvestorji, tržaški župani in predsedniki tržaškega občinskega sveta, predsedniki deželnega odbora in deželnega sveta ter množice demokratičnih Italijanov, ki bodo spoznale, »da obsodba in takojšnja ustrelitev obsojencev ne zadeva samo nas Slovencev, ampak tudi demokratične Italijane.« Samo Pahor 6 Sreda, 16. septembra 2009 ITALIJA / politika - V pismu, ki so ga naslovili na premierja Parlamentarci ukinjenega NZ branijo Finija pred Berlusconijem Predsednik poslanske zbornice vložil tožbo proti direktorju dnevnika Il Giornale Feltriju RIM - Razmere znotraj Ljudstva svobode in sploh v vladni večini so izredno napete. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini je včeraj vložil tožbo proti direktorju dnevnika Berlus-conijevih Il Giornale Vittoriu Feltriju zaradi uvodnika, ki ga je le-ta objavil v ponedeljek, parlamentarci iz vrst ukinjenega Nacionalnega zavezništva pa so naslovili pismo na premierja Silvia Berlus-conija z zahtevo, naj se prenehajo napadi na Finija, in s predlogom, naj oba skleneta »pakt o stalnem medsebojnem posvetovanju«, vse to tudi za omejitev politične teže Severne lige. Novico o Finijevi tožbi je objavila njegova odvetnica Giulia Bongiorno, ki je sicer tudi predsednica pravosodne komisije poslanske zbornice. V kratki noti za tisk je sporočila, da tožba zadeva uvodnik z naslovom »Predsednik Fini in strategija počasnega samomora - Zadnje opozorilo za Finija: ali spremeni smer ali zapusti Ljudstvo svobode«, ki ga je Il Gior-nale objavil v ponedeljek. V noti ni pojasnjen natančen razlog tožbe. Posebno sporen je vsekakor odlomek, v katerem Feltri grozi Finiju, da bo objavil fascikel iz leta 2000, ki naj bi dokazoval, da so bili predstavniki Nacionalnega zavezništva vpleteni v afero s prostitutkami. Zadeva je včeraj odjeknila v poslanski zbornici. Načelnik Demokratske stranke Antonello Soro je izrazil solidarnost s Finijem, češ da je bil tarča »nesprejemljivega napada«, in to povrh na straneh dnevnika, ki je last družine predsednika vlade. Podobno je nastopil načelnik UDC Rocco Buttiglione. Načelnik Ljudstva svobode Fabrizio Cicchito pa je izrazil solidarnost svoje skupine bodisi Fi-niju bodisi Berlusconiju, temu drugemu zaradi »nezaslišanih napadov, ki jih je že mesece deležen na straneh dnevnika La Repubblica«. Predstavnik Italije vrednot Fabio Evangelisti pa je zahteval, naj pride sam premier poročat v parlament o zadevi Fini, pa tudi o zadevi Boffo in o drugih primerih, ki dokazujejo, da je svoboda tiska v Italiji danes pod vprašajem. Kot rečeno, pa so medtem parlamentarci iz vrst nekdanjega Nacionalnega zavezništva naslovili na Berlusconija pismo v obrambo Finija. Pismo je sestavil Italo Bocchino, namestnik načelnika Ljudstva svobode v poslanski zbornici. Podpisniki obsojajo pisanje dnevnika Il Giornale, češ da je »nevarno« in »nerazumljivo«. Sicer pa poudarjajo, da nočejo postavljati v dvom Berlusconije-ve vloge voditelja Ljudstva svobode, pa tudi ne groziti z odcepitvijo. Od Berlusco- nija zahtevajo, naj prepreči, da bi kopičenje nerešenih problemov privedlo do »kratkega stika« znotraj stranke. Zavzemajo se za okrepitev notranje demokracije v stranki v skladu z njenim statutom. Podpisniki nadalje Berlusconija posebno opozarjajo na nevarnost, da bi v vladni večini prišlo do neravnovesja v prid Severne lige. Ta vtis delajo že redne ponedeljkove večerje, na katerih se srečujeta Berlusconi in Bossi. Da bi odpravili nakazana neravnovesja v Ljudstvu svobode in v vladni večini parlamentarci nekdanjega Nacionalnega zavezništva predlagajo, naj Berlusconi in Fini kot soustanovitelja Ljudstva svobode skleneta »pakt o stalnem medsebojnem posvetovanju«. Včeraj se je oglasil tudi Alessandro Campi, direktor fundacije Farefuturo, ki je Finiju posebno blizu. Odzval se je na vse pogostejša namigovanja, da bi se Berlusconi za ureditev razmer v stranki in v vladni večini lahko odločil za predčasne volitve. »Šlo bi za avtoritarno potezo, ki bi spominjala na Napoleona III. Prava norost,« je menil. Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini Vračanje ilegalno izvoženih kapitalov RIM - Kdor je do 31. decembra 2008 ilegalno izvozil kapital v tujino ali ga tam zadrževal, od včeraj lahko zaprosi za njegov prenos v Italijo z davčnimi olajšavami oz. za njegovo legalizacijo. Tako predvideva zakon, ki ga je parlament odobril na začetku poletja, sicer sredi polemik. Rok zapade 15. aprila. Medtem je davčna uprava sporočila, da uspešno nadaljuje boj proti davčnim utajam. V prvih osmih mesecih letos je na ta račun zabeležila 2,8 milijarde evrov prihodkov, 47 odstotkov več kot v istem obdobju lanskega leta. Intercity Benetke-Rim iztiril: nihče poškodovan SIENA - Vlak intercity, ki je bil iz Benetk namenjen v Rim in naposled v Neapelj, je v bližini Chiusi-ja v Toskani iztiril. Do nesreče je prišlo na železniških kretnicah, njen natančen vzrok pa še preiskujejo. Na vlaku se je poleg članov posadke peljalo kakih 300 potnikov. Nihče ni bil ranjen ali drugače poškodovan. Zaradi iztirjenja pa je bila železniška proga nekaj ur delno zaprta, kar je povzročilo verižne težave in zamude v železniškem prometu. leva sredina Dogovor DS-IV? RIM - Antonio Di Pietro trdi, da se s kolego Dariom Franceschi-nijem nista pogovarjala o morebitnem političnem zavezništvu med Italijo vrednot in Demokratsko stranko. A težko bi mu verjeli. Včerajšnje delovno kosilo, na katerem sta si tajnika baje privoščila krožnik »carbonare«, je bilo namenjeno analizi sedanje italijanske politične situacije. Ta po ocenah obeh tajnikov zahteva trezen in enoten nastop opozicijskih sil, saj so demokratične institucije v nevarnosti. Od tu do novih medstrankarskih dogovorov je skok kratek: stranki pa bosta o teh najverjetneje odločali na krajevni ravni. Di Pietro je predsednika vlade Berlusconija medtem pozval, naj v parlamentu preveri, ali ga večina še podpira: po njegovem mnenju so tudi člani večinske koalicije naveličani premierjevih vetov in izsiljevanj. Prebivalci Onne in nove hiše ansa eu - Človekove pravice Evropski komisar Barrot potrdil, da je vračanje migrantov Libiji sporno STRASBOURG - »Pozorno preučujemo dokumentacijo, s katero je italijanska vlada odgovorila na naše zahteve po pojasnilih v zvezi z vračanjem migrantov v Libijo.« Tako je povedal evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Jacques Barrot, ko je včeraj nastopil na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, posvečenem vprašanju migrantov. Barrot je potrdil stališče, ki ga je te dni izpostavila visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Na-vi Pillay, da je namreč zavračanje migrantov brez preverjanja, ali imajo pravico do azila, v nasprotju z mednarodnim pravom. Obstaja sum, da se prav to dogaja pri vračanju mi-grantov Libiji. Isto bojazen je včeraj v Evropskem parlamentu izrazil švedski pravosodni minister Tobias Billstrom, ki ta čas predseduje svetu pravosodnih ministrov EU. Sicer pa sta Barrot in Billstrom poudarila, da bi morale države članice EU s skupnimi močmi reševati pereče probleme, povezane z ilegalnim priseljevanjem. Zavzela sta se za to, da bi okrepili Frontex, se pravi evropsko agencijo za nadziranje zunanjih meja povezave. Napovedala sta, da bo Evropska komisija na začetku prihodnjega leta predstavila predlog v tem smislu. V razpravi v Evropskem parlamentu so sodelovali številni poslanci iz Italije. Predstavniki strank opozicije so se kritično obregnili ob politiko italijanske vlade do migrantov, predstavniki Ljudstva svobode in Severne lige pa so jo večinoma branili. rai - Miss Italia abruci - Nekateri domačini hvaležni, drugi polemični Berlusconi predal prve hiše Sinoči je premier predaval o »svojih dosežkih« v oddaji Porta a Porta - Franceschini in Di Pietro ošvrknila Vespo LAQUILA, RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je včeraj v abruškem mestecu Onna, ki je bilo v aprilskem potresu hudo prizadeto, izročil domačinom ključe prvih začasnih hiš. 93 lesenih bivališč in otroški vrtec (poimenovali so ga po arhitektki, ki je umrla v potresu) so proizvedli v Trentu, v Abrucih pa so jih montirali prostovoljci civilne zaščite v sodelovanju z osebjem avtonomne pokrajine Trento. Domačini naj bi jih uporabljali, dokler ne bodo oblasti obnovile njihovih hiš. Krajani so se predsedniku vlade zahvalili, prebivalci okoliških mest in vasi, ki še vedno živijo v šotoriščih, pa so ga na glavnem trgu v Onni pričakali s polemičnimi transparenti. Na njih je pisalo »Kam bomo šli septembra?« in »Nočemo de-portacije«, saj predvidevajo, da jih bodo oblasti jeseni iz šotorov preselile v druge pokrajine. Berlusconi je ponosno dejal, da je vlada izpolnila svoje obljube. »Upam, da boste te hiše uporabljali le malo časa, v njih pa je vse, kar potrebujete, tudi milo, meso in odeje,« je dejal. Načelnik civilne zaščite Guido Bertolaso je pristavil, da so hiše kakovostne, in napovedal, da bodo v kratkem izpraznili vse šotore ter da bodo do decembra vse družine v hišah. V središču LAquile je še mnogo ruševin in Bertolaso je priznal, da jih morajo odstraniti zelo previdno in počasi. Med opekami in cementom je med drugim tudi veliko azbesta. Medtem še vedno živi v šotorih približno 11 tisoč ljudi. Predsednica Pokrajine LAqui-la Stefania Pezzopane opozarja, da hiše niso dovolj: »Potrebujemo tudi delo in socialne prostore. 16.500 delavcev je v dopolnilni blagajni.« Berlusconi je sinoči predaval o dosežkih italijanske vlade v televizijski oddaji Porta a Porta, ki je na vrat na nos izpodrinila oddajo Ballaro. Izbira vodstva RAI je povzročila vihar polemik, saj sedijo na vodilnih mestih televizijske ustanove večinoma Berlusconijevi ljudje, oddaja Ballaro pa premierju ni všeč. Tajnik Demokratske stranke Dario Franceschini je zavrnil ponudbo voditelja Porta a Porta Bruna Vespe, ki ga je bil povabil na naslednjo oddajo. Franceschini meni, da je bila izbira televizije RAI neverjetna, saj je premierju ponudila pravo izložbo za izrabljanje dramatične situacije v Abrucih. Tajnik DS je menil, da bi morali v parlamentu spet razpravljati o konfliktu interesov. Bruno Ve-spa je kritike zavrnil in od Franceschinija zahteval spoštovanje. Novinarja je ošvrk-nil tudi Antonio Di Pietro, ki je zatrdil, da RAI z Vespo in Minzolinijem (direktorjem TG1) spodbuja pristransko informiranje. Maria Perrusi najlepša v Italiji SALSOMAGGIORE - Najlepša v Italiji je 18-letna Maria Perrusi iz Fiumefredda v Kalabriji. Tako so vsaj razsodili žirija in gledalci televizijske oddaje Miss Italia po prvi mreži RAI, ki so se udeležili glasovanja. Okronali so jo včeraj ob 1. uri po polnoči. Zmaga je posebno presenetila samo Perrusijevo, saj je večkrat dejala, da ne more verjeti. lahka glasba Gianna Nannini bi pela v Scali in se poročila RIM - Italijanska kraljica rocka, 53-letna Gianna Nannini bi zelo rada zapela v milanski operni hiši La Scala. »Rada bi nastopila v Scali, upam, da me bodo povabili. Rock je glasba današnjega dne, vendar jih je še veliko, ki tega niso dojeli, zato moramo nastopati na stadionih,« je Nanninijeva povedala v intervjuju za revijo TV Sorrisi e Canzoni. »Pri 53 letih lažje zdržim na turnejah. Ko sem jih imela 20, smo šli na oder vsi pijani, danes pa sem spodobno dekle, rada bi se poročila,« je dejala Gianna Nannini. Na vprašanje, ali bi rajši vzela moža ali ženo, je pevka, znana po biseksualno-sti, ostro odvrnila: »To so vprašanja iz 18. stoletja. Zasebno življenje je pač zasebno.« Z novim hitom »Gianna Dream« je umetnica, doma iz Siene, dosegla še en uspeh. Prihodnjo nedeljo bo v Areni v Ve-roni nastopila s svojim bandom in z London Studio Orchestra pod dirigentskim vodstvom Willa Maloneja, ki je produci-ral pevkina zadnja dva albuma. Gianna Nannini je 4. septembra začela veliko turnejo po Italiji. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu trst - Včeraj poimenovanje oširka na stičišču ulic Battisti in Giulia Trg ob Ljudskem vrtu bo spominjal na Tomizzo Župan Dipiazza poudaril pomen pisatelja, ki naj se ohrani v kolektivnem spominu mesta V Trstu so včeraj tudi uradno preimenovali trg v neposredni bližini Ljudskega vrta v Trg Fulvio Tomizza. S tem dejanjem je občinska uprava na slavnosten način sklenila ob-hajanje letošnje desetletnice smrti pisatelja Istre in Trsta, ki je bil sprejemljiv tako za Italijane kakor tudi za Slovence in Hrvate. Včerajšnji do-godekje minil v prijetnem in komemorativnem vzdušju, ki je ganilo bližnje pisateljeve sorodnike in prijatelje, zadovoljstvo nad zamislijo, da se območje na stičišču ulic Battisti in Giulia poimenuje po tako velikem pisatelju, pa je izrazil tudi župan Občine Trst Roberto Dipiazza, ki je v svojem posegu med drugim dejal, da je zaradi izredne literarne vloge Fulvia Tomizze pomembno, da se pisatelj ohrani v krajevnem in kolektivnem spominu tudi tako, da se po njem poimenuje eden od mestnih trgov. Počaščena in ganjena nad poimenovanjem trga po svojem soprogu je bila tudi Laura Levi Tomizza, ki je povedala, da se je prav na tem območju odvil večji del življenja Ful-via Tommizze. »Potem ko sva na začetku skupaj zaživela pri mojem očetu Vitu Leviju v Ul. Giulia št. 21, kjer je - mimogrede - Fulvio napisal tudi zametke priljubljenega romana Materada, sva se kmalu preselila nekaj hiš niže, in sicer v poslopje v Ul. Giulia št. 3«, je pripovedovala Tomizzeva vdova, ki je ob tem še spomnila, da sta na tem naslovu preživela 40 let skupnega življenja. Gospa Tomizza se je v nadaljevanju iz srca zahvalila občinski upravi in glavnim akterjem, ki so sodelovali pri realizaciji bogate retrospektivne razstave v palači Gopče-vic, ki je z različnih zornih kotov analizirala življenje in delo njenega moža (včeraj se je razstava končala), zelo ponosna pa je bila tudi nad tem, da se bo trg poslej imenoval po človeku, ki je spoštoval prav vse v Trstu živeče narode in ki je s svojimi deli pripomogel k promociji razumevanja v obmejnem prostoru. Govoru župana in zahvalam Laure Tomizza je sledil še svečani trenutek, ko so odkrili tablo na pročelju poslopja. Ta čast je pripadla dvanajstletni Elisabetti, vnukinji Fulvia Tomizze, in njegovi hčeri Franci. Številna množica, med katero je bilo opaziti tudi mnoge znane obraze, ki so del tržaške intelektualne srenje, je bila izredno zadovoljna nad dogodkom, ponos in veselje pa je bilo zaznati tudi v očeh Neria Tomizze, edinega Fulviovega brata. Gospod Nerio je v prijetnem klepetu spregovoril o bratovi ljubezni do literature, o njegovi strasti do branja že v rani mladosti, izvedeli pa smo tudi nekaj zanimivih anekdot iz zasebnega življenja. (sč) Poimenovanja se je udeležila tudi pisateljeva vdova Laura Levi Tomizza, tablo z imenom trga pa je odkrila dvanajstletna vnukinja Elisabetta kroma sv.ivan - Odprli sedež za zdravljenje odvisnosti od mamil Kakovostna zdravstvena, socialna in psihološka pomoč ljudem v stiski jutri - V Prosvetnem domu na Opčinah Campiello v spomin na Draga Gorupa Vse kaže, da so Slovenskemu kulturnemu društvu Tabor četrtki zelo pri srcu. Po zelo uspešnem maratonskem koncertu v podporo obnovi bo jutri v openskem Prosvetnem domu spet živo. Tokrat bodo na odrske deske spet stopili člani društvene dramske skupine z uspešnico Campiello (v prevodu in režiji Sergeja Verča.), ki so si naklonjenost občinstva že pridobili na premieri, ponovitvah in na festivalu v Mavhi-njah. Vračajo se torej Stina, mladenka, ki se prisiljeno vede in prav tako govori (Melita Malalan), njena stric Fabricij (Andrej Šuligoj), Vitez Astol-fi (Fabrizio Polojaz), Katra (Valentina Stergar), Lučka (Poljanka Miko-vič), Cvetka (Elena Husu), Nežka (Jasmina Smotlak), Urša (Tatjana Malalan), Jurček (Dejan Kalc), Tonček (Gregor Žnidarčič) ter gostilničarka (Sonja Zevnik). Toda ta ponovitev je še pose- bno pomembna. S tem nastopom bodo namreč člani dramske skupine Skd Tabor počastili spomin na pred kratkim preminulega kulturnega delavca Draga Gorupa, ki je dolgo let bil duša in prava gonilna sila dramskega odseka openskega društva in ne samo. Njemu je torej posvečena jutrišnja predstava, s katero Skd Tabor nadaljuje uspešno tradicijo, ki je imela v Dragotu svojega plemenitega nosilca in protagonista in bo kronana z nastopom na Linhartovem srečanju, festivalu najboljših ljubiteljskih dramskih skupin iz vse Slovenije od 24. do 26 septembra v Postojni. Tako, so prepričani društveni kulturni delavci, da bo spomin na Draga Gorupa še posebej ovrednoten. Med osmimi predstavami, ki so jih izbrali strokovni selektorji je namreč tudi Goldonijev-Verčev Campiello. Razlogov za jutrišnji ogled predstave (začetek ob 20.30) torej res ne manjka ... V svetoivanskem parku so sinoči slovesno odprli nov sedež centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih mamil SERT. Večletna obnovitvena dela tako zunanjosti kot notranjosti ene izmed najlepših zgodovinskih palač na Trgu Canestrini so se zaključila pred več meseci, tako da je delo lahko že steklo julija. »Vse od leta 1909je palača gostila direkcijo umobolnice: tu je bil urad Franca Ba-saglie, direktor je imel tu svoje stanovanje, nazadnje pa je bila v palači še bogata knjižnica,« je na slovesnosti dejal generalni direktor podjetja za zdravstvene storitve Franco Rotelli. Poudaril je, da je bilo opravljeno tudi zgledno restavratorsko delo, ki je upoštevalo predvsem stare lesene strope oz. tla ter stopnišče. Pomembna stavba s prav tako pomembnim namenom, je poudaril Rotelli: tam bodo ljudje v stiski našli potrebno pomoč, saj stoji deželna zdravstvena struktura ob strani tem, ki jih družba prevečkrat zavrača. »Zdravstveno podjetje si prizadeva, da bi pri tej pomoči sou-deležilo tudi družine pacientov, pa tudi sile javnega reda in tako rekoč vse družbeno tkivo.« Ob vhodu v center se obiskovalec najprej znajde v t.i. sprejemnem delu, kjer mu operaterji (na voljo jih je kakih trideset) prisluhnejo. Veliko je tu dvoran, kjer se lahko obiskovalec prosto pogovarja s strokovnimi operaterji, psihologi in socialnimi asistenti. Tu so namestili tudi ambulanto, kjer zdravniki in bolničarji opravljajo prosto- Številni so se včeraj udeležili slovesnega odprtja kroma voljne krvne izvide oz. kapilarni »screening« med obiskovalci, da bi ugotovili najbolj razširjene patologije. Seveda je pomoč prosta in brezplačna. V drugem nadstropju pa so uredili še urade, administracijo, tajništvo in direkcijo, tako da zaobjema struktura v celoti kakih 600 kvadratnih metrov površine. Na drugi strani poslopja je nameščena še druga ambulanta, ki sicer deluje že od velike noči. Tu se vsak dan oglasi nad 200 oseb, ki pride po metadon, saj največ pacientov potrebuje tovrstne nadomestke; tu jim opravijo tudi razne toksikološke izvide. Samo v lanskem letu so strokovni operaterji SERT-a obravnavali 841 ljudi, med katerimi jih je 115 prvič poiskalo pomoč v centru; povečini so bili to moški (557), med 16. in 22. letom starosti. Na novem sedežu, ki je nedvomno večji od prejšnjega (v Ul. Sai 7), bodo obiskovalce sprejeli v čistih in povsem dostojnih prostorih, kjer jim bo tudi zdravljenje mogoče nekoliko prijetnejše. »Lahko se ponašamo z najlepšim sedežem SERT-a v Italiji,« je bila evforična direktorica oddelka za odvisnosti Roberta Ba-lestra, ki je zdravstveno službo ocenila kot kakovostno in gostoljubno, saj je vsak gost deležen spoštovanja. Ob psihosocialni službi mu SERT ponuja tudi postopno vključitev v svet dela s štipendijami (60 letno). Omeniti pa velja tudi sodelovanje z združenjem staršev in občanov v boju proti zasvojenosti z mamili, s prefekturo in tržaškim zaporom. (sas) 15 Petek, 18. septembra 2009 ALPE-JADRAN / APrimorski ~ dnevnik Prvi Meta Village pri bivšem bazenu Bianchi Glasba, prodajna razstava, plesne performanse, športni utrinki, modni defileji, razstave, starodobniki, literarni kotički in enogastronomska ponudba. Vse to so sestavine pobude Meta Village, ki bo do nedelje zaživela na prostoru nekdanjega bazena Bianchi na Nabrežju Gulli. Vsak dan od 10. do 23. ure si lahko radovedneži ogledujejo mednarodne umetniške izdelke, zaplešejo (danes ob 15.30 country ples, ob 16.30 pa trebušni ples) in prisluhnejo glasbenim izvajalcem. Jutri dokumentarec o afriških pribežnikih Kulturno združenje Tina Modotti vabi jutri ob 20. uri na sedež v Ul Ponziana 14 (1. nadstropje), kjer bodo predvajali dokumentarni film Riccarda Jacone Come un uomo sulla terra. Gre za film socialne vsebine, ki se poglablja v nedostojne življenjske pogoje tisočih afriških pri-bežnikov in v libijsko upravljanje ilegalnih begov, ki ga financirajo evropske vlade. Dream: sanja za Afriko V dvorani Baroncini zavarovalnice Generali (Ul. Trento 8) bo v petek ob 17. uri srečanje z naslovom Dream: sanja za Afriko, ki ga prirejata skupnost Sv. Egidija in tržaški kolegij bolničarjev Ipasvi. Gre za pobudo, ki želi prikazati zaskrbljujoče podatke projekta Dream - Drug Resource Enhancement against Aids and Malnutrition, ki si že sedem let v desetih afriških državah prizadeva, da bi pomagal v boju proti Aidsu oziroma neprimernemu prehranjevanju. Prisotne bodo o projektu, ki ponuja Afriki eno upanje v boljšo bodočnost, spregovorili koordinatorka skupnosti Gabriella Bortolot, prostovoljki Sabrina Vigliani in Federica Marchi. Tečaji klasične in sodobne glasbe V centru glasbene umetnosti - Offi-cina della musica se je za otroke in odrasle začelo vpisovanje na tečaje klasične in sodobne glasbe (klavir, kitara - klasična in sodobna, bas, tolkala, bobni, saksofon, klarinet, violina in petje). Glasbeni pouk se bo začel oktobra pod vodstvom profesionalnih glasbenikov iz Milana in Rima. Informacije so na voljo na sedežu združenja v Ul. Gallina 1 (040/7658898) ali na spletu www.centrodartemusicale.som. Ladja Explora v Trstu Ladja za znanstveno-raziskovalne dejavnosti Explora je po večmesečni plovbi po severnih morjih priplula v Trst. Plovilo državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS je v tem času opravljalo tako rutinske dejavnosti kot tudi zahtevne podvige, podalo se je na primer do Keltskega morja in pa do otočja Svalbard v Severnem ledenem morju. Ladja Explora je v Trstu na začasnem tehničnem postanku, saj bo že v petek krenila novim izzivom naproti. Najprej bo v Severnem Jadranu omogočila izvedbo treh projektov, ki jih financira OGS, nato bo pred obalo Mark na vrsti raziskava o podzemnem ogljikovem dioksidu, s sredstvi družbe ENEL. Poskus kraje v marketu Policisti urada za nadzorovanje teritorija UPGSP so v ponedeljek popoldne ovadili na prostosti 33-letni-co. Ženska je v nekem supermarke-tu pri Sv. Ani skušala ukrasti razno blago in živila, opazila pa jo je uslužbenka, ki ji je pregledala torbo in poklicala policijo. 8 Petek, 18. septembra 2009 GOSPODARSTVO trgatev - Ponekod že končana, čez dober teden na vrsti teran Dobra letina v Bregu, na Krasu in pri Piščancih Letos so bile optimalne vremenske razmere - Dobra količina in dobra kakovost Letina bo povprečno dobra, ponekod bo celo zelo dobra. To podčrtu-jejo pri Kmečki zvezi po skoraj končani trgatvi, ki gre v Bregu proti koncu, medtem ko se ponekod na Krasu izteka trgatev belih sort in naj bi čez dober teden začeli trgati teran. Letina bo dobra tako po količini kot po kakovosti, k temu pa so prispevale ugodne vremenske razmere in dejstvo, da grozdja niso prizadeli gljivične bolezni ali škodljivci. Pri Kmečki zvezi so nam včeraj povedali, da je bilo razmerje med stopnjo sladkorja in kislostjo, ki sta temeljna parametra za določanje kakovosti mošta in torej vina, letos zelo ugodno. To pomeni, da bodo tako bela kot črna vina ob visoki alkoholni stopnji (ki je pač odvisna od količine sladkorja v moštu) ohranila tudi zadovoljivo raven kislosti. Kot vselej bodo vsekakor razlike med Bregom in Krasom. Za Kras tipična vina bodo z nižjo alkoholno stopnjo, a z višjo stopnjo kislosti, v Bregu pa bo veljalo nasprotno. To je namreč odvisno od različnih naravnih danosti. V Bregu je v povprečju višja temperatura in je manj padavin. Zato so vina močnejša in vsebujejo manj kislin, na Krasu so manj strukturirana in z višjo stopnjo kislosti. Dobra letina bo tudi zahvaljujoč se zelo dobremu zdravstvenemu stanju grozdja, ki ga letos niso prizadeli gljivični napadi in niti škodljivci. Sicer se je trgatev v Bregu skoraj zaključila, pravi Kmečka zveza, in to skoraj vseh sort, pretežno tudi rdečih. Na Krasu se večinoma izteka trganje belih sort, čez dober teden pa naj bi se lotili terana. Obeti so po mnenju strokovne službe KZ nedvomno dobri, saj je bilo poleg omenjenih ugodnih razmer dosti sonca in je bila torej dobra zrelostna stopnja. To naj bi veljalo tudi za teran. Tega naj bi letos zaznamovala primerna alkoholna stopnja in tudi teranu primerna visoka stopnja kislosti. Vse kaže torej, da bodo vse vrednosti dobre. Edina hiba je morda v tem, da je v zadnjih 20 dneh zatajil dež. Padavine so bile vsekakor letos ugodne, le avgust je bil iz tega vidika pod pričakovanjem. Kako pa na Piščancih? Andrej Bole nam je včeraj povedal, da letos še ni začel trgati, namerava pa začeti ta teden. Bole prideluje glero, malvazijo, vitovsko in refošk in pričakuje srednje dobro letino. Razen v primeru, da ne bodo njegovega grozdja pokvarili merjasci, kot se mu je to zgodilo lani, ko je bil ob 60 odstotkov pridelka. Letina bo dobra iz količinskega in iz kakovostnega vidika, pravi Bole, čeprav bo vse bolj jasno po končani trgatvi. Z njo bo začel kasneje, ker so Piščanci »nekje na pol med Bregom in Krasom« in je treba dobro preveriti, ali so grozdi primerno zreli. V tem smislu je moral Bole zaradi suše v zadnjih dveh tednih počakati na polno zrelost grozdja, poleg tega so z izjemo malvazije njegove sorte »pozne«. Da bo letina dobra, nam je v Bregu potrdil Euro Parovel, po besedah katerega je stopnja kislosti »ta prava« in grozdje »je v redu«. Zato so tudi vsi zadovoljni, zagotavlja Parovel, ki sicer s trgatvijo belega in rdečega grozdja še ni končal. Parovel, ki prideluje malvazijo, vitovsko in refošk, bo trgal še približno dvajset dni, saj grozdje zre počasi in »ni zato nobene sile«. Če so ponekod na Krasu že začeli s trgatvijo, v zgoniški občini tega še niso storili, nam je povedal Rado Milic. Ta bo vsekakor ta teden začel trgati belo sorto, in sicer vitovsko in malvazijo, medtem ko bo na trganje terana še počakal. Dosedanje meritve so pokazale, da so vse vrednosti uravnovešene in da kislost ni previsoka, zato bo vino »okroglo in brez špic«, je dodal Milič. Tudi zorenje je bilo dobro, čeprav je za nami dokaj sušno obdobje. Zdaj je napočil čas za trgatev in so obeti po njegovem mnenju dobri. Seveda v primeru, da ne bo deževalo. A.G. Letina bo dobra tako za bela kot za črna vina kroma ob sobotah Branja za mlade v spomin na Tomizzo V niz manifestacij, ki jih prireja tržaška občinska uprava v spomin na pisatelja Fulvia Tom-izza je vključen tudi mestni bibliotekarski servis, ki sicer deluje v okviru odborništva za kulturo in mestnih muzejev. Knjižnici Pierantonio Qua-rantotti Gambini in Stellio Mat-tioni prirejata v ta namen sobotna branja, ki se bodo odvijala od 19. septembra do 10. oktobra in sicer vsako soboto ob 10. uri. Branja bodo namenjena otrokom in mladim od sedmega do petnajstega leta starosti in bodo obsegala dela, ki jih je Tomizza namenil otrokom in mladim. Nanje se je pisatelj obračal z več svojimi deli, pri čemer je dobil navdih od svoje hčerke France, kateri je v otroških letih rad pripovedoval zlasti zgodbe o živalih. Vstop ob sobotah je prost, šole pa naj se prej najavijo. Množična udeležba kaže, da ima bivši odbornik Bandelli veliko somišljenikov kroma politika - Množica na javnem srečanju Franca Bandellija in somišljenikov »Bandellijevi fantje«: Ljudje so siti diktatov Za dialog in primarne volitve v desni sredini Nobene nove liste, ampak oblikovanje mnenjskega gibanja znotraj stranke Ljudstva svobode in primarne volitve za izbiro prihodnjega kandidata za župana Trsta, ker ljudje so siti diktatov. To je cilj t.i. »Bandellije-vih fantov« (»Bandelli boys«), se pravi, poleg bivšega občinskega odbornika za javna dela Franca Bandellija, še svetnikov Bruna Sullija, Claudia Frommla, Andrea Pellarini-ja in Salvatoreja Porra. Uporniki krajevnega Ljudstva svobode so - dober mesec dni po izbruhu polemike med Bandellijem in županom Robertom Dipiazzo ter predvsem podtajnikom Robertom Menio - širši javnosti orisali razloge, ki so po njihovem mnenju privedli do Bandellijeve odstranitve. Za to so izbrali včerajšnji popoldan in dvorano Saturnia tržaške Pomorske postaje, ki so jo morali zaradi navala občinstva razširiti. Množična udeležba dokazuje, da ima Bandelli veliko somišljenikov, kar priča tudi dosedanjih 5.287 zbranih podpisov v njegov prid. Udeležencem so »uporniki« orisali svoje poglede na nastalo krizo v tržaški desni sredini. Z omizja, ki ga je vodil novinar Fausto Biloslavo, so leteli očitki na račun župana Di-piazze in predvsem podtajnika Menie, ki je v začetku avgusta zahteval »premešanje« re-sorjev v občinskem odboru, Dipiazza pa se mu je, kljub deklarirani neodvisnosti od strank in kljub zagotovilu Bandelliju, da ga podpira, uklonil. »Razlog za mojo odstranitev je samo eden: očitno je, da sem bil kot javni upravitelj preveč delaven,« je v svojem posegu dejal Bandelli, ki se je vprašal, kam je končal tisti Dipiazza, ki ga je svojčas spodbujal k delu in ki je razglašal neodvisnost od strank: »Župan ima morda v prihodnosti kako perspektivo, ki je mi ne poznamo,« je pikro komentiral bivši odbornik, ki se je lotil tudi bivšega deželnega svetnika Sergia Dressija zaradi njegovih kritik v časopisu. Kaj pa želijo Bandelli in njegovi podporniki? Znotraj Ljudstva svobode zahtevajo jasna pravila, dalje svobodo izražanja, mnenja in kritike, predvsem pa to, da se prihodnjega županskega kandidata desne sredine izbere na primarnih volitvah. To tudi zato, ker Trst potrebuje predvsem resne in jasne načrte, s katerimi mora soglašati prebivalstvo. Od tod tudi predlog, naj se npr. glede gradnje uplinjevalnika pri Žavljah izvede referendum med krajevnim prebivalstvom. Svoj blagoslov »Bandellijevim fantom« je včeraj prinesel tudi Primo Rovis, v dvorani pa je bilo videti bivšega poslanca Gualberta Nicco-linija, deželno odbornico Alessio Rosolen, pa tudi svetnika levosredinske opozicije v tržaškem občinskem svetu Roberta Decarlija in Emiliana Edero. Dipiazza, predvsem pa Menia, sta opozorjena ... (iž) sindikati - Predstavniki CGIL o usodi uslužbencev Ad formanduma Pogajanja o odpuščanjih Predlogi za krčenje delovne sile so za sindikate nesprejemljivi, razvojni načrti pa niso povsem jasni Vodstvo slovenske izobraževalne ustanove, socialnega podjetja Ad for-mandum - tako se po novem imenuje nekdanji Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (SDZPI), ki je pred kratkim prešel pod okrilje goriškega izobraževalnega konzorcija Slov.I.K. - nadaljuje pogajanja s sindikati. Na mizi so ukrepi za krčenje stroškov v okviru preobrazbe zavoda, vroča tema so napovedana odpuščanja. Prihodnje srečanje, na katerem bi lahko padla kaka odločitev, naj bi bilo jutri. O pogajanjih smo se pogovorili z deželnim tajnikom sindikata FLC-CGIL Na-talinom Giacominijem in z deželnim referentom CGIL za poklicno izobraževanje Mauriziom Battistutto. Federacija delavcev znanja FLC, šolski sindikat SNALS in sindikat CISL so se dosedanjim predlogom vodstva zavoda odločno postavili po robu. Prvi načrt za reorganizacijo ustanove in krčenje stroškov (ko se je zavod še imenoval SDZPI) je predvideval najprej šest, nato pa pet odpuščanj v tržaškem sedežu (v Trstu in Gorici je uslužbencev skupaj 19). Bat-tistutta pravi, da je predlog o krčenju tretjine celotne delovne sile sindikaliste presenetil. Kljub dejanskim ekonomskim težavam SDZPI-ja so ocenili, da bi bil poseg pretiran in neosnovan, pogajanja pa so se nadaljevala. Po vstopu nove, edine članice (Slo-vika), je vodstvo zavoda po besedah Natalina Giacominija predlagalo kompromis: vpis treh uslužbencev v posebno obliko dopolnilne blagajne, ki jo predvideva zakon za kljubovanje globalni krizi, pa še polovično dopolnilno blagajno za četrtega uslužbenca, ki bi delal s skrajšanim urnikom. »Tudi ta predlog smo zavrnili. Sprašujemo se, ali bi podobni ukrepi olajšali ponoven zagon ustanove. Vse kaže, da je tu govor samo o golem krčenju stroškov,« pravi Giacomini. Sindikat FLC-CGIL se opredeljuje za solidarnostno pogodbo, ki bi zadevala vse zaposlene. Slednji bi morali v obdobju reševanja krize pristati na delo s skrajšanim urnikom, delovnega mesta pa ne bi izgubil nihče. Ko bi število zaposle- nih padlo pod določeno mejo, bi bil razvoj ustanove težko pojmljiv, meni Giaco-mini. Uslužbenci SDZPI-ja so že od februarja dalje delali z znižano plačo. »Nekateri delajo že trideset let, za krizo niso krivi in njihov položaj bi morali obravnavati spoštljivo,« pravi Battistutta. Na vprašanje, ali je bila med pogajanji omenjena možnost odpuščanja uslužbencev z najdaljšim delovnim stažem, je Battistutta odgovoril negativno: »O imenih sploh nismo razpravljali. Je pa res, da se uslužbenci tega bojijo.« »Slovenski zavod ima kot tak posebno strateško vlogo na tem ozemlju in je bil ustanovljen zaradi določenih potreb,« spominja Giacomini. Deželni tajnik in referent področnega sindikata dodajata, da razvojni načrti sploh niso jasni. Vodstvo ustanove še ni predstavilo dodelanega razvojnega načrta. Poleg tega sindikalisti pozivajo upravni odbor, naj se udeleži pogajanj skupaj z ravnateljem, saj se s predsednikom in z novo članico še niso srečali. (af) / TRST Sreda, 16. septembra 2009 9 šolstvo - Včeraj stopili v razred še malčki tržaških občinskih vrtcev in dijaki DPZIO J. Stefana V klopeh vsa populacija slovenskih vrtcev in šol Začetek pouka v vrtcih Oblak Niko, Modri delfin in Dijaški dom - Na zavodu Stefan 32 prvošolcev Od včeraj na Tržaškem pouk poteka v vseh vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom. Včeraj zjutraj so v učilnice stopili še zadnji pripadniki šolske populacije. Gre za malčke občinskih otroških vrtcev Oblak Niko pri Sv. Ivanu, Modri delfin na Greti in v Dijaškem domu ter za dijake Poklicnega zavoda Jožefa Stefana. Z njihovim prihodom v razrede se je tako pouk v slovenskih vrtcih in šolah na Tržaškem začel za 2.343 otrok in mladih, od katerih jih prvi letnik obiskuje 651. S poukom je torej začelo še preostalih 66 malčkov, ki obiskujejo slovenske občinske vrtce oz. slovenske oddelke občinskih otroških vrtcev: gre za 25 otrok vrtca Oblak Niko pri Sv. Ivanu, od katerih je devet novo vpisanih, za prav tako 25 otrok vrtca v Dijaškem domu (novih vpisov so tu imeli trinajst) in za šestnajst otrok vrtca Modri delfin, kjer imajo devet novih otrok. Od najmlajših k najstarejšim: po Liceju Franceta Prešerna, Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa in Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška je svoja vrata odprl tudi Poklicni zavod Jožefa Ste-fana, kjer bo v novem šolskem letu v klopeh sedel 101 dijak, na šoli pa se še posebej veselijo velikega števila prvo-šolcev. V januarju in februarju je poklicni zavod izbralo namreč kar 34 niž-ješolcev: število se je sicer v teku me- Letošnje dijake prvega razreda biološko kemijske oddelka zavoda Stefan so pričakale tudi nedavne maturantke kroma secev znižalo za dve osebi, ampak jih je ostalo še vedno 32, od katerih je sedem v prvem razredu biološko-kemij-skega oddelka, kjer so v preteklih letih trpeli krizo vpisovanja. Ob tej priložnosti so poleg profesorjev novinkam in novincem dobrodošlico izrekle tudi letošnje junijske maturantke, ki so uspe- šno opravile državni izpit (ena tudi z najvišjo oceno). Drugače populacija, ki obiskuje tako občinske kot državne vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, šteje 2.343 ljudi: 598 jih obiskuje otroške vrtce (državne 512, občinske pa 86 malčkov), 809 je učencev, ki obiskujejo osnovne šole, medtem ko je srednješolcev 936: 386 jih bo letos obiskovalo nižjo, 550 pa višjo srednjo šolo. Prvi letnik obiskuje 651 otrok in mladih: 238 v vrtcih (dvesto v državnih in 38 v občinskih), 172 v osnovnih šolah, 135 v nižjih in 106 v višjih srednjih šolah. uplinjevalnik »Pokrajina naj se jasno izreče« Politična tajništva Demokratske stranke, Komunistične prenove in Italijanskih komunistov, Slovenske skupnosti ter Občanov za Dolino, ki podpirajo večino na Občini Dolina, so zaprosila za srečanje s pokrajinskimi svetniki, izvoljenimi z dolinskega območja. V teku srečanja, ki je potekalo v ponedeljek, 14. septembra, so bili predstavljeni pokrajinskim svetnikom razni problemi na področjih, ki so v pristojnosti Pokrajine in ki se nanašajo na ozemlje dolinske občine, da bi s tem lahko spodbudili zanimanje s strani Pokrajinskega odbora. Še posebej so bili poudarjeni pozitivni posegi na področjih cestnih povezav in cestnega vzdrževanja, javnih zelenih površin in ostalih dejavnosti, ki so v pokrajinski pristojnosti. Krajevni predstavniki navedenih političnih stran so tudi zaprosili, da Pokrajinski svet zavzame jasno in nedvoumno stališče na temo upli-njevalnika v Žavljah in nanj vezanega podmorskega plinovoda. cerkev - V nedeljo je na Opčinah potekala tradicionalna procesija 61. Marijanski shod - zadnje srečanje Slovencev s škofom Ravignanijem Slovenski verniki tržaške škofije so se v nedeljo še zadnjič množično srečali s škofom msgr. Evgenom Ravignanijem ob priložnosti 61. Marijanskega shoda na Opči-nah ob nedavnem cerkvenem prazniku Marijinega rojstva. Škof Ravignani, ki bo čez nekaj tednov predal škofijo svojemu nasledniku nadškofu msgr. Giampaolu Cre-paldiju, je po uvodnih molitvah v župnijski cerkvi sv. Jerneja skupaj s slovenskimi duhovniki vodil tradicionalno procesijo po openskih ulicah (na sliki), ki so se je poleg ostalih vernikov udeležili številni skavti, narodne noše in člani Združenega zbora Zveze cerkvenih pevskih zborov, ki so pod vodstvom Edija Raceta in ob orgelski spremljavi Tomaža Simčiča tudi sooblikovali mašo, ki je po končani procesiji potekala v openski cerkvi. Škof Ravignani je med pridigo poudaril pomen duhovnih poklicev in izrazil zaskrbljenost zaradi krčenja števila slovenskih duhovnikov na Tržaškem ob stalnem večanju pastoralnih zahtev. Zato je po njegovih besedah treba vztrajati v molitvi ter organizirati primerne pastoralne izbire, predvsem med mladimi. razstava leonor fini - Jutri V Revoltelli Lara Komar in Aleksander Ipavec V muzeju Revoltella se do 18. oktobra nadaljuje razstava »Leo-nor Fini. L'Italienne de Paris«. Vsak četrtek so njene umetnine na ogled do 23. ure, kdor se bo jutri podal v muzej pa bo lahko prisluhnil tudi zanimivemu gledali-ško-glasbenem dogodku. Na terasi muzeja (ob slabem vremenu pa v avditoriju) bo namreč ob 21. uri gledališko branje igre Da dietro la maschera. Besedilo Giannija Fin-zija bosta brala igralca Lara Komar in Gualtiero Giorgini, spremljal pa ju bo harmonikar Aleksander Ipavec. narodni dom - Društvo Kons Zvoki kamna V petek ob 19. uri odprtje razstave Pavla Hrovatina Pavel Hrovatin kroma Zvoki kamna bodo v petek metaforično izzveneli v tržaškem Narodnem domu. Društvo za umetnost Kons začenja namreč jesensko sezono z razstavo kiparja in kamnoseka Pavla Hrovatina. Odprtje bo v petek ob 19. uri, umetnika bo predstavila Polona Škodič, večer pa bo obogatil tudi glasbeni spored, ki ga bodo izoblikovali Tom Hmeljak (li-tofon), Doris Kodelja (flavta) in Nonet Primorsko - Mačkolje pod vodstvom Aleksandre Pertot. Umetniški kamniti izdelki Pavla Hrovatina bodo na ogled do 9. oktobra. Hrovatin se je rodil leta 1954 v Briščikih, kjer še danes oblikuje kamen: pred skoraj dvajsetimi leti se je namreč približal kiparstvu, ljubezen do kamna pa je prelil v pravo umetnost. Kot je svoji predstavitvi zapisala Polona Škodič »Pavla Hrovati-na, kamnoseškega mojstra in svojevrstnega oblikovalca kamna, trdno zakoreninjenega v pokrajino rodnega primorskega krasa, že dolgo navdihuje misel in vodi prepričanje, da je umetnost odsev narave. Slikovito okolje, kjer je silna moč voda v davnih tisočletjih ustvarila impresivno kamnito poezijo in ji je človek v dolgih stoletjih vdelal edinstven življenjski pečat, odseva tudi v njegovih delih. Predano nadaljuje kamnoseško tradicijo svojih prednikov in išče vedno nove izzive.« Za njegova današnja dela je značilna abstrakcija izredno čistih linij in enkratna tri-dimenzionalnost: Kras zanj ni le kamen, saj v kamnitih reliefih rad upodablja tudi sonce in morje, ter kraško pokrajino. Pavel Hrovatin je svoje izdelke predstavil na preko sedemdesetih skupinskih in desetih samostojnih razstavah v Italiji, Sloveniji, Avstriji in Franciji.Najnovejša razstava, ki jo lahko občudujemo v Trstu, pa bo pot nadaljevala v Regensburg in Pariz. 1 0 Sreda, 16. septembra 2009 TRST / la contrada - Poklon ustanovitelju Spomini na Orazia Bobbia Odsotnost zapolnilo življenje in konstruktivni zagon njegovih naslednikov V gledališču se spomini zapisujejo na labilno snov enkratnega doživetja vsak večer različnega in edinstvenega nastopa. Tudi ob ogledu video posnetkov gledaliških predstav se spomini nekdanjih gledalcev težko usklajujejo s kristaliziranimi vtisi, ki jih ekran posreduje. S to ugotovitvijo je novinar in gledališki izvedenec Roberto Canziani odprl že tradicionalno srečanje v spomin na ustanovitelja gledališča La Con-trada Orazia Bobbia. Prav gotovo se spomin nanj, na njegove igralske kreacije in na njegovo vlogo v tržaški kulturni stvarnosti ni izbrisal; pravzaprav je praznino odsotnosti napolnilo življenje, konstruktivni zagon njegovih naslednikov in sodelavcev. Tudi spomin je postal dejanje: v treh letih so po njem poimenovali gledališče, obletnica pa je postala priložnost za vrednotenje njegove dediščine. Letos je publika prijateljev, gledališčnikov in abonentov napolnila dvorano Polacco, da bi si na spo- minskem srečanju ogledala posnetek predstave Američan iz svetega Jakoba (L'americano di San Giacomo-sezona 1998-99), obenem, da bi prisluhnila uvodnemu pogovoru z nekaterimi protagonisti uspešne, krstne uprizoritve teksta o vrnitvi tržaškega izseljenca. Izbira ni bila naključna, saj je ogled predstavljal trojni poklon Oraziu Bobbiu, ki je v predstavi odigral vlogo Tojota, a tudi pred kratkim preminulima Lidii Ko-zlovich (v predstavi je odigrala vlogo Mafalde) in samemu avtorju teksta, Tul-liu Kezichu. Kezich je s tem tekstom odprl tržaško trilogijo za gledališče La Contrada. Kot je povedal Canziani, se je v tistih letih pričel zgodovinski, vsebinski preobrat v tržaškem gledališču, ki je postopoma opustil avstro-ogrsko mitologijo Trsta in se poglobil v bolj de-likatno, povojno obdobje. Novo poglavje je zaznamovalo delo umetniškega jedra gledališča, ki se danes ravno tako dejavno angažira za na- daljevanje tega poslanstva; interpretka tiste predstave, radoživa Ariella Reggio in režiser Francesco Macedonio, katerima se je ob koncu pridružil še scenograf Sergio D'Osmo, sta spregovorila o tisti uprizoritvi s smešnimi anekdotami in bolj melanholičnimi spomini na mnoge sodelavce, ki jih ni več na odru življenja. Nit spomina, ki je včasih tudi grenak in nostalgičen, je zaznamovala pogovor, ki je bil v kontrastu z ropotanjem delavcev, ki obnavljajo dvorano in jo pripravljajo na začetek sezone. Gledališče se hvaležno spominja svojih temeljev, obenem gleda optimistično na bodočnost, kot je poudarila predsednica Li-via Amabilino, ki je navzočim predstavila zasedbo otvoritvene predstave Re-mitur!: »Tudi Orazio je vedno gledal naprej in upam, da nam bo ob strani in bo gledal z odobravanjem na vse, kar delamo.« ROP nabrezina Poslovili smo se od Nastje Gruden Veliko število prijateljev in znancev se je minuli četrtek poslovilo od domačinke Gruden Anastazije, poznane kot Nastje. Izhajala je iz ene najstarejših na-brežinskih družin, bila je dolgoletna pevka, tako pri zboru Igo Gruden, vse od časov, ko ga je vodil pokojni Erminij Am-brozet, kot pri cerkvenem zboru. Po opravljeni osnovni in srednji šoli je dokončala slovensko učiteljišče in se po letih občasnih zaposlitev kot vzgojiteljica, končno zaposlila kot šolska tajnica. Najprej je delovala v nabrežinski srednji šoli, končno pa je dočakala svojo upokojitev na šoli Dante v Trstu. Njeno delo je odlikovala velika navezanost in natančnost, saj je v raznih šolskih tajništvih preživela vse velike in manjše šolske reforme, delala pa je ne glede na urnik; srečeval si jo v vseh mogočih popoldanskih in večerni urah, ko se je vračala iz službe. Njena življenska pot gotovo ni bila posuta s cvetjem. Rodila se je v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja in je do-raščala v dobi najhujšega fašizma. Po vojni se je vpisala v slovenske šole in dosegla učiteljsko diplomo. Po upokojitvi jo je le dan pred sedemdesetim rojstnim dnem zadela kap, ki jo je kot težkega invalida spravila na voziček. Njeno življenje se je tako dolga leta nadaljevalo v domu »Stuparich«, kjer so jo redno obiskovali sestri in brat. Pred nekaj meseci se je njeno stanje poslabšalo in je v bolnišnici dočakala svoje slovo. Pri verskem pogrebu ji je v slovo zapel Cerkveni zbor, devinski župnik, gospod Giannini, pa je svoj obred z občutljivostjo izpeljal dvojezično. Draga Nastja, počivaj v miru zraven svojih staršev in uživaj tisti pokoj, ki ga v življenju nisi uživala. n.k. Včeraj danes Danes, SREDA, 16. septembra 2009 LJUDMILA Sonce vzide ob 6.44 in zatone ob 19.14 - Dolžina dneva 12.30 - Luna vzide ob 3.38 in zatone ob 17.53 Jutri, ČETRTEK, 17. septembra 2009 FRANČIŠKA VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,1 stopinj C, zračni tlak 1016,8 mb raste, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,9 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 19. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268); Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A.Pro-sek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. K Čestitke MAJNA danes tvoj rojstni dan slaviš, a vedno mlada ti se zdiš. Še vedno rada v rokah knjige držiš in v »palestri« se potiš. V naši družbi se tudi razjeziš a kljub vsemu se z nami veseliš. Vse najboljše ti želimo MA, NO, F A, AL, DA, DA, DA. V Medjavasi je dobrodošel ALEKS RADETIČ. Njegovega prihoda se veselijo mamica Erika, očka Marko, brat Peter skupaj z nonoti, stricama, tetama in bratranci. U Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri 3D«. ARISTON 17.00, 18.45, 21.00 »Video-cracy - Basta apparire« (Benetke - Festival kina 2009). CINECITY - 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Il grande sogno«; 16.00, 18.10, 20.10, 22.10 »Drag me to hell«; 16.30, 20.00, 22.15 »Segnali dal futuro«; 18.00, 20.00, 22.10 »Ricatto d'amore«; 16.00, 17.00, 18.00, 19.00, 20.00, 21.00, 22.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«; 16.10 »L'era glaciale 3 - L'alba dei di-nosauri«. FELLINI - 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Il cattivo tenente«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ri-catto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00 »Cheri«; 18.00, 21.45 »La custode di mia sorella«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10, 22.00 »Brez povratka 4 3D«; 17.20, 19.20, 21.20 »Grda resnica«; 16.20, 19.00, 21.40 »Državni sovražniki«; 16.30, 18.20 »Garfield in festival zabave«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »G.I. Joe - La na-scita dei cobra«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Segnali dal futu-ro«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Drag me to hell«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; Dvorana 2: 17.50, 19.50, 22.10 »G.I. Joe - La na-scita dei cobra«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.00 »Il grande sogno«; Dvorana 4: 17.40, 19.50, 22.00 »Segnali dal futuro«; Dvorana 5: 18.00 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.10, 22.00 »Ricatto d'amore«. H Prireditve SKD TABOR vabi v četrtek, 17. septembra, ob 20.30, v Prosvetni dom na Opčinah na gledališko predstavo C. Goldoni Campiello v izvedbi domače gledališke skupine. Prevod in režija Sergej Verč. Ponovitev je posvečena spominu na kulturnega delavca Dragota Gorupa. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete prireja v petek, 18. septembra, ob 19. uri glasbeno pravljico »Mavrična ribica« v izvedbi otroške skupine KD Slovenec. Režija Boža Hrvatič. BAMBIČEVA GALERIJA: fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. V sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra, PO-PE 10.00-12.00 in 17.00-19.00, Op-čine, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. S Poslovni oglasi PRODAM HIŠO z vrtom v Rep- niču. Tel.: 335-6948813 0 Mali oglasi DEKLE IŠČE ZAPOSLITEV kot varuška, eventuelno tudi pomaga pri pisanju nalog. Tel. 340-276275. GOSPA SREDNJIH LET z dolgoletnimi izkušnjami išče dvakrat tedensko delo kot hišna pomočnica ali za likanje perila. Klicati v večernih urah tel. št. 040 - 200930. IŠČEM KNJIGO »Pregled slovenskega slovstva« - Kos. Tel. 338-4679712. KROMPIR naravno gnojen in neškro-pljen, prodajamo v Mavhinjah št.11, cena 30,00 evrov za 25 kg. Tel. št.: 040299806. KUPIM seno za stelje, lahko je tudi staro. Tel. 348-3077185. MALI ČOLN znamke Abate, 3.20 za 1.30 z vsemi pripomočki ugodno prodam. Tel. št.: 338-7281332. NA PROSEKU oddajam opremljeno stanovanje v najem. Tel. 320 -1509155. OPRAVLJAM vsa hišna dela. Tel. 040 - 251062, ob uri kosila. PARKIRNI PROSTOR v Foro Ulpiano dajem v najem. Tel. 347-8003883. PEČ NA PELLET extraflame duchessa, 10 kw, rabljena samo eno zimo, še eno leto v garanciji, prodam za 1.300 evrov. Podarim štiri vreče bukovega pelleta in sesalnik za pepel. Tel. št.: 335-5981232. PRODAJAM belo grozdje - Vitovska. Tel. 347-4729314. PRODAJAMO DRVA za kurjavo. Tel. 335-5254551 ali 335-6373295. PRODAM belo grozdje iz obale pod Križem, malvazija, glera. Tel. št.: 040220104. PRODAM belo in črno grozdje. Tel. št.: 348-3127194. PRODAM PEČ NA DRVA v dobrem stanju, cena 600 evrov. Tel. št. 040 -214526. PRODAM STANOVANJE na Proseku (Ul. S. Nazario), 70 kv. m., v odličnem stanju. Tel. 347-9091856. PRODAM belo in črno grozdje; tel. 3314331079. SIMPATIČNE MUCKE podarimo ljubitelju živali. Tel. št.040 - 213701. H1 Osmice V SAMATORCI sta odprla osmico Mario in Ondina Gruden. Tel. 040229449. Vabljeni! Loterija 15. septembra 2009 Bari 22 60 41 12 11 Cagliari 80 57 24 61 6 Firence 23 72 19 2 13 Genova 72 3 65 79 26 Milan 14 20 7 64 71 Neapelj 61 11 66 80 26 Palermo 81 28 2 34 56 Rim 78 40 45 86 33 Turin 9 84 15 8 76 Benetke 64 72 75 50 37 Nazionale 30 50 83 25 13 Super Enalotto Št. 111 26 60 61 72 85 88 jolly 73 Nagradni sklad 5.375.147,45 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 54.560.217,23 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 12 dobitnikov s 5 točkami 67.189,35 € 1.801 dobitnikov s 4 točkami 447,68 € 74.082 dobitnikov s 3 točkami 21,76€ Superstar 54 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 44.768,00 € 392 dobitnikov s 3 točkami 2.176,00 € 5.895 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 39.245 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 94.263 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 16. septembra 2009 1 1 9 Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM TRST obvešča, da so v teku vpisovanja za popoldansko bivanje in učne ure pod vodstvom strokovno usposobljenega osebja, za osnovne, nižje in višje srednje šole. Za informacije in vpis : ul. Ginnastica 72 - Trst, tel. 040573141 DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da se bo pouk v otroških vrtcih v tednu od 14. do 18. septembra zaključil ob 13.30 po kosilu. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji: tehnike administrativnega vodenja osebja 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,3 evrov za vsako uro prisotnosti na delovni praksi, tečaj brezplačen). Tečaj je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in bo potekal na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 25. septembra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali in-fo@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali in-fo@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. M Izleti DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na izlet v Kumrovec, Pod-sredo in Olimje v nedeljo, 4. oktobra. Odhod predviden iz Milj (avtobusna postaja) ob 6.uri, iz Korošcev ob 6.15, iz Zavelj ob 6.30, vrnitev v Milje pa okoli 21.ure. Cena 45,00 evrov vključuje avtobus, vodiča, vodene obiske, vstopnine, kosilo s pijačo. Za informacije in vpisnine je na razpolago gospa Vesna , tel.št. 040-271862 (ura kosila). Potrditi udeležbo najkasneje do nedelje, 27.septembra. IZLET NA KOROŠKO - Zupnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). KONZORCIJ TRŽAŠKIH ČEBELARJEV organizira v soboto, 3. oktobra, poučen izlet na sejem »Attrezzi e miele« v La-zise. Cena na osebo 10,00 evrov. Izleta se lahko udeleži tudi kdor ni čebelar. Za informacije poklicati na tel. št. 040-2158246 (Settimi), ali 040-211790 (Hussu). SKD SLOVENEC in Pustni odbor iz Bor-šta in Zabrežca organizirata v nedeljo, 4. oktobra, za člane in simpatizerje avtobusni izlet v Goriška Brda. Spored: voden ogled kleti v Dobrovem in muzeja 1. svetovne vojne v Kobaridu. Kosilo bo na turistični kmetiji »Belica« v Medani. Vpisovanje v srenjski hiši v petek, 18. septembra, od 18.30 do 20. ure in ponedeljek, 21. septembra, od 19.00 do 20.30. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123. Ü3 Obvestila DRUŠTVO JOGA v vsakdanjem življenju Popetre obvešča, da se pričnejo začetni tečaji redne vadbe joge v naslednjih krajih: v Domu krajanov v Ajdovščini ob 18.30 vsako sredo (začetek danes, 16. septembra); v domu starejših občanov Ilirska Bistrica ob 18.30 ob četrtkih (začetek 17. septembra). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, učitelj joge v vsakdanjem življenju. Tečajniki potrebujejo: udobno oblačilo, armafleks in odejo. Gre za sistematično vadbo joge po sistemu svetovno priznanega indijskega učitelja Paramhans Swami Mahesh-waranande, ki omogoča zdravje, dobro počutje in notranjo umirjenost. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin-Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem ob sredah in petkih popoldne, od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Delavnica bo danes, 16. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št.: 040299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. OTROŠKI PEVSKI ZBOR Mini Ventu-rini sporoča, da bo informativni sestanek danes, 16. septembra, ob 16.30 v centru Anton Ukmar Miro pri Dom-ju. Vabljeni stari in novi pevci. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da se vaje pričnejo v četrtek, 17. septembra. PLESNA SKUPINA VIGRED za osnovnošolce in učence nižje srednje šole obvešča, da bo prvo srečanje v četrtek, 17. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šempolaju. RAJONSKI SVET za zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 17. septembra, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek št. 159). BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Trebčah športno igrišče. V petek, 18. septembra, Sun Machine, Vasco Rossi tribute band Rewind. Sobota, 19. septembra, Bandomat, Tony Cetinski, Dj Riky. Nedelja, 20. septembra, Mladi kraški muzikanti, 3 Prašički. Petek, 25. septembra, Fifti & More, Ana Pu-pedan. Sobota, 26. septembra, 3 Prašički, Siddharta, Dj Riky. Nedelja, 27. septembra, Salzburg Qintett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspa-ce.com/beermusictrebiciano. GLASBENA ŠOLA PIHALNEGA ORKESTRA RICMANJE vabi na informacijski sestanek za šolsko leto 2009/2010, ki bo v petek 18. septembra, ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Ob priliki bo srečanje s pedagogi in možnost vpisnine. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za vse, otroke in odrasle, ki bi radi vstopili v godbo. Tečaji, ki jih bodo vodili diplomirani profesorji tolkal, pihal, trobil in glasbenih uric za najmanjše se bodo vršili v šolskem letu 2009/2010 na sedežu godbe, v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi 12). Vsi zainteresirani se lahko javijo na tel. št. 347-1553489 (Niko) na tel. št. 040-200777 (v večernih urah). Skupni informacijski sestanek bo 18. septembra ob 18.00 na sedežu godbe. KRUT obvešča, da so društveni prostori odprti s sledečim urnikom: od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 od ponedeljka do četrtka in od 9.00 do 13.00 ob petkih. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 18. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2009/2010. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370). TABORNIKI RMV sporočajo, da bodo informativni sestanki s starši v naslednjih terminih in krajih. Na Konto-velu (telovadnica) v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3496372770 -Mateja), v Saležu v v soboto, 19. septembra ob 16.00 (info: 3408940225 -Madalena), v Križu v domu Alberta Sirka v petek, 18. septembra ob 16.00 (info: 3349309930 - Jakob), v Dolini v telovadnici pa v soboto, 19. septembra, ob 16.00. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skdevin.it ali pa na 040-209873. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM obvešča, da rekreativna telovadba poteka po običajnih urnikih. TEČAJ V BAZENU ZA DOJENČKE Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov AN-PEC obvešča, da se bodo tečaji v bazenu začeli 2. oz. 3. oktobra s sledečim urnikom: skupina 0-12 mesecev ob petkih med 10.30 in 11.30, skupina 1236 mesecev ob sobotah med 16.30 in 17.30. Za prijave in informacije: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. št.: 328-4559414. Število mest je omejeno. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri bo začetna šolska maša za učence osnovne šole in malčke iz vrtca. AŠD SHINKAI KLUB sporoča lanskim atletom, ki se v nedeljo, 4. oktobra, nameravajo udeležiti turnirja na Jesenicah, da se bodo pripravljalni treningi začeli v ponedeljek, 21. septembra, ob 18. uri v zgoniški telovadnici. Ostali in novi atleti bodo začeli z rednimi treningi 6. oktobra ob 16 uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 - 4033343. KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo v ponedeljek, 21. septembra, začela redna vadba pilatesa s sledečim urnikom: ponedeljek, ob 18.00 za hrbtenico, ob 19.00 nadaljevalni; četrtek ob 18.00 začetniki, ob 19.00 za hrbtenico, ob 20.00 nadaljevalni. Za vpis in pojasnila na tel. št.: 040-327327 ali 3404835610 (Anica); 040-327062 ali 3282767663 (Norma) v večernih urah. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste malčke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovnošolce. Prvo srečanje v ponedeljek, 21. septembra, ob 16. uri, ob 17.00 sestanek s starši, v Štalci v Šempolaju. ZDRUŽENI MEPZ SKALA - SLOVAN začne z vajami v novi sezoni 2009/10 v ponedeljek, 21. septembra, ob 20.30 v zadružnih prostorih doma Skala v Gropadi. Vabljeni vsi dosedanji pevci in pevke! Zaželjeni so novi glasovi! PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo redna vadba pričela 22. septembra. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-200620 ali na 349-6483822 (Mileva). OPZ IN MLPS VESELA POMLAD pričenjata pevsko leto in vabita nov pevce, da se jim pridružijo. Prva pevska vaja bo v četrtek, 24. septembra, ob 17. uri za nižješolke in ob 18. uri za višje-šolke, v petek, 25. septembra, ob 16.30 za osnovnošolce. Starši so vabljeni na informativni sestanek, ki bo v sredo, 23. septembra, ob 20. uri v Finžgarje-vem domu na Opčinah. BALETNO DRUŠTVO Sežana vabi vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, k vpisu baleta (od 5 let dalje), jazz baleta (od 11 let), baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka od ponedeljka do petka med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Info: 041/784754, 041/524-310. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine je začel novo sezono. Vaje bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih (ali sobotah). Informacije Eva Pozzecco, tel. št.: 333-1435318. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze prireja Slovensko deželno knjižno izložbo v petek, 25. septembra, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51) z naslednjim sporedom: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. V primeru slabega vremena prireditev odpade. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina - Palčki (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina - Zajčki (8-14 let) ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina - Škrati (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regione.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. YOGA - SKD IGO GRUDEN: telovadba za dobro počutje, ki jo vodi Divna Slavec, se prične v ponedeljek, 28. septembra, po naslednjem urniku: pon.-sreda od 18.30 do 20. ure, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, sreda od 10.30 do 12. ure. Za vpis in informacije: 040-299632 ali 3395281729 (Vera). O.N.A.V - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 26. septembra, v popoldanskih urah voden obisk kleti Bulfon. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave: spletna stran www.onav.it; elektronska pošta: trieste@onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Konverzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septem-bra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soš-čevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 3494103131, e-mail: gdp1904@libero.it. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste muzikan-te stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štalci v Šempolaju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpi-si tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 338-6439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj mo-torike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. KRUT ob priliki Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in na- stopa MPZ Fran Venturini prireja za svoje člane avtobusni prevoz dne 1. oktobra. Do zasedbe mest! Za podrobnejše podatke in vpisovanje tel. 040-360072 - Krut, ul. Cicerone 8/B, Trst. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE obvešča da sprejema vpise na sledeča plesna tečaja: sodobni ples namenjen osnovnošolcem, ki ga bo vodila Raffaella Pe-tronio in Hip-Hop ples namenjen mladini iz srednje in višje šole pod vodstvom Jelke Bogatec. Vadbene ure se bodo pričele v oktobru. Za informacije poklicati na mob. 349-7338101. AŠZ BOR organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 040-51377. EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra, v osmici pri Marti Zigon v Zgoniku. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 3393693792. KRUT vabi v Terme Strunjan od 4. do 14. oktobra na skupinsko počitnikovanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Vse podrobnejše informacije in vpisovanje na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b - tel. 040 - 360072. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Servizi) prvo nadstropje. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD France Prešeren sporoča, da potekata vadba Pilatesa in telovadba za zdravo hrbtenico ob torkih in petkih, od 19. do 20. ure Pilates, od 20. do 21. ure telovadba, v telovadnici srednje šole S. Gregorčič v Dolini. VADBA JOGE, ki se že desetletje uspešno odvija v prostorih ŠKC v Lonjerju, se bo pričela v torek, 29.oktobra, ob 19.uri. Potrditve in nove prijave na tel.št. 333-5062494 od 21.septembra dalje. Prispevki V spomin na Angelo Ravbar por. Milic darujejo družine Milic 100,00 evrov za združeni pevski zbor Repentabor. Namesto cvetja na grob Nadje Zagar daruje Ada z družino 20,00 evrov za cerkev na Pesku. t Zapustil nas je naš dragi Aleksij Primosi Od njega se bomo poslovili danes, 16.9.2009, od 10.40 do 11.40 v ulici Costalunga. Svojci Trst, Bazovica, 16. septembra 2009 t Mirno nas je zapustila najina draga mama Marija Koršič (Marica) učiteljica - stara 102 leti Zalostno vest sporočata hči Lučka in sin Dušan z družino Pokojnica bo ležala v mrliški vežici na pokopališču v Stari gori (Nova Gorica) v četrtek, 17.9.2009, od 10.00 do 12.00 ure. Pogreb bo v petek, 18.9.2009, ob 10.30 v cerkvi v Mavhinjah. Mavhinje, Domžale 16. septembra 2009 Ob boleči izgubi drage gospe učiteljice Marice Koršič izreka hčerki Lučki in sinu Dušanu iskreno soža-lje družina Fabec 12 Sreda, 16. septembra 2009 KULTURA / argentina - Uspešna turneja okteta Suha in tria Lipuš s Koroške beograd - Gledališče Letošnji Bitef z motom Kriza očarali Argentino in njene Slovence kapitala - umetnost krize Ambasadorji slovenske pesmi Štirinajst koncertov in štiri maše v Buenos Airesu, Mendozi in v Bariločah - Prisrčen sprejem, nove vezi BUENOS AIRES/CELOVEC - Oktet Suha iz istoimenske dvojezične občine na južnem Koroškem, ki je že nastopil v Avstraliji, v ZDA, na Švedskem, v Ukrajini in v drugih evropskih državah, se je te dni vrnil iz uspešne turneje po Argentini oz. bolje rečeno z obiska pri Slovencih v Argentini. S 14 koncerti v 16 dneh so ambasadorji slovenske pesmi s Koroške - oktet Suha pod vodstvom Jokeja Logarja (glasbeni vodja Edi Oraže) sodi med najkvalitetnejše oktete v srednjeevropskem prostoru - očarali slovensko publiko v državi gav-čov od Buenos Airesa do Bariloč in Men-doze v Andah, vrhu tega so sooblikovali še štiri maše v največjih slovenskih centrih v velikanski argentinski metropoli s svojimi skoraj 14 milijoni prebivalci. Tudi argentinska oz. mednarodna publika je lahko uživala v petju slovenskih pevcev iz Avstrije, in sicer na posebnih koncertih v muzeju Isaac Fernandez Blanco v Buenos Ai-resu in na univerzi v Bariločah. V koncertih vrhunskih vokalistov, katere je skoraj povsod glasbeno spremljal slovenski Trio Lipuš iz Pliberka na Koroškem, je uživalo nad 2000 argentinskih Slovencev, vabilu na koncerta na univerzi v Bariločah in v muzeju v Buenos Airesu pa se je odzvalo tudi veliko število Argentincev in tu živečih Avstrijcev. Vsepovsod kjer so nastopali, so bili ambasadorji slovenske pesmi in glasbe iz Avstrije sprejeti z odprtimi rokami, velikim navdušenjem in tudi z veliko hvaležnostjo. Pri tem ni bil redek slučaj, da so se nekateri z osebnim avtom, avtobusom ali celo z letalom podali na nekaj sto kilometrov dolgo pot, samo da so lahko spremljali nastop rojakov iz Avstrije; nekateri celo dva-ali večkrat. Oktet Suha je slovensko občinstvo seveda najbolj navdušil s slovenskimi pesmi s Koroške (med njimi Kernjakove, Na-geletove in lastnimi), pevci iz Suhe pa so se v daljni Argentini predstavili tudi s širokim spektrom mednarodnih pesmi v angleščini, ukrajinščini, italijanščini, hrvaščini, itd. Obenem so na turneji (samo v Argentini so prepotovali nad 4500 kilometrov!) predstavili tudi svojo najnovejšo zgoščenko, ki so jo posneli ravno pred potovanjem v Argentino pod geslom »Živijo na svet«. »Vzdušje na koncertih je bilo enkratno, sprejeli so nas, kot da bi se poznali že dolga leta,« je opisal prisrčen sprejem skupine s Koroške njen vodja Jokej Logar. Še posebej je goste iz daljne Evrope presenetilo, kako argentinski Slovenci tudi po štirih in več generacijah gojijo slovenski jezik, slovensko kulturo, slovenski Zaključni večer v slovenskem domu v mestnem predelu San Justo v Buenos Airesu so poleg gostov iz Koroške sooblikovali tudi slovenski zbori in plesne skupine tamkajšnjega slovenskega društva (desno); člani okteta Suha in tria Lipuš pred obeliskom sredi argentinske prestolnice (spodaj) . lukan živelj: ustvarili so si tudi potrebno infrastrukturo v obliki društvenih domov s kulturnimi in šolskimi prostori, športnimi igrišči in dvoranami. »Soočeni pa so seveda tudi s problemi, ki jih dobro poznamo Slovenci v Avstriji, Italiji oz. manjšine sploh. Največji problem je nedvomno asimilacija!« Uspešno turnejo okteta Suha in tria Li-puš po drugi največji državi Južne Amerike je organiziral član okteta Pavel Olip, v Argentini pa so za brezhiben potek turneje in polne dvorane skrbeli Mirijam Oblak in slovenska društva v Buenos Airesu, v Ba-riločah in Mendozi. Gmotno pa je potovanje v Argentino podprla vrsta privatnih in javnih sponzorjev in donatorjev iz cele Koroške, pokroviteljstvo nad turnejo pa sta skupno prevzela avstrijsko in slovensko veleposlaništvo, ki sta v čast gostom tudi organizirala slavnostni koncert v Museo Isaac Fernandez Blanco v Buenos Airesu. Turneja po Argentini bo ostala nepozabna ne le za oktet Suha in trio Lipuš ter njihove spremljevalce, temveč tudi za Slovence v Argentini, ki so - kot je po koncertu v Slovenski Pristavi v Buenosu Aires poudarila ganjena obiskovalka koncerta -uživali ob »pristni, plemenito izvajani slovenski pesmi s Koroške«. Del tega užitka bodo slovenski Argentinci vrnili Korošcem že v prihodnjem letu: na povabilo okteta Suha, bo slovenski oktet iz Mendoze gostoval na tradicionalnem Festivalu oktetov na suškem gradu na Koroškem. Ivan Lukan Mednarodni festival novih gledaliških tendenc, Bitef, ki se je v 43. izdaji začel sinoči, je na veliki sceni centra "Sava" odprl nemški dramatik Roland Schim-melpfenig. Schimmelpfenig je član mednarodne žirije, ki bo ocenjevala devet predstav iz glavnega programa, izbrala sta ga Jovan Cirilov in Anja Suša. Predsednik žirije Bitefa, letos pod motom Kriza kapitala - umetnost krize, je francoski tea-trolog Patris Pavis, člani pa hrvaški režiser Oliver Frljic, srbski igralec Vladimir Aleksic in dramatičarka Maja Pelevic. Do 24. septembra bodo v glavnem programu na več odrih nastopili gleda-liščniki iz Kanade, Švice, Hrvaške, Norveške, Nizozemske, Nemčije in Srbije. Direktorica Bitefa Jelena Kajgo je spomnila, da je Bitef teater prejšnji teden gostoval v Berlinu s predstavo režiserja Nikite Milivojevica "Zimske bašte" (Zimski vrtovi), ki je nastala v sklopu programa sodelovanja "Enparts", ki so ga predstavili na lanskem Bitefu. Že 26. septembra bo na Bitefu gostoval Deutsches Theater iz Berlina s predstavo "Bure baruta" (Sod smodnika) v režiji Dimitera Gočeva, ki so jo postavili v koprodukciji z Beneškim bie-nalom in Bitef teatrom. Cirilov je povedal, da se bodo v spremljevalnih programih spomnili 20. obletnice smrti ustanoviteljice in prve direktorice Bitefa Mire Trailovic. V Muzeju gledališke umetnosti bodo odprli razstavo risb in karikatur Cirilova. Prikazali bodo dokumentarni film Milana Šarca Talijina hči, v katerega je vključen zadnji intervju s Trailovicevo iz leta 1989. Tako bova spet skupaj, je dejal Cirilov, umetniški direktor Bitefa več kot štiri desetletja. Na okrogli mizi bodo govorili na temo Kvizlingi v umetnosti, navdih bo ponudila norveška predstava iz glavnega programa, Pisatelj, o življenju in opusu Knuta Hamsuna. Direktor Ateljeja 212 Kokan Mladenovic je dodal, da bo to prva od tribun v Ateljeju 212 v sezoni. Z njimi bi radi teatru vrnili nekdanjo provo-kativnost, iz katere se je porodil tudi Bi-tef. Program Bitef na filmu bo temati-ziral nekdanje krize, spomnil na obdobje fašizma in stalinizma ter možne posledice krize. Pod naslovom Kriza kapitala - film krize bodo v Muzeju Jugoslovanske kinoteke prikazali igrani film Sadovi jeze Johna Forda (ZDA, 1940), po romanu Johna Steinbecka, in dokumentarca Navadni fašizem (SSSR, 1965) Mihai-la Roma in Brez premora (Rusija, 2007) Galine Dolmatovske. (STA) književnost - Od jutri do četrtka preko sto petdeset kulturnih dogodkov Pordenonelegge tudi slovensko obarvan V Pordenon prihajajo zveneča imena svetovne književnosti in filozofije - V soboto in nedeljo tudi nekaj slovenskih dogodkov v priredbi Društva slovenskih pisateljev Jutri se začenja deseta izvedba mednarodnega festivala Pordeno-nelege. V Pordenonu se bo med četrtkom in nedeljo zvrstilo na desetine literarnih dogodkov, ki želijo omogočiti širše poznavanje književnosti, a tudi poglabljanje aktualnih družbenih vprašanj. Na trgih, v knjižnicah, na županstvu in drugih mestnih lokacijah, bodo nesporni protagonisti avtorji in njihgove knjige. Na obisk prihajajo Margaret Mazzantini, Rosetta Loy, Gianrico Carofiglio, Daria Bignardi, Edward Luttwak, Beppe Severgnini, Massimo Cirri, Jostein Gaarder, a tudi Beppino Englaro, Paolo Flores DAr-cais in številna druga bolj ali manj uveljavljena imena. Med njimi zastopata morda najvidnejše mesto slovenski filozof in psihoanalitik Sla-voj Žižek ter nemški filozof Peter Sloterdijk. Pomembna protagonista sodobne filozofske scene bosta v Por-denonu nastopila v soboto in nedeljo. Popoln spored letošnje desete izvedbe, v katerem so navedeni urniki in lokacije preko sto petdesetih dogodkov, je na voljo na spletni strani www.pordenonelegge.it. Slovenska prisotnost postaja prava stalnica pordenonskega festivala. Lani je osrednji Trg sv. Marka gostil Borisa Pahorja, nastopil pa je tudi Drago Jančar. Za letošnjo še boljšo zastopanost slovenske književnosti pa gre zasluga Društvu slovenskih pisateljev in centru Europe Direct iz Pordenona. V soboto, 19. septembra, bo ob 15. uri na sporedu srečanje med Markom Sosičem in Miranom Košuto. Pogovor o sodobni slovenski književnosti in delih obeh tržaških avtorjev bo povezovala prevajalka Darja Betocchi, ki je med drugim pravkar končala italijanski prevod Sosičevega romana Tito, amor mijo. Pogovor naj bi posnela tudi priljubljena radijska oddaja Fahrenheit. Ob 16. uri bo sledila predstavi- Marko Sosič kroma Jttfc Darja Betocchi kroma tev antologije sodobne slovenske poezije Decametron, ki je izšla v zbirki Litterae Slovenicae pri DSP. Miran Košuta kroma Njen urednik in avtor spremnega eseja je Miran Košuta, v njej pa so zastopani Cvetka Bevc, Ivan Dobnik, Maja Vidmar, Cvetka Lipuš, Miha Obit, Primož Čučnik, Lucija Stupi-ca, Jurij Hudolin, Miklavž Komelj in Andrej Hočevar. Vsak avtor je v zbirki predstavljen s sliko, biografijo in petimi pesmimi, ki so objavljene tako v slovenskem kot tudi italijanskem jeziku. Prevode sta priskrbela Jolka Milič in Miha Obit. Predstavitev bo obogatilo branje poezij, pri katerem bodo sodelovali tudi neka- Slavoj Žižek teri italijanski pesniki. V večernih urah (ob 22.30) bo svoje poezije predstavila tudi beneška pesnica Antonella Bukovaz. V nedeljo, 20. septembra, ob 16. uri bo na vrsti slovenska mladinska književnost. Janja Vidmar bo predstavila svojo knjigo Moja Nina, z njo pa se bo pogovarjal izvedenec za mladinsko književnost Livio Sossi. Prisoten bo tudi ilustrator Matjaž Schmidt: v Palači Gregoris si bo mogoče ogledati tudi razstavo njegovih ilustracij. (pd) / SVET Sreda, 16. septembra 2009 13 izrael - Posebni ameriški odposlanec Mitchell na obsiku ZDA vztrajajo na zahtevi po zamrznitvi gradnje naselbin Netanjaju za zdaj ne pristaja - Na kocki obnovitev mirovnega procesa JERUZALEM - Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški odposlanec za Bližnji vzhod George Mitchell na pogovorih v Jeruzalemu včeraj nista dosegla dogovora o začasni zamrznitvi gradnje judovskih naselbin na Zahodnem bregu. Ob tem sta se dogovorila, da bosta pogovore nadaljevala danes, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Včerajšnji pogovori med Neta-njahujem in Mitchellom so trajali dve uri, tiskovni predstavnik izraelske vlade Mark Regev pa jih je označil kot "zelo dobre". Ameriški predsednik Barack Obama naj bi se v primeru dogovora o zamrznitvi gradnje judovskih naselbin ob robu 64. zasedanja Generalne skupščine prihodnji teden sestal z Netanjahujem in palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom, na srečanju pa naj bi po pričakovanjih napovedali obnovitev bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, poroča dpa. Obama je od Izraela nedavno zahteval, naj popolnoma ustavi gradnjo naselbin na Zahodnem bregu. Netanjahu pa je dejal, da bo Izrael ustavil gradnjo novih naselbin, vendar pa bo nadaljeval z gradnjo v obstoječih judovskih naseljih na Zahodnem bregu. Abas je pozdravil zahtevo Obame in dejal, da mirovnih pogajanj z Izraelom ne bodo obnovili, dokler judovska država ne bo ugodila zahtevi ZDA in ustavila gradnjo naselbin. Mitchell se je včeraj v Ramali sestal tudi z Abasom, še poroča dpa. Izraelski in palestinski aktivisti pa so medtem v Tel Avivu predstavili najbolj podroben načrt mirovnega sporazuma med Izraelci in Palestinci doslej. Načrt predvideva, da bi palestinsko državo ustanovili na območju 98 odstotkov Zahodnega brega, na celotnem območju Gaze in v arabskih predelih Jeruzalema. Predlog je že zbudil zanimanje tako med izraelskimi kot med palestinskimi voditelji, poroča ameriška tiskovna agencija AP. (STA) Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški odposlanec George Mitchell ansa Jens Stoltenberg ansa norveška - Parlamentarne volitve Stoltenbergova vlada ohranila absolutno večino OSLO - Norveška vladna koalicija laburističnega premiera Jensa Stol-tenberga je na ponedeljkovih parlamentarnih volitvah uspela ohraniti tesno absolutno večino v 169-članskem parlamentu, so pokazali delni uradni izidi, ki so jih objavili v noči na torek po skoraj vseh preštetih glasovih. Stoltenberg je medtem že razglasil zmago. "Potrebno je biti nekoliko previden in videti, kako se bodo stvari razvile. Zdi pa se, da bomo lahko še naprej ostali v vladi," je dejal Stoltenberg na srečanju z vodji strank v parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Stoltenberg, čigar Laburistična stranka je v vladni koaliciji s Socialistično levo stranko in Sredinsko stranko, je na čelu vlade ene najbogatejših držav na svetu od leta 2005, v predvolilni kampanji pa so volivcem obljubljali predvsem izboljšanje socialne države ter večjo pozornost zaposlovanju. Premierova vladajoča leva koalicija si je, kot kaže, v 169-članskem parlamentu zagotovila 86 sedežev. Za absolutno večino je bilo sicer potrebnih 85 poslanskih mest. Dokončne uradne izide pa je pričakovati še ta teden. Desni opoziciji je pripadlo 83 mandatov, med njimi jih bodo 40 imeli poslanci populistične Stranke napredka, ki so za dva poslanska sedeža izboljšali svoj rezultat izpred štirih let, še poroča AFP. So pa voditelji opozicije že priznali, da jim ni uspelo zbrati dovolj glasov, da bi spodnesli sedanjo vlado. "Vse kaže, da so Jens Stoltenberg in laburi-sti zmagali na volitvah," je povedala voditeljica Stranke napredka Siv Jensen, ki je sicer izrazila zadovoljstvo nad doseženim rezultatom. Vlada, ki jo vodi Stoltenberg, je sicer prva, ki je preživela volitve v 16 letih, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Volilna udeležba na volitvah je bila približno 70-odstotna med 3,5 milijona volilnimi upravičenci. To je nekoliko manj kot na volitvah leta 2005, ko se je volitev udeležilo 77,4 odstotka volilnih upravičencev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V ospredju predvolilne kampanje so sicer izstopala vprašanja, povezana s socialnimi izdatki, posebej za izobraževanje, in s tem, ali bi bilo potrebno dovoliti črpanje nafte in plina na občutljivih območjih na severozahodni obali Norveške. (STA) kavkaz - Gruzija odločno obsoja Rusija odpira baze v Abhaziji in Južni Osetiji MOSKVA - Rusija je včeraj z gruzijskima separatističnima republikama Abhazijo in Južno Osetijo podpisala sporazuma, v skladu s katerim bo Moskva za prihodnjih 49 let pridobila pravico za izgradnjo, uporabo in razvoj vojaške infrastrukture in vojaških oporišč na njunem ozemlju. Ruski obrambni minister Ana-tolij Serdjukov je tako v Moskvi podpisal dolgo pričakovana sporazuma z abhazijskim in južnoosetijskim kolegom, Merabom Kišmarijo in Jurijem Tanajevom. Po besedah Serdjukova je cilj sporazumov zaščita republik in njunih prebivalcev. Minister pa je obenem napovedal, da utegne Rusija tako z Abhazijo kot Južno Osetijo v kratkem podpisati še vrsto drugih sporazumov, vključno s tistim, ki se nanaša na vojaško-tehnično sodelovanje. Abhazija bo tako v skladu z dogovorom rusko bazo gostila v mestu Gudauta, v Južni Osetiji pa naj bi Mo- skva svojo vojaško bazo postavila v Chinvaliju. Tako v eni kot v drugi naj bi namestili 1700 pripadnikov ruskih sil. Kot je ob tem dodal tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Aleksej Kuznecov, pa to ne zajema več sto ob meji nameščenih pripadnikov ruskih varnostnih sil, ki so odgovorni ruski tajni službi FSB. Včerajšnje dejanje Rusije je že obsodila gruzijska stran. Po besedah namestnika vodje gruzijskega parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Giorgija Kandelakiha gre za "preprosto, barbarsko okupacijo". Dogovora je obenem označil za poskus uzakoniti etnično čiščenje in zasedbo. Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev je aprila letos z abhazijskim in užnoosetijskim voditeljem, Serge-em Bagapšem in Edvardom Kokoiti-em, že podpisal pogodbi, s katerima ie Rusija uradno prevzela odgovornost za obrambo meja Južne Osetije in Ab-hazije z Gruzijo. (STA) zn - V Gazi Izrael zagrešil vojne zločine ŽENEVA/JERUZALEM - Izrael je v ofenzivi proti palestinskemu gibanju Hamas na območju Gaze januarja letos kršil mednarodno humanitarno pravo in nesorazmerno uporabil silo, so v včeraj objavljenem poročilu ugotovili Združeni narodi. Ti so sicer ugotovili tudi, da sta obe strani zagrešili "vojne zločine". Izrael je poročilo že zavrnil kot "neuravnoteženo". Preiskava, ki jo je vodil nekdanji južnoafriški sodnik Richard Goldstone, je pokazala, da je Izrael v okviru ofenzive v Gazi namerno napadal civiliste in ni sprejel varnostnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali število civilnih žrtev. "Izraelske operacije so bile v vseh fazah skrbno načrtovane kot nameren nesorazmeren napad, usmerjen v kaznovanje, poniževanje in teroriziranje civilne populacije," je zapisano v poročilu. ZN so v 575 strani dolgem poročilu ugotovili tudi, da obstajajo "močni dokazi, da so izraelske sile v Gazi zagrešile hude kršitve Četrte ženevske konvencije, vključno z namernimi uboji, mučenjem ali nečloveškim ravnanjem, namernim povzročanjem hudih bolečin ali težjih telesnih poškodb ali obsežnega uničenja lastnine". "Izrael je (med ofenzivo v Gazi) zagrešil dejanja, enakovredna vojnim zločinom, morda zločinom proti človečnosti," je še zapisano v poročilu. ZN so ob tem sicer priznali, da so tudi oborožene skupine Palestincev zagrešile vojne zločine in prav tako morda tudi zločine proti človečnosti, s tem ko so na jug Izraela izstreljevale rakete. Izrael je poročilo ZN včeraj že zavrnil. "Tako mandat misije kot resolucija, ki jo je ustanovila, sta prejudicirali rezultat kakršnekoli preiskave," je sporočilo izraelsko zunanje ministrstvo. Ob tem so dodali, da je misija "dala legitimnost teroristični organizaciji Hamas in ni upoštevala njegove namerne strategije, ki je palestinske civiliste uporabil za krinko za izvajanje terorističnih napadov". "Ne glede na zadržke bo Izrael natančno prebral poročilo. Izrael je zavezan ravnanju v skladu z mednarodnim pravom in preiskavi očitkov o neprimernemu ravnanju lastnih sil," je še sporočilo zunanje ministrstvo. Izrael je sodelovanje z misijo ZN pred tem zavrnil in ji ni dovolil vstopa na njegovo ozemlje. V izraelski ofenzivi v Gazi je bilo ubitih okoli 1400 Palestincev in 13 Izraelcev, ranjenih pa je bilo okoli 5500 ljudi, večina med njimi Palestincev. (STA) evropski parlament Barroso evropske poslance znova pozval k podpori STRASBOURG - Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je dan pred glasovanjem o njegovem drugem mandatu v Evropskem parlamentu včeraj pozval evropske poslance, naj ga podprejo. Portugalec, ki mu številni očitajo premajhno zavzemanje za socialne pravice, je napovedal okrepljeno prizadevanje za evropski socialni model, pa tudi nova komisarska mesta. Kot je pojasnil, Evropska unija potrebuje komisarja za podnebje ter strokovnega svetovalca na področjih raziskav, razvoja in inovacij, da se bo lahko bolje borila proti podnebnim spremembam. Pristojnosti, ki jih je doslej imel komisar za pravosodje, svobodo in varnost, pa bo Barroso razdelil med komisarja za pravosodje, temeljne pravice in državljanske svoboščine ter komisarja za notranje zadeve in migracije. Barroso je v nagovoru poslancev v Strasbourgu tudi posvaril pred "nacionalnimi egoizmi" in dejal, da se morata proti njim Evropska komisija in Evropski parlament boriti skupaj. Zagotovil je tudi, da bo nova Evropska komisija odražala različne politične stranke in družine. "Samo s podporo različnih strank lahko imamo močno Evropo in močno Evropsko komisijo. "Če želite močno komisijo, ki se bo lahko zoper-stavila tudi državam članicam in nacionalnim egiozmom, jo morate tudi podpreti," je pozval in tako odgovoril na očitke, da je bil v minulih petih letih v službi vlad držav članic. "Skupaj se vkrcajmo na evropsko potovanje," je še dejal evropskim poslancem. (STA) somalija ZDA ubile terorista Al Kaide MOGADIŠ - V ameriškem napadu na jugu Somalije je bil v ponedeljek ubit eden najbolj iskanih teroristov mreže Al Kaida v Afriki. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, je bil Saleh Ali Saleh Nabhan ubit v bližini mesta Barave, kakih 250 kilometrov južno od Mogadiša. "Naši obveščevalni podatki so potrdili, da je bil Nabhan ubit," je sporočil podžupan v Mogadišu, pristojen za varnostne zadeve, Abdi Fitah Shawey. Medtem pa so somalijski skrajneži že napovedali maščevanje za njegovo smrt. Po navedbah ameriških predstavnikov naj bil Kenijec Nabhan med drugim odgovoren za protiizrael-ske napade leta 2002 v Mombasi. V samomorilskem napadu na hotel v bližini Mombase, v katerem so bili nastanjeni predvsem Izraelci, je izgubilo življenje 17 oseb, med njimi trije atentatorji. (STA) afganistan Zaradi prevar bodo znova šteli glasovnice na desetini vseh volišč KABUL - Afganistanska komisija za pritožbe je odločila, da bodo glasovnice na desetih odstotkih voliščih ponovno pregledali in prešteli, in sicer zaradi znakov, da je prišlo na avgustovskih predsedniških in pokrajinskih volitvah do prevar. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, se ukrep nanaša na kakih 2500 od skupno 25.450 volišč. Komisija za pritožbe na volitvah se je minuli teden odločila za ponovno preštevanje glasov na voliščih, kjer so odkrili "jasne in prepričljive" dokaze o prevarah. Po besedah njenega predsednika Granta Kippena se ukrep nanaša na kakih 2500 volišč od skupno 25.450, in sicer v vseh afganistanskih provincah, kjer je prišlo do prevar. Na nepravilnosti po vsej državi na dan volitev 20. avgusta so opozorili številni afganistanski in tuji opazovalci. Na omenjeno komisijo so bile naslovljene številne pritožbe, komisija pa je dala vedeti, da bi njene preiskave utegnile trajati več tednov. Uradni izidi volitev, ki jih je zaznamovala tudi z nizka volilna udeležba, še niso znani. Zadnje delne izide, ki so temeljili na 95 odstotkih preštetih glasov, pa so objavili v soboto. Po teh rezultatih je z dobrimi 54 odstotki glasov zmagal sedanji predsednik Hamid Karzaj, medtem ko je njegov glavni nasprotnik, Abdulah Abdulah, zbral 28 odstotkov glasov. Slednji se je sicer v ponedeljek zavzel za drugi krog volitev tudi v primeru, da bo predsednik Karzaj zbral več od potrebnih 50 odstotkov glasov, saj bi na ta način zagotovili kredibilnost volitev in tudi samega zmagovalca. (STA) 1 0 Sreda, 16. septembra 2009 TRST / APrimorski r dnevnik O w 0 s 1 K Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Kriza v tovarni delov za kmečke stroje Carraro, osemdeset delavcev odslovljenih Sindikati ogorčeni - Občinski svetniki zahtevajo nadaljevanje proizvodnje Osemdeset od stodvajsetih zaposlenih v goriški tovarni Carraro bo v kratkem odpuščenih. Tako so sporočili predstavniki vodstva družbe Carraro, ki so se včeraj na sedežu goriških industrijcev sestali z županom Ettorejem Romolijem in s sindikalnimi predstavniki. Po navedbah predstavnikov družbe Carraro za štirideset delavcev, ki bodo zaenkrat ohranili svoje delovno mesto, ne bodo pripravili industrijskega načrta, tako da je tudi njihova zaposlitev na prepihu. Prizadevanja, da bi rešili vsa delovna mesta, so se torej izjalovila, kar je dodaten udarec za goriško gospodarstvo, še hujši pa je seveda za odslovljene delavce in njihove družine. V goriški tovarni proizvajajo dele za kmečke stroje, sicer pa ima družba Carra-ro v deželi FJK še en obrat. V Maniagu je zaposlenih okrog tristo delavcev, ki so po novici o odpuščanju goriških kolegov resno zaskrbljeni tudi nad lastno usodo. Takoj po zaključku včerajšnjega srečanja na sedežu industrijcev so sindikalni predstavniki izrazili ogorčenje nad odločitvijo družbe Carraro o odpuščanju delavcev. Pri sindikatih so prepričani, da je kriza, ki gorica - Waltritsch v občinskem svetu Z| • «V • • • I • • dvojezičnimi izkaznicami proti papirnatim priveskom Koršičeva o divjem odlagališču v severni mestni četrti Vhod v goriški obrat podjetja Carraro v Stražcah bumbaca je zajela tovarno v goriških Stražcah, posledica položaja na svetovnih finančnih trgih. Komaj se bodo finančni trgi opomogli, naj bi po mnenju sindikalistov tudi goriška tovarna začela prejemati nova naročila, tako da bi se proizvodnja lahko nadaljevala. Zaradi tega sindikati sumijo, da se za odločitvijo o odpustitvi osemdesetih delavcev skriva namen družbe Carraro o selitvi proizvodnje iz Gorice v druge obrate, morda tudi v tujino, kjer naj bi bili pogoji za proizvodno dejavnost ugodnejši. Napovedana odpustitev osemdesetih delavcev je sinoči odmevala na seji goriškega občinskega sveta. Svetniki večine in opozicije so soglasno izglasovali resolucijo, s katero so pozvali družbo Carraro, da naj ne krči svoje proizvodnje v Gorici. Poverili so tudi župana, da naj v prvi osebi spremlja zadevo in si z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadeva za ohranitev vseh delovnih mest. Hkrati so svetniki zahtevali srečanje s predstavniki goriškega industrijskega konzorcija in se zavzeli za oživitev pokrajinskega pakta za gospodarski razvoj, tudi v čezmejni perspektivi. Papirnatega priveska za podaljšanje veljavnosti elektronske osebne izkaznice, ki je marsikateremu Goričanu letos poleti prekrižal počitniške načrte, se lahko vsakdo znebi, če vpraša dvojezični osebni dokument. Na to je mestno upravo med ponedeljkovo sejo občinskega sveta opozoril svetnik Demokratske stranke Aleš Wal-tritsch, ki je naslovil na pristojnega odbornika Sergia Cosmo svetniško vprašanje. Waltritsch opozarja, da je bila Bran-catijeva uprava maja 2004med prvimi v Italiji, ki so začele izdajati elektronske izkaznice. Takrat so veljale pet let, vlada pa je lanskega junija podaljšala veljavnost osebnih izkaznic na deset let. »Pri tem pa je Maroni pozabil na elektronske izkaznice,« dodaja Waltritsch. Za podaljšanje veljavnosti papirnatih izkaznic je namreč dovolj žig, za elektronske izkaznice pa izdajo občine papirnati dokument, ki ga morajo imeti občani vedno s sabo. Ker takšen privesek za marsikatero tujo državo ni sprejemljiv, je kar nekaj Goričanov doživelo pravi križev pot, da bi prepričali tuje mejne policiste, da imajo pravico do vstopa v njihovo državo. Tistemu, ki se je hotel tem nevšečnostim izogniti, ni preostalo drugega, kot da je potoval s potnim listom oz. da je »naključno« izgubil dokument in zaprosil za novega. Cosmo je Waltritsch vprašal, ali je občina naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se občani lahko izognili problemu papirnatega potrdila, ugotovil pa je, da ni. »Občina namreč ni opozorila občanov, da rešitev, ki ne predvideva lažnih prijav izgube dokumenta, le obstaja. To so dvojezične elektronske izkaznice, ki jih je uvedla Brancatijeva uprava in za katere lahko Goričani zaprosijo kadarkoli,« pravi Wal-tritsch, ki je na to temo vložil svetniško vprašanje, o katerem bo občinski svet razpravljal na eni izmed prihodnjih sej. V njem obvezuje upravo, da v pismu, ki ga pošilja ljudem pred iztekom veljavnosti izkaznic, navede tudi obstoj dvojezičnih dokumentov, urnik delovanja matičnega urada in probleme, ki jih v tujini lahko povzroči papirnati privesek. Med zasedanjem pokrajinskega sveta je tekla beseda tudi o drugih problematikah. Soglasno je bila na primer odobrena Waltritscheva resolucija o reorganizaciji deželne okoljske agencije Arpa, ki bi lahko vnovič privedla do »obubožanja« občine Gorica. »V petih letih bo prišlo do racionalizacije v organizaciji okoljske agencije Arpa. V načrtu je ustanovitev večjega laboratorija v Vidmu, usoda ostalih sedežev v drugih pokrajinah pa ni znana,« je povedal Waltritsch in poudaril: »Če je že treba racionalizirati, zakaj je nujno, da se deželni laboratorij uredi ravno v Vidmu? Glede na tehnologijo, s katero razpolagajo goriški laboratoriji, dosedanje uspešno upravljanje goriškega sedeža, razpoložljivost prostorov bivše bolnišnice v ulici Vittorio Veneto in goriško lego, ki bi omogočala čez-mejne sinergije, bi lahko tudi Gorica gostila osrednji deželni sedež.« Z Waltritschem so soglašali tudi ostali člani občinskega sveta, ki so poverili županu nalogo, da poseže pri deželni upravi. Okoljski vozli so bili predmet svetniškega vprašanja, ki ga je na župana Ro-molija in odbornika Del Sordija naslovila svetnica SSk Marilka Koršič. Opozorila je na divje odlagališče na bregu Soče, in sicer v severni mestni četrti tik pred kmečkim mejnim prehodom, kjer so se sicer že leta 2007 kopičili pralni stroji, hladilniki, blazine in vreče smeti. »Maja letos je bila na pobudo rajonskih svetov Sv. Gora-Placuta in Pevma-Štmaver-Oslavje ter krajevne skupnosti Solkan izvedena čistilna akcija. Kljub dobri volji prostovoljcev ni bilo mogoče odstraniti prevelikega kupa odpadkov. Jasno je, da je kraj zaradi odročnosti in skromne razsvetljave vabljiv za nezakonito odlaganje raznovrstnih smeti, ki jih mečejo s ceste proti reki,« meni svetnica. Del Sordi ji je odgovoril, da je uprava seznanjena s problemom in da bo v kratkem poskrbela za saniranje območja. (Ale) pokrajina Z dežele prihaja denar za Kras Šest občin goriške pokrajine bo v kratkem dobilo denar - okrog 995.000 evrov - za izvedbo projektov, ki so jih pripravili v okviru lokalnega akcijskega načrta za razvoj goriškega Krasa. Pokrajinski svet je namreč med ponedeljkovim zasedanjem odobril osnutek pogodbe, ki ga je pokrajina podpisala z deželo. »Na podlagi dogovora bo pokrajina prejela od dežele predvidene zneske, nato pa bo poskrbela za porazdelitev denarja med občinami in hkrati bo sledila uresničevanju posameznih projektov,« pravi pristojna pokrajinska odbornica Mara Černic in pojasnjuje, da je dogovor z deželo politično zelo pomemben. »Pokrajina opravlja vlogo posrednika med deželo in občinami, hkrati pa koordinira posege na teritoriju,« poudarja Čer-ničeva in opozarja, da je dežela izbrala drugačno pot, kar se tiče obnavljanja športnih objektov. V tem primeru ni vzela v poštev pokrajine in se bo sama pogajala s posameznimi občinami z nevarnostjo, da bi dodeljena sredstva ne uporabili dovolj učinkovito zaradi pomanjkanja koordinacije na teritoriju. Sicer lokalni akcijski načrt predvideva skupno devet posegov, za uresničitev katerih bo kot rečeno v kratkem prišel denar z dežele. Občina Doberdob bo tako za turistično ovrednotenje, v katerega spadajo predvsem obnova javne razsvetljave in vzdrževanje cest, prejela 100.000 evrov, 65.000 evrov pa bo šlo občini Sovodnje za posege, ki bodo olajšali oziroma izboljšali dostop do znamenitosti prve svetovne vojne na Vrhu. Občina Zagraj bo prejela 100.000 evrov za ureditev centra za prodajo značilnih pridelkov v šolski stavbi v Martinščini. S 100.000 evri bo občina Foljan-Redipulja obnovila cesto v Polaču, s 150.000 evri pa bodo uredili strelske jarke in ostaline iz prve svetovne vojne v Tržiču. Pokrajina bo 200.000 evrov vložila v popravilo ceste iz Za-graja na Debelo Grižo, cestam pa bo 100.000 evrov namenila tudi občina Ronke. Občina Tržič bo prejela tudi 80.000 evrov za ureditev centra Konver ob Prelosnem jezeru, za ureditev raznih turističnih poti pa bo pokrajina izkoristila 100.000 evrov. Med pokrajinskim svetom se spremenili tudi triletni načrt za javna dela in vanj vključili 400.000 evrov, ki jih bo pokrajina prejela od dežele za posege na Debeli griži. V tamkajšnjem spominskem parku bodo opremili z razsvetljavo predora iz prve svetovne vojne in v njihovi notranjosti opravili posege za zagotovitev varnosti obiskovalcev. Dela se bodo pričela jeseni. gorica - Tabaj (SSk) brez besede »Nedemokratično Roldovo početje« Na ponedeljkovem zasedanju občinskega sveta v Gorici je svetnik stranke Slovenske skupnosti (SSk) Božidar Tabaj iz protesta zapustil dvorano. Predsednik občinskega sveta Rinaldo Roldo mu namreč ni omogočil ustne interpelacije, na katero se je prijavil na začetku seje. Tabaj je nameraval opozoriti na cestno ureditev južnega dela Gorice, kjer naraščajo težave zaradi povečanja prometa. Bil je deseti na seznamu svetnikov, ki naj bi prišli do besede, ko pa bi moral spregovoriti, je Roldo prekinil čas, namenjen interpelacijam. Poleg Tabaja sta brez besede ostala še svetnika Silvan Primosig in Daniele Orzan, oba iz opozicije. »Roldovo početje je nezaslišano, saj je vsem predhodnim govornikom dovolil, da so govorili tudi preko dogovorjenega termina. Zadeva pa je še toliko hujša, ker je bila tema Ta-bajeve interpelacije pomembna, kajti težave zaradi prometa občutijo mnogi občani, ki na to stalno opozarjajo. Ob tem je Tabaj hotel še opozoriti na številna dela, ki so bila opravljena v drugih predelih mesta in bi bila potrebna tudi v Štandrežu in okolici,« se nad Roldovim početjem zgražajo pri SSk. Božidar Tabaj bumbaca Tabaj je bil tudi tarča besednega napada odbornika Sergia Cosme na prejšnji seji občinskega sveta ob koncu avgusta. Tedaj je izpostavil potrebo, da naj občina Gorica več sodeluje z lokalnimi društvi in ustanovami. Kot šolski primer je omenil občinski praznik mestne občine Nova Gorica, ki je priredila kar 61 pobud, vse pa so bile izvedene v sodelovanju s tamkajšnjimi društvi. Cosma je vzrojil in zažugal Tabaju, naj gre opravljat svetniško delo v Novo Gorico. »Morda je bil ravno to razlog, da Tabaj v ponedeljek ni mogel spregovoriti v občinskem svetu,« menijo pri SSk. gorica - Antonaz Varnost na delu zanemarjena Varnost na delovnem okolju je hudo zanemarjena, saj deželna vlada raje namenja denar za nakup videokamer. Na to opozarja načelnik svetniške skupine Komunistične prenove v deželnem svetu Roberto Antonaz, potem ko je zavod IRES objavil podatke o številu nesreč na delovnem mestu. Na Goriškem se poškoduje 57 delavcev na tisoč, kar postavlja goriško pokrajino v sam vrh lestvice nezgod na delovnem mestu. S svojim svetniškim vprašanjem Antonaz poziva predsednika deželne vlade Renza Tonda, da bi morala dežela vlagati več denarja v varnost na delovnem mestu in v preprečevanje delovnih nesreč. »Tondo bi moral resno vzeti v po-štev naš predlog; svojčas smo se namreč zavzeli, da podjetjem, ki ne vlagajo v varnost, preprečimo koriščenje javnih prispevkov,« poudarja Roberto Antonaz. doberdob - Federico Razzini Liga se zanima za oživitev paludarija Župan Vizintin:»Obrne naj se na odbornika Severne lige« »Postati bi moral pravi "biserček" občine Doberdob, v resnici pa tvega postati primer potrate javnega denarja.« Tako je o paludariju pri Doberdobskem jezeru, ki od svoje izgradnje leta 1996 sameva, povedal deželni svetnik Severne lige Federico Razzini, ki je na ta račun pripravil svetniško vprašanje. Razzini sprašuje, zakaj še ni prišlo do podpisa programskega dogovora za določitev upravitelja rezervata med deželo FJK in zainteresiranimi občinami, ter ocenjuje, da je tovrstno tratenje javnega denarja nedopustno. »Treba je tudi razčistiti, zakaj dejavnosti v paludariju niso nikoli stekle,« pravi deželni svetnik, ki opozarja, da bo zapuščeno strukturo pogoltnilo zelenje. »22. septembra 2006 je Illyjev odbor izrazil potrebo po podpisu novega sporazuma z občino Doberdob, v katerem naj bi bil določen postopek za upravljanje rezervata. Od takrat vse molči. Liga pa namerava priti zadevi do dna in pojasniti javnosti ta primer slabega upravljanja. Upamo, da bodo upravo paludarija kmalu zaupali ustanovam ali organizacijam, ki bodo znale to bogastvo izkoristiti,« zaključuje svetnik Severne lige. Doberdobski župan Paolo Vizintin na Razzinijeve izjave odgovarja, da je za paludarij poleg občine odgovorna tudi dežela FJK: »Zato bi se moral Razzini obrniti na deželnega odbornika Severne lige Claudia Violina.« Vizintin še pojasnjuje, da je na deželi prišlo do zastojev v postopku za odprtje paludarija, to pa zato, ker so zamenjali direktorja in vodilne funkcionarje na direkciji za zaščitena območja in deželne rezervate, ki je poverjena za paludarij. K temu dodaja, da se občina že nekaj mesecev dogovarja z novim osebjem direkcije o tem, da bi našli trajno rešitev za paludarij, Gradino in rezervat Doberdobskega in Prelosnega jezera. »V kratkem se bom z odbornikom Jarcem spet sestal z glavnim direktorjem deželne direkcije, rešitev za paludarij pa je vsekakor na obzorju, saj so pogoji za to dobri,« zagotavlja Vizintin. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 17. septembra 2009 15 pevma - Gradbeni stroji na delu ob jahališču Remuda Parkirišče ob vrtcu bo nared v oktobru Ponedeljkova nesreča potrdila upravičenost zahtev domačinov zgodnjih popoldanskih urah, ko starši pripeljejo v vrtec oziroma odpeljejo domov svoje otroke. Vrtec se nahaja ob rahlem ovinku, zato pa je tudi kratkotrajno parkiranje pred njim zelo nevarno. Vendar starši nimajo alternativ in so zato - še posebno v primeru dežja - prisiljeni pristaviti svoje avtomobile k pločniku. Krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje je na pristojne oblasti naslovil neštete prošnje in zahteve, naj se tam ukrepa, sedaj pa je končno zadeva tik pred ureditvijo, saj ob jahališču Remuda pravkar urejujejo neasfaltirano parkirišče. Zemljišče je v lasti dežele Fur-lanije-Julijske krajine, ki ga je svojčas dala v najem jahalni šoli Remuda. V prejšnjih letih so imeli konji prost dostop do ograje pevmskega vrtca, kar iz higienskih in tudi varnostnih razlogov nedvomno ni bilo najbolj primerno. Zaradi številnih protestov staršev in osebja vrtca so konje umaknili za kakih deset metrov stran od mreže z obvezo, da bodo uredili parkirišče. Pred dnevi so končno zabrneli gradbeni stroji, ki so zravnali zemljišče ob jahališču, nato so delavci specializiranega podjetja nanj razgrnili posebno folijo, ki bo preprečevala nastajanje blata ob večjih deževjih. Na tako pripravljeno površino bodo v prihodnjih dneh nanesli plast gramoza in vse skupaj utrdili z valjarjem. Jahalni klub Remuda se je po besedah občinskega odbornika za urba-nistiko Daria Baresija obvezal, da uredi tudi dostop do parkirišča ter da prebije del zidu in ograje, ki zemljišče ločuje od dvorišča sosednjega vrtca. Tu bodo namestili manjša vrata, skozi katera bodo direktno s parkirnega prostora varno stopali v vrtec otroci, njihovi starši in tudi učiteljice. »Gradbena dela naj bi se zaključila pred koncem oktobra,« pravi odbornik Baresi in k temu dodaja pojasnilo, da je jahalni klub Remuda imel za gradnjo parkirišča dokaj visoke stroške, ne glede na to pa bodo poseg izpeljali do konca. Parkirišče bodo sicer uporabljali tudi obiskovalci tamkajšnjega jahališča. (vip, ur) Nastajajoče parkirišče ob pevmskem otroškem vrtcu foto vip Ob jahališču kluba Remuda v Pevmi urejujejo novo parkirišče, ki bo služilo tudi potrebam tamkajšnjega vrtca s slovenskim učnim jezikom. Da je njegova gradnja še kako potrebna, se je nazadnje izkazalo tudi v ponedeljek, ko je ravno pred vrtcem prišlo do prometne nesreče. Avtomobila sta trčila, ker je eden izmed njiju zavozil proti sredini cestišča, da bi se izognil vozilu, ki je bilo parkirano pred vrtcem. Da bi ob vrtcu uredili parkirišče, si že dolga leta prizadeva krajevni svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje. Po besedah tamkajšnjih krajevnih svetnikov do težav prihaja zlasti v jutranjih in gorica - Slovik in Dijaški dom Ekstra startal, v načrtih zimska in poletna šola Ponedeljkovo srečanje na Slovikovem sedežu v KB centru bumbaca Program Ekstra, ki sta ga skupaj oblikovala Fijaški dom Simona Gregorčiča in Slovenski izobraževalni konzorcij (Slovik), je s tem tednom zaživel. Gre za obšolski program, ki dijakom višjih srednjih šol ponuja možnost učenja, dodatnega in dopolnilnega izobraževanja, študijskega usmerjanja in druženja. Dijaki, ki so se vpisali v program, bodo dnevno obedovali v Dijaškem domu, nato pa bodo v prostorih Slovika študirali ob pomoči tutorjev; na razpolago bodo imeli prostorno in sodobno urejeno študijsko sobo za skupinsko delo ter računalniško sobo za individualno raziskovalno delo. V ponedeljek so v KB centru vpisanim dijakom podelili vpisne listine, staršem pa orisali dejavnosti, ki so namenjene višješolcem - tistim, ki so vključeni v program Ekstra, pa tudi ostalim. Po programu so tako predvideni krajši, 30-urni tečaji komunikacije v slovenskem in angleškem jeziku ter računalništva. Poleg teh pa Dijaški dom in Slovik v sodelovanju s slovenskimi višjimi srednjimi šolami iz Gorice in z Univerzo v Novi Gorici ponujata še podporne tečaje slovenščine in angleščine, nadaljevalni tečaj angleščine s pripravo na mednarodne izpite in in-štrukcije z različnih predmetnih področij za posameznike in manjše skupine. Pri Dijaškem domu in Sloviku načrtujejo tudi izvedbo dveh krajših zimskih šol v Sloveniji z možnostjo smučanja ter poletno šole v Ljubljani in v eni od an-glofonskih dežel (po vsej verjetnosti na Malti). Tečaji slovenščine kot tujega jezika in varnosti na internetu pa bodo namenjeni staršem. Ker bodo vse pobude stekle le ob zadostnem številu udeležencev, se oba organizatorja priporočata za čim zgodnejše prijave. romjan Jezerce pred šolo Pred osnovno šolo v ulici Ca-pitello v Romjanu je včeraj okrog 10.30 počila vodovodna cev in v nekaj minutah se je sredi cestišča ustvarilo pravo jezerce, ki je bilo ponekod globoko tudi preko pet centimetrov. Zaradi razlite vode je bil promet oviran, sploh pa je bil njen pritisk tako močen, da se je ponekod za več centimetrov dvignila celo asfaltna kritina. Vzrok za okvaro je treba po vsej verjetnosti iskati v zastarelosti vodovodnih cevi, ki bi bile potrebne čimprejšnje zamenjave. Na kraju so posredovali uslužbenci družbe Irisacqua, ki med drugim ima svojo operativno izpostavo ravno v Ronkah; poleg njih je poseglo tudi osebje občinskega tehničnega urada. Skupaj so tehniki ugotovili, kje je pravzaprav prišlo do okvare, nato pa so se lotili popravil. Iz počenih cevi je na cestišče priteklo toliko vode, da ni uspela odtekati skozi jaške, ki so bili ponekod delno za-mašeni od listja in manjših odpadkov. Zaradi tega so dopoldne ulico zaprli; avtobusi javnega prevoznega podjetja so morali ves dan voziti po ulici Brigata Modena, medtem ko so zasilno postajališče za šolske avtobuse uredili v ulici Zorutti. Popravilo cevi se je zavleklo do večernih ur, med tem časom je bilo več gospodinjstev brez pitne vode. števerjan - Vrtec odprl vrata otrokom Start v obnovljenih prostorih V letošnjem šolskem letu bo vrtec obiskovalo 27 malčkov - Občina poskrbela za obnovo poda in stranišč Šolsko leto je naposled startalo tudi za števerjanske malčke. Po vseh ostalih vrtcih Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Gorica, ki so z vzgojnimi dejavnostmi začeli v ponedeljek, je namreč včeraj zjutraj odprl vrata še vrtec v Števerjanu. Le-tega bo letos obiskovalo 27 otrok, ki sta jih včeraj toplo sprejeli vzgojiteljici Daria in Valentina. Vrtec bo do petka deloval s skrajšanim urnikom do 12. ure, od ponedeljka, 21. septembra, pa bo občina Štever-jan zagotovila tudi kosilo, kar bo omogočilo, da bodo dejavnosti stekle po normalnem urniku. Zakaj se je v števerjanskem vrtcu šolsko leto začelo dan kasneje, je pojasnila podravnateljica Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom Franka Padovan, ki je povedala, da so rahlo zamudo povzročila obnovitvena dela. »Že več časa je občina imela v načrtu obnovo stranišč oz. njihovo prilagoditev novi zakonodaji. Podjetje se je del lotilo po velikem šmarnu. Odločili smo, da bomo obnovo stranišč izkoristili tudi za obnovo poda v veliki učilnici, ki bi jo drugače morali izvesti prihodnje leto, in pre-pleskanje sten. Dela so se končala že 9. septembra, ker pa je bilo treba še vse počistiti in urediti, smo začetek pouka preložili za en dan,« je povedala Padovano-va. Pristavila je, da bodo v teku tega tedna še prepleskali lesena igrala in uredili zadnje malenkosti na dvorišču vrtca. gorica Podravnateljica s pisarno v ulici Brolo V okviru organiziranosti nove Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, v katero sta se prvega septembra spojili didaktično ravnateljstvo iz ulice Brolo in ravnateljstvo nižje srednje šole Ivan Trinko, bo delovanje vrtcev in osnovnih šol pobli-že spremljala podravnateljica Franka Padovan. Namestnica ravnateljice Elizabete Kovic bo ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro na razpolago na sedežu osnovne šole Oton Župančič v ulici Brolo; njeno pisarno so uredili v prvem nadstropju, v prostorih bivšega ravnateljstva (tel. 0481537927). Nanjo se bodo lahko obračali starši, ki bi radi prišli do informacij glede vrtcev in osnovnih šol ter svojih sinov ali hčera, ki jih obiskujejo. To pomeni, da jim ne bo treba na skupno tajništvo Večstopenjske šole, ki so ga uredili v ulici Grabizio. Glede na to, da ima Franka Padovan zadolžitve tudi kot županja Števerjana, bo letos oproščena poučevanja. Števerjanski otroci med igro v vrtcu bumbaca 1 6 Sreda, 16. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Pri Stanovanjskem skladu posebna skrb za mlade družine Trije »socialni« stolpiči s 45 stanovanji že pod streho Po vselitvi se bo lista prosilcev za neprofitna stanovanja skrajšala kar za tretjino - S sosedi ni sodelovanja vipolže - Vlom Sef OMV pretrd oreh Poskus tatvine posnele kamere Bencinski servis OMV v Vi-polžah v Goriških Brdih, ki ga obiskujejo tudi številni italijanski avto-mobilisti zaradi bližine meje, je bil v noči med ponedeljkom in včerajšnjim dnem ponovno tarča nepridipravov. Nekaj minut po enih so no-vogoriški policisti prejeli klic, da so neznanci vlomili v prostore servisa. Pri tem se je sprožil tudi alarm. Policisti so ugotovili, da je bilo v objekt vlomljeno skozi stranska vrata in da so neznanci poskušali odnesti sef, a neuspešno. Na policiji so bili včeraj bolj skopi z informacijami, češ da je to v interesu kriminalistične preiskave. Kriminalisti so bili popoldne še na delu; na policijski upravi so vsekakor povedali, da vandali iz sefa niso odnesli ničesar. Preiskovalci ničesar ne izključujejo, niti morebitne povezave z vlomom v nočni trezor Banke Koper, ki se je zgodil pred tednom dni v Komnu. Tu so sicer letos na udaru banke. Februarja sta tako iz Deželne banke v Komnu 4.000 evrov odnesla dva neznanca. Policisti so za takratno dejanje osumili znanega ubežnika Matjaža Trampuža, ki se je spravil tudi na banko v Renčah. Na vipolškem bencinskem servisu imajo zaposleni z nezaželenimi obiskovalci že nekaj izkušenj. Februarja sta zamaskirana moška, oborožena s pištolo, od zaposlenega zahtevala, da jim izroči dnevni zaslužek. Potem ko sta ga zvezala, sta zbežala z enajst tisoč evri. Roparja iz Tržiča na Gorenjskem so nato pri Trbižu izsledili italijanski policijski organi. Tokratni poskus tatvine v Vi-polžah so sicer zabeležile kamere, a policija glede tega molči. (tb) Gradnja neprofitnih stanovanj pod Kapelo poteka po načrtih, vselitev bo marca ali aprila prihodnjega leta foto t.b. Devet mesecev po položitvi temeljnega kamna za tri večstanovanjske objekte pod Streliško potjo v Novi Gorici, tik za državno mejo na dnu Škabrije-love ulice, ajdovsko gradbeno podjetje Primorje zaključuje s tretjo gradbeno fazo. »Gradnja poteka po načrtih, tako ter-minskih kot finančnih. Tehnični pregled načrtujemo konec februarja ali v začetku marca, potem sledi vselitev,« je potek del opisala direktorica Stanovanjskega sklada mestne občine Nova Gorica Nataša Leban. »Del - to je 38 od 45 stanovanj - bomo dali v neprofitni najem, preostalih sedem pa namenjamo mladim družinam. Tem je Stanovanjski sklad zagotovil po 35 tisoč evrov subvencij pri nakupu stanovanja, to je pri reševanju prvega stanovanjskega problema,« je še dodala Lebanova. Mlade družine, ki so se z uspehom prijavile na javni razpis, bodo za kvadratni meter stanovanja odštele 1.800 evrov. Povpraševanje po socialnih stanovanjih je še vedno večje od ponudbe, je sredi lanskega decembra, ob postavitvi temeljnega kamna, povedala Lebanova, saj je na «neprofitni« listi okoli 150 prosilcev, a 95 novih neprofitnih stanovanj do marca 2010 (med temi je 45 omenjenih pod Streliško potjo) vendarle pomeni 50 odstotkov realizacije razvojnega programa novogoriškega Stanovanjskega sklada. Glede na lani oktobra sprejeto razvojno strategijo, naj bi sklad do konca leta 2011 zagotovil najmanj 200 stanovanjskih enot. A kje bi lahko gradili, je drugo vprašanje. Nova Gorica se namreč nima kam širiti, razen na vzhod. »Prostora zmanjkuje. Gradnjo lahko širimo le še na Ajševico, ostajajo nam še Ščedne in območje ob novogoriškem sodišču,« je ob začetku gradnje stolpičev povedal župan Mirko Brulc. »Zemljo za gradnjo nujno rabimo, ne le za stanovanjsko gradnjo, temveč tudi za razvoj gospodarstva in industrijskih con,« je še dodal Brulc. Nova poselitvena območja bodo sedaj določena v občinskem prostorskem načrtu, ki je v usklajevalnem postopku na pristojnih ministrstvih. Stanovanjski sklad in s tem novo-goriška mestna občina v tokratno investicijo pod Kapelo, ki hkrati pomeni dolgoročno reševanje stanovanjske problematike socialno šibkejših, vlaga tri milijone in pol, del sredstev pa naj bi prispeval tudi republiški Stanovanjski sklad. A o sofinanciranju te neprofitne gradnje pogovori še tečejo, pravi Lebanova, ki ob tem izpostavlja veliko vlogo Foruma za stanovanjsko politiko. »Forum je bistve- no pripomogel k premiku na tem področju v mestni občini, na področju stanovanjske politike in sociale se zdaj veliko dela,« s pohvalami ni skoparila direktorica novogoriškega sklada. Ravno nasprotno ocenjuje prizadevanja za čez-mejno sodelovanje s sorodnimi ustanovami v Italiji, predvsem seveda z goriškim podjetjem za stanovanjske gradnje ATER. Že večkrat v bližnji preteklosti je prišla pobuda, da bi iskali skupne poti, v kolikor Gorice in Nove Gorice meja ne ločuje več in jima je usojeno postopno stapljanje v eno samo mesto, zato pa bi ustanove, ki se ukvarjajo z gradnjo stanovanj, imele priložnost, da skupaj načrtujejo usklajen urbanistični videz in iščejo ustrezne od- govore na nove zahteve in pričakovanja na nepremičninskem trgu. »Takšnega sodelovanja trenutno ni. V začetni fazi smo imeli tudi formalne pogovore in skupne seminarje, a smo ugotovili, da je zakonodaja tako zapletena in tudi nejasna, da ne dovoljuje kakršnegakoli sodelovanja. Sicer tudi potem z italijanske strani ni bilo interesa in smo to konkretno sodelovanje opustili. Zdaj gre pri tem le za protokolarno zadevo, ko se srečujemo, vendar konkretnih povezav, kaj šele projektov, ni. A v bodoče je še vse odprto,« je včeraj povedala Nataša Leban, ki nekaj upanja o sodelovanju z ustanovo ATER iz Gorice vendarle še goji. Tamara Benedetič Kmečka zveza pri županih Delegacija Kmečke zveze se bo danes srečala z županom iz Doberdoba Pao-lom Vizintinom in se z njim pogovorila o kmetijstvu na Krasu; medtem je za jutrišnji dan napovedano srečanje na goriškem županstvu, kjer bo predstavnike slovenske kmetijske stanovske organizacije sprejel župan Ettore Romoli. Matični urad tudi popoldne Z današnjim dnem bo matični urad goriške občine odprt tudi ob ponedeljkih in sredah popoldne. Ob ponedeljkih med 15.15 in 17. uro bodo izdajali elektronske osebne izkaznice, ob sredah med 14. in 16. uro pa papirnate elektronske izkaznice in druge dokumente. Fojbe in revizionizem Goriška, podgorska in štandreška sekcija zveze VZPI-ANPI prirejajo v petek, 18. septembra, ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici predstavitev knjige o fojbah in revizionizmu z naslovom »Foibe - revisionismo di stato e amnesia della Repubblica«. V publikaciji je zbrano gradivo s kongresa, ki je potekal februarja lani v kraju Sesto San Giovanni pri Milanu. Knjigo bodo predstavili udeleženci kongresa Alessandra Kersevan, Claudia Cernigoi in Sandi Volk. Praznujejo prihod Italije V Gorici in tudi Tržiču obeležujejo prihod pod Italijo leta 1946. Goriški župan Ettore Romoli bo danes ob 10.30 položil venec k spomeniku divizije Manto-va, ob 11.30 pa pred obeležjem depor-tirancem v spominskem parku. Tržiški župan Gianfranco Pizzolitto se bo v petek, 18. septembra, ob 9.15 udeležil svečanosti na trgu Republike z nastopom godbe na pihala konjeniške brigade Poz-zuolo del Friuli. Predstavljajo razstavo Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gorici bo nocoj ob 20.30 Marco Goldin predstavil razstavo likovnih del, ki sta jih naslikala velika francoska umetnika Courbet in Monet in ki jih bodo postavili na ogled v vili Manin v Passa-rianu med 24. septembrom in 7. marcem prihodnjega leta. Združenje Lipizer na radiu Gost oddaje Parliamone, ki bo predvajana jutri ob 10.30 na radiu Gorizia 1, bo predsednik združenja Lipizer Lorenzo Qualli. nova gorica - Študijski program VIRS-a Diplomanti v zdravstvu najhitreje zaposljivi »V Gorici ne vedo, da v Novi Gorici obstaja študij zdravstvene nege« Visokošolsko in raziskovalno središče Primorske je v šolskem letu 2006/07 razpisalo študij v rednem visokošolskem strokovnem študijskem programu Zdravstvena nega. V dislocirani enoti na Biotehniški srednji šoli v Šempetru triletni program izvaja Visoko šola za zdravstvo Izola Univerze na Primorskem. Po treh letih študija se na VIRS-u te dni lahko pohvalijo s prvima dvema diplomantkama. Zadnja raziskava Ekonomske fakultete iz Ljubljane kaže, da se v Sloveniji po diplomi najhitreje zaposlijo diplomanti zdravstvenih poklicev. »Glede na to dejstvo, je bila odločitev za zagon tega programa v Novi Gorici očitno pravilna in potrebna poteza,« je uspeha vesel direktor VIRS-a Uroš Saksida, ki dodaja, da je to zelo vzpodbudna novica tudi za vso goriško regijo, saj »se bo z bodočimi diplomanti Zdravstvene nege v okviru študija v Novi Gorici problematika pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester v naši regiji precej ublažila.« Razpisnih mest je vsako leto 45, »zapolnijo pa se že ob prvem roku prijav na vpis. Trenutno v tem programu študira 110 študentov, med katerimi žal še ni študentov iz Italije,« je še povedal Saksi-da, ki to dejstvo pripisuje »pomanjkljivi informiranosti onkraj meje, da pri nas ta študij obstaja«. VIRS Primorske v tem visokošolskem programu sodeluje s številnimi partnerji v regiji, od šempetrske bolnišnice, zdravstvenih domov, domov upokojencev do ostalih ustanov s področja sociale in zdravstvenega varstva, ki, kot pravi Saksida, »izjemno prispevajo h kakovosti in uspešnosti študija in tako skupaj z nami tudi domačim študentkam in študentom omogočajo ustrezno pot do tega iskanega poklica.« Vzpostavljena in dobro delujoča mreža partnerjev je po Sak-sidovih besedah pri uspešnosti izvajanja omenjenega programa izredno pomembna in nujno potrebna, saj zahteva izredno veliko praktičnega usposabljanja, občutno več kot v drugih programih. »Pohvaliti gre predvsem zelo dobro sodelovanje s šempetrsko bolnišnico, potihoma pa upamo, da bi kaj kmalu lahko zaživelo tudi sodelovanje z goriško stranjo. V Gorici je šola za medicinske sestre že delovala in v tamkajšnjem študentskem domu imajo naše študentke možnost bivanja, vsekakor pa bi bilo dobro, če bi obstajala možnost za konkretnejše, bolj strokovno sodelovanje. Ne vidim ovir za to, da bi praktični del vaj študentje opravljali tudi v Gorici, a ta ideja je zdaj vendarle še v povojih,« zaključuje direktor VIRS-a Primorske. (tb) sovodnje - Oktobra bi dopolnil 68 let Umrl Ferdi Kovic, mizar z ljubeznijo za nogomet V Sovodnjah se bodo v petek, 18. septembra, poslovili od priljubljenega domačina, bivšega nogometaša in mizarja Ferdinanda Kovica, ki so ga prijatelji, znanci in vaščani nasploh poznali z vzdevkom Ferdi. Za vedno je odšel včeraj dopoldne v 68. letu starosti; usodna mu je bila kratkotrajna bolezen, ki ga je neusmiljeno odtrgala od njegovih najdražjih. Ferdi Kovic se je rodil 29. oktobra leta 1941 v Sovodnjah. V rojstni vasi je obiskoval osnovno šolo, potem pa se je v Gorici izšolal za mizarja. Ob hiši staršev si je zgradil delavnico, kupil dva stroja in se z veliko vnemo lotil mizarskega poklica. Izdeloval je v glavnem okna in vrata, a tudi drugo leseno pohištvo. Njegova velika ljubezen je bil nogomet, ki mu je izkazoval posebno predanost. V mladih letih se je vključil v nogometno ekipo Sovodnje in ji bil zvest do svojega 42. leta starosti. Ves dan je delal v svoji mizarski delavnici, potem pa se je v delavskih oblačilih odpravil do sovodenjskega nogometnega igrišča, se preoblekel in treniral s soigralci. Igral je v vlogi libera in bil dolga leta steber sovodenj-ske obrambe. Tudi ko je opustil aktivno igranje, je še naprej spremljal so-vodenjsko ekipo, v kolikor mu je zdravje to dopuščalo. Pred približno dvajsetimi leti so mu namreč presadili ledvice, lani pa je doživel še eno presaditev. Ferdinand Kovic zapušča ženo Irmo Jelen, ki je po rodu iz Doberdoba in s katero sta si uredila dom v So-vodnjah, in tri otroke, 45-letno Suzi, 39-letnega Daria in 30-letno Eleno. Sin Dario je od očeta prevzel mizarsko delavnico in jo skupaj z njim dodatno razvil, tako da danes razpolaga s šestnajstimi stroji. Od svojega očeta pa je podedoval tudi ljubezen za šport. Dario je prve korake v nogometni ekipi opravil pri društvu Pro Gorizia, potem pa je igral za drugih štirinajst društev v deželi Furlaniji-Julijski krajini in velja za enega izmed najboljših zamejskih napadalcev. Pred leti je Dario igral tudi za Sovodnje, letos pa brani barve štandreške Juventine. Športu je predana tudi Dariova sestra Elena; dolga leta se je ukvarjala z odbojko, saj je nastopala z Domom in Sovodnjami, v zadnjih časih pa igra nogomet na poletnih turnirjih. Ferdinanda Kovica so zaradi njegovega dolgoletnega igranja z domačo nogometno ekipo in zaradi njegove mizarske delavnice poznali domala vsi v vasi, zato je prizadetost med domačini velika. Bil je cenjen in spoštovan. Vsem, ki so ga poznali, bo ostal v spominu zaradi svoje vztrajnosti in dobrote. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 17. septembra 2009 321 gorica - Natečaj italijanske revije II Fotografo Fotografija Loredane Prinčič na prvem mestu Revija II Fotografo velja za eno najbolj uglednih italijanskih publikacij iz sveta fotografije. Mesečnik je razširjen v vsej državi in med prispevki prinaša navodila in priporočila za nabavo aparatov in druge fotografske opreme, pa tudi nasvete za pravilen pristop k fotografiji. Vsak mesec revija razpisuje tudi natečaj za najboljše posnetke na različne teme. Končna ocena o fotografiji nastane na podlagi tehnike fotografiranja, kompozicije, izbranega trenutka, kreativnosti, sporočilnosti subjekta in sporočilnost avtorja. Na natečaju že nekaj časa sodeluje tudi Loredana Prinčič, članica goriškega fotokluba Skupina 75, ki se je v zadnjih mesecih kar nekajkrat pojavila med visoko uvrščenimi. V juniju se je uvrstila med prvo deseterico sodelujočih, prvo mesto pa je osvojila na zadnjem natečaju. Razglasitev rezultata in objava njenega posnetka sta namreč v septembrski številki ugledne revije. Kot nam je povedala zmagovalka, je tokratna tema zadevala Zmagoviti posnetek goriške fotografinje Loredane Prinčič kosilo in vse, kar je z opoldanskim obedom povezano. Prinčičeva se je prijavila s fotografijo, ki jo je poleti posnela med izletom v Jordaniji. Na vrtu neke restavracije na poti med Akabo in Ammanom je v objektiv ujela mladega natakarja, ki dokaj spretno prenaša celo skladovnico krožnikov, ki jih je pravkar pobral z miz. V utemeljitvi najbolje uvrščene fotografije so ocenjevalci poudarili zlasti nekoliko šaljivi in z zadovoljstvom obarvani izraz na obrazu mladeniča, s katerim je želel gostom lokala pokazati, kaj vsega zmore. Prvo mesto je nedvomno pomembno priznanje za goriško fo-tografinjo, kajti vzpon do najvišje stopničke ni bil enostaven, saj se je morala Prinčičeva spopasti z bojevito konkurenco več kot tisoč prijavljenih fotografij. Odlične uvrstitve na podobnih preizkušnjah so seveda v čast tudi Skupini 75 predvsem ob ugotovitvi, da ima med svojimi člani fotografe, ki s svojimi ustvarjalnimi dosežki presegajo krajevne okvire. (vip) gorica - Popotresna obnova Med Furlanijo in Abruci razlika v pristopu vlade Benvenuti: Rim mora prisluhniti krajevnemu prebivalstvu Po 33 letih od uničevalnega potresa z epicentrom nad Huminom, ki je 6. maja 1976 terjal 989 smrtnih žrtev in do tal porušil 18 tisoč poslopij, lahko danes s ponosom zatrdimo, da je uspešni popo-tresni obnovi botrovala predvsem složna politika prizadetih občin in dežele FJK. To je bilo včeraj večkrat izpostavljeno na posvetu, ki so ga na temo naravnih katastrof in izzivov za rekonstrukcijo priredili v okviru poletne šole (International Summer School) goriškega sociološkega inštituta ISIG. Celodnevno strokovno zasedanje je potekalo v konferenčni dvorani goriškega sedeža Tržaške univerze in je bilo namenjeno podiplomskim študentom iz Evrope in od drugod. Za predavateljsko mizo so tokrat sedli tudi nekateri bivši krajevni upravitelji in protagonisti po-potresne obnove v deželi FJK. Med temi sta izstopala Ivano Benvenuti, nekdanji župan občine Humin in bivši predsednik posebne deželne komisije FJK za popotresno obnovo, ter Fran-ceschino Barazzutti, nekdanji župan Cavazza in predsednik združenja furlanskih občin, ki jih je bil prizadel potres; udeležbo na posvetu je žal zadnji trenutek odpovedal takratni vladni komisar za popotresno obnovo v Furlaniji, Giuseppe Zamberletti. Uvodoma je politično in administrativno ozadje obnove orisal Barazzutti in poudaril, da je Rim tedaj večino pristojnosti za obnovo dodelil deželi in 137 prizadetim občinam. »Deželni svet je po potresu v pomoč ljudem izglasoval kar 250 zakonov, to pa s skoraj popolnim so- Ivano Benvenuti glasjem svojih članov, kar je dokaz takratne politične složnosti in podpore vseh strank odpravi posledic katastrofe, čeprav se je to dogajalo sredi ostre politične konfrontacije t.i. svinčenih let,« je med drugim dejal Barazzutti. Neizogiben je bil odmev na aktualno dogajanje in na javno debato, ki spremlja popotre-sno obnovo v Abrucih. Glavno razliko med potresoma v Furlaniji leta 1976 in v Abrucih letos je Ivano Benvenuti strnil v ugotovitev, da je skrb za popotresno obnovo mesta LAquila prevzela neposredno rimska vlada. »Takšna politika bo učinkovita samo v primeru, da bo državna vlada znala prisluhniti potrebam vseh prebivalcev prizadetih občin,« je prepričan nekdanji župan Humina. (VaS) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.40 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«; 20.15 - 22.00 »Videocracy - basta ap-parire«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.45 -20.30 - 22.15 »L'era glaciale 3: L'alba dei dinosauri«. Dvorana 2: 17.50 - 19.50 - 22.10 »G.I.: La nascita dei cobra«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il grande sogno«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Segnali dal futuro«. Dvorana 5: 18.00 »L'era glaciale 3: L'al-ba dei dinosauri«; 20.10 - 22.00 »Ri-catti d'amore«. Razstave FOTOKLUB IZ LOČNIKA vabi v občinski center na trgu San Giorgio 37 v Ločniku na ogled razstave najboljših del v okviru tečaja »Portfolio a Luci-nico«; do 20. septembra ob delavnikih med 17.30 in 19.30 ob nedeljah med 10. uro in 12.30. NA DVORCU DOBROVO v Brdih je na ogled razstava s tematskim naslovom Trgovina z vinom in meje. Zgodovina podjetja bratov Abuja v Gorici 1899-2009, ki jo je oblikoval in uredil goriški zgodovinar Gian-giacomo Della Chiesa; na ogled bo s prostim vstopom do jesenskih me- secev od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah med 10. in 18. uro. V PILONOVI GALERIJI v Ajdovščini je na ogled fotografska instalacija Anni-bel Cunoldi Attems z naslovom Izmenjava pogledov z Venom; od torka do petka med 10. in 17. uro, ob nedeljah med 15. in 18. uro, zaprta ob ponedeljkih, sobotah in praznikih; informacije na spletni strani www.ve-nopilon.com. V GALERIJI KC LOJZE BRATUŽ je odprta 11. skupinska fotografska razstava »6 za eno... razstavo«; na ogled bo do 18. septembra po domeni. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na trgu de Amicis 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Tirelli per il grande cinema«; do 20. septembra od torka do nedelje med 9. in 19. uro, vsako soboto in nedeljo ob 17.30 brezplačni vodeni ogledi. ~M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 25. septembra, ob 20.15 koncert »Na juriš! Partizanske pesmi«. Nastopil bo zbor Carmina Slovenica; informacije na tel. 0038653354016 in na blagajna@kulturni-dom-ng.si. IH Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. 9 Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ sporoča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za po-šolski pouk z možnostjo tečaja angleščine; informacije na tel. 0481-533495 v popoldanskih urah. ODDELEK ZA ZABAVNO GLASBO IN JAZZ GLASBENE MATICE v Gorici prireja 28. in 29. novembra delavnico za petje s pevko Darjo Švajger. Prijave s kratko biografijo in posnetkom na zgoščenki je potrebno oddati do 16. oktobra na tajništvu Glasbene matice na Korzu Verdi 51. V teku so tudi vpi- sovanja za redni pouk iz jazz petja, saksofona, kitare, klavirja in basa; informacije na tel. 347-5156982 (An-drejka Možina). SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO EMIL KOMEL obvešča, da bo prvo srečanje s starši in učenci v Devinu v četrtek, 17. septembra, ob 17. uri in na Plešivem (osnovna šola) v petek, 18. septembra, ob 18.30. Zamudniki se lahko še vpišejo na sedežu v Gorici, drevored 20. septembra 85, tel. 0481-532163, 0481-547569 od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. S Izleti UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo udeležence izleta na Koroško, ki bo 19. septembra, da lahko poravnajo stroške za izlet v trgovini pri Mili v Doberdobu. Avtobus bo odpotoval iz Štivana ob 6.45 s postanki v Jamljah pri spomeniku ob 6.55, na Poljanah ob 7.10, v Doberdobu ob 7.15 in v Ronkah pri piceriji Al Gam-bero ob 7.25. □ Obvestila PRIJATELJI DANIELEJA BOŠKINA so na Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje odprli račun za prostovoljne prispevke namesto cvetja na grob Danieleja. Naslov tekočega računa je »Danielejevi prijatelji - Amici di Daniele« in bančne koordinate so IT 33 Q 08532 12400 000000730310. Prispevke sprejemajo na vseh podružnicah banke. DRUŽBA ROGOS prireja v sprejemnem centru Gradina v nedeljo, 4. oktobra, od 14.30 do 19. ure razstavo-pokušnjo kraških pridelkov, vstopnina 12 evrov; informacije na tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. DRUŠTVO JADRO prireja na sedežu v Romjanu 50-urni tečaj slovenščine za odrasle z oktobrom. Organizacijsko srečanje bo ob 20. uri v ponedeljek, 5. oktobra, v ul. Monte 6 Busi 2; informacije pri odbornikih društva, v ron-ški knjižnici in v mladinskem središču Informagiovaniv Tržiču. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. NA PARTIZANSKEM MITINGU V SEL- CAH so 8. septembra žrebali zmagovite listke loterije: 1. nagrada, listek št. 5531 (vikend za dve osebi v evropsko prestolnico), 2. št. 4096 (televizor LCD), 3. št. 4974 (žensko in moško gorsko kolo), 4. št. 3012 (sesalnik), 5. št. 1634 (fotokamera), 6. št. 4785 (prenosni telefon), 7. št. 4106 (MP3 predvajalnik), 8. št. 0889 (DVD pred-vajalnik); zmagovalci lahko dvignejo nagrade na sedežu VZPI-ANPI v Tržiču (ul. Valentinis 84, tel. 0481798098) ob torkih, četrtkih in petkih med 9. in 12. uro do 9 oktobra. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. OK VAL prireja v štandreški telovadnici otroško telovadbo za otroke, ki obiskujejo vrtec vsak torek in petek med 15. in 16. uro ter mini odbojko za osnovnošolske otroke vsak torek in petek med 16. in 17.30. Zagotovljen bo prevoz otrok; informacije in vpisi na tel. 0481-525128 in 393-2350925, e-pošta sandrocorva@libero.it in okval@virgilio.it (Sandro Corva). SKD HRAST prireja tradicionalno kolesarsko dirko Hrast bike slalom v soboto, 19. septembra, ob 14. uri na dvorišču župnijske dvorane v Doberdobu. Vabljeni! SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE v sodelovanju z občino Doberdob in pokrajinskim odborom VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 20. septembra, ob 11. uri odkritje partizanskega obeležja pri De-vetakih. Slavnostni govornik bo Aldo Rupel, kulturni program bodo oblikovali godba na pihala Kras, moški pevski zbor Jezero, zbor Starši ensemble iz Romjana, kulturni društvi Kremenjak in Kras Dol-Poljane. AŠKD KREMENJAK iz Jamelj prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike. Sestanek s profesorjem Gropajcem bo v sredo, 23. septembra, ob 18. uri v večnamenskem centru v Jamljah; informacije na tel. 3386495722 (Martina). 0 Prireditve SLOVENSKA DEŽELNA KNJIŽNA IZLOŽBA bo potekala v organizaciji ZSKD in pod pokroviteljstvom SKGZ v petek, 25. septembra, v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Rosina Brauc v kapeli bolnišnice sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 10.30, Maria Brotto vd. Macorini (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi v Selcah in na ronško pokopališče. DANES V TRŽIČU: 11.30, Guerrino Fu-mis v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev. t Prezgodaj nas je zapustil naš predragi Ferdinando Kovic (Ferdi) Žalostno vest sporočajo žena Irma ter otroci Susi, Dario in Elena z družinami Pogreb bo v petek, 18.9.2009, ob 11. uri v cerkvi v Sovodnjah. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Sovodnje, 16. septembra 2009 Ciao nono, tvoja "grinta" in dobra volja nam bosta vedno v zgled! Simone, Alessia in Noemi Ciao Ferdi, Erminio, Ivica in Fabio Ob preranem slovesu Ferdija Kovica izreka AŠD Sovodnje iskreno sožalje vsem svojcem. 1 4 Četrtek, 17. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu Champions LEAGUE nogomet - Prvi krog lige prvakov TURIN, MARSEILLE - V prvem krogu je v Turinu za polovično presenečenje poskrbel francoski Bordeaux, ki je Ju-ventusu odščipnil točko. Neodločen izid je bil po pravici povedano povsem pravičen, saj so se nogometaši francoskega kluba enakovredno kosali s črno-belimi. Prvih 25 minut tekme je minilo v znamenju gostov, ki so bili bolj čvrsti od Ferrarovih varovancev. Pri »stari dami« je bil še vedno zaradi poškodbe odsoten Del Piero. Zamenjal ga je Giovinco, ki pa ni izstopal. Na premočenem igrišču, večji del tekme je lilo kot iz škafa, je Juventus povedel v 63. minuti. Nasprotnikovo mrežo je zatresel Iaquinta, po lepi podaji Cannavara. Dvanajst minut kasneje so gostje nekoliko nepričakovano izenačili. Juventusova obramba je zaspala in Plašil je potisnil žogo v mrežo. V nadaljevanju je imel najlepšo priložnost za drugi zadetek Marchisio. Njegov strel pa se je odbil od prečke. Poudariti pa je treba, da je bil pri Juventusu - kot je po tekmi povedal tudi predsednik Cobolli Gigli - najboljši mož na igrišču Buffon, ki je ubranil vsaj dva nevarna strela Bordeauxa. S francoskega gostovanja pa se je z vsem tremi točkami vrnil domov Leonar-dov Milan. Črno-rdeče je rešil »Super Pip-po« Inzaghi. Kralj malega kazenskega prostora je dosegel oba zadetka, tako da bo lahko trener Leonardo mirno spal, vsaj do A-skupina IZIDA Juventus - Bordeaux 1:1, Maccabi - Bayern München 0:3 Bayern München 1 1 0 0 3:0 3 Bordeaux 1 0 1 0 1:1 1 Juventus 1 0 1 0 1:1 1 Maccabi Hajfa 1 0 0 1 0:3 0 PRIHODNJI KROG (30.9.) Bayern - Juventus, Bordeaux - Maccabi C-skupina IZIDA Marseille - Milan 1:2, Zürich - Real Madrid 2:5 Real Madrid 1 1 0 0 5:2 3 Milan 1 1 0 0 2:1 3 Marseille 1 0 0 1 1:2 0 Zürich 1 0 0 1 2:5 0 PRIHODNJI KROG (30.9.) Milan - Zürich, Real Madrid - Marseille Inzaghi Milanov junak Juventusu le točka Neodločen izid v Turinu povsem pravičen - Danes Inter-Barcelona rene' krhin Prislužil si je veliko pohval naslednje prvenstvene tekme. Gol za Marseille je dosegel Heinze. Danes bosta na vrsti še Inter in Fio-rentina. Črno-modri bodo v Milanu gostili Ibrahimovičevo Barcelono (ob 20.45 po B-skupina IZIDA Bešiktas - Manchester United 0:1, Wolfsburg - CSKA 3:1 Wolsburg 110 0 3:1 3 Manchester U. 110 0 1:0 3 CSKA Moskva 1 0 0 1 1:3 0 Bešiktas 1 0 0 1 0:1 0 PRIHODNJI KROG (30.9.) Manchester - Wolfsburg, CSKA Bešikatas D-skupina IZIDA Atletico Madrid - Apoel 0:0, Chelsea - Porto 1:0 Chelsea 1 1 00 1:0 3 Apoel Nikozija 0 10 0:0 1 Atl. Madrid 1 0 10 0:0 1 Porto 1 0 01 0:1 0 PRIHODNJI KROG (30.9.) Apoel - Chelsea, Porto - Atl. Madrid Filippo Inzaghi je pri Milanu nenadomestljiv ansa Rail), Fiorentina pa bo igrala proti Lyonu. Juventus - Bordeaux 1:1 (0:0) STRELCA: Iaquinta v 63., Plasil v 75. min. JUVENTUS (4-3-1-2): Buffon; Ca-ceres, Legrottaglie, Cannavaro (Zebina), Grosso; Marchisio, Felipe Melo, Tiago (Po-ulsen); Giovinco (Camoranesi); Amauri, Ia-quinta. Trener: Ferrara. BORDEAUX (4-2-3-1): Carrasso (Ramè); Chalmè, Planus, Ciani, Tremou-linas; Menegazzo, Diarra; Plasil (Gouffran), Gourcuff, Wendel; Chamakh. Trener: Blanc. Marseille - Milan 1:2 (0:1) STRELCA: Inzaghi v 28.; Heinze v 49., Inzaghi v 74. min. MARSEILLE (4-3-1-2): Mandanda; Kaborè, Diawara, Heinze, Taiwo; Cissè (Morientes), Mbia, Cheyrou; Lucho (Ben Arfa); Niang, Brandao. Trener: Deschamps MILAN (4-3-1-2): Storari; Oddo, Nesta, Thiago Silva, Zambrotta; Ambro-sini (Gattuso), Pirlo, Flamini; Seedorf (Abate); Inzaghi (Huntelaar), Pato. Trener: Leonardo. Rene Krhin iz Jakobskega Dola v Slovenskih goricah je postal v nedeljo osmi Slovenec, kije debiti-ral v italijanski A-ligi. Med njimi sta se doslej docela uveljavila le dva, to sta nekdanji junak Sampdorie Srečko Katanec in zdajšnji Udinesejev vratar Samir Han-danovič. Glede na to, da je Krhin star komaj 19 let in da je krstni nastop doživel v Interjevi zvezdniški zasedbi, se mu morda obeta še svetlejša kariera. Čeprav je igral proti Parmi vsega le 12 minut, njegov nastop ni bil neopazen, saj je bil med drugim začetnik akcije, po kateri je Milito dosegel drugi zadetek. Gazzetta dello sport njegove igre ni ocenila, kar je za tako kratek nastop tudi normalno, La Repubblica pa mu je vseeno prisodila oceno 6, s komentarjem, da se je takoj vključil v tekmo in bomo o njem še slišali govoriti. V pogovoru za slovenski športni dnevnik Ekipa je Krhin povedal, da sta mu po tekmi čestitala tudi predsednik Moratti in trener Mourinho, intervju pa je dočakal tudi v TV oddaji Stadio sprint, med katero je pokazal, da po več kot dveh letih bivanja v Milanu (še lani smo ga intervjuvali po tekmi ekipe Primavera v Trstu) zelo dobro obvlada italijanščino. Mladi Štajerc je obljubil, da mu slava ne bo udarila v glavo (le nekaj dni prej je s člansko reprezentanco Slovenije debitiral na Wembleyju proti Angliji), to da ima za trenerja Mou-rinha pa je zanj še dodatna sreča. Čeprav sta medtem sanirala poškodbo tako Cambiasso kot Stankovič, ni izključeno, da mu bo portugalski strateg še kdaj zaupal, tako kot lani Santonu, ki je zdaj že uveljavljen igralec. nogomet - V zaostali tekmi tretjega kroga Triestina se je prebudila prepozno Tržačani začeli igrati po eni uri monologa Sassuola - Vezna vrsta znova v hudih težavah - Mladi Siligardi se je izkazal B-liga IZIDI ZAOSTALIH TEKEM Reggina - Vicenza 0:2, Sassuolo - Triestina 2:1, Padova - Piacenza 0:0 Frosinone 4 3 1 0 8:4 10 Brescia 4 3 1 0 5:1 10 Torino 4 3 0 1 8:2 9 Ancona 4 3 0 1 7:4 9 Ascoli 4 2 2 0 7:5 8 Sassuolo 4 2 2 0 6:3 8 Triestina 4 2 1 1 4:2 7 Cesena 4 2 1 1 3:1 7 Vicenza 4 1 3 0 7:5 6 Empoli 4 2 0 2 5:6 6 Padova 4 1 3 0 4:3 6 Reggina 4 1 2 1 4:5 5 Lecce 4 1 1 2 6:6 4 Cittadella 4 1 1 2 3:4 4 Modena 4 1 1 2 3:4 4 Piacenza 4 1 1 2 4:7 4 Gallipoli 4 0 3 1 4:6 3 Mantova 4 0 2 2 3:5 2 Grosseto 4 0 2 2 3:7 2 Crotone 4 0 2 2 1:5 2 AlbinoLeffe 4 0 1 3 5:9 1 Salernitana 4 0 0 4 2:8 0 PRIHODNJI KROG (19.9.) Cesena - Triestina Sassuolo Triestina 2:1 (0:0) STRELCI: Riccio v 3.dp, Fusani v 11.dp, Siligardi v 39.dp. SASSUOLO (4-3-3): Bressan; Rossini (33.dp Consolini), Piccio-ni, Minelli, Gorzegno; Fusani, Magnanelli, Riccio; Noselli (35.dp Bianco), Zampagna, Quadrini (14.dp Titone). Trener: Pioli. TRIESTINA (4-4-2): Agazzi 7; Tabbiani 6, Brosco 6, Scurto 5, Ma-gliocchetti 6 (31.dp Princivalli 6); Volpe 5,5 (18.dp Siligardi 7), Cossu 5, Pani 5, Testini 5,5; Stankovič 5,5 (22.dp Della Rocca 6), Godeas 6. Trener: Gotti. SODNIK: Guida iz Torre Annunziate 7; OPOMIN: Minelli; IZKLJUČITEV: Minelli v 34.dp. Triestina je v Sassuolu začela igrati po eni uri, ko je Sassuolo vodil že z 2:0. V zadnji tretjini tekme je ustvarila kar nekaj priložnosti, se nasprotniku približala z lepim golom Siligardija, vendar ji je zmanjkalo časa, da bi si priigrala točko, ki pa bi bila navsezadnje nezaslužena za igro, ki so jo Gottijevi varovanci prikazali vse do gola Fusanija. V prvih 25 minutah smo bili namreč priča pravemu monologu domače ekipe, ki je ustvarila celo vrsto nevarnih priložnosti. Prvo že v tretji minuti z Gorzegnom, ki je z glavo zaposlil Agazzija. Sassuolo je pritiskal in Tržačani so v glavnem le brcali žogo daleč od kazenskega prostora. Sassuolo je tako žogo prestregel že kakih petdeset metrov od tržaških vrat, tako da sta domačim zadostovali le dve podaji, da bi se znašli v bližini Agaz-zijevih vrat. Zampagna in Noselli sta se stalno iskala (in večkrat tudi našla), zlasti Zampagna je vsako žogo odlično zadrževal in se nato odločal za podajo ali strel na vrata. Tržaška obramba je bila stalno na robu prepada, a Agazzi je vsakič učinkovito posegel. Še najbolj zahteven je bil poseg v 19. minuti, ko je preusmeril nad prečko visok strel s kratke razdalje Zampagne. Nova poskusa Zampagne in Quadrinija nista bila učinkovita zaradi nenatančnosti in obrambnega posega Scurta. V 43.mi-nuti pa bi lahko Triestina povedla. Po solo akciji Godeasa je slednji podal v globino do Stankoviča, ki je, sam pred vratarjem, žogo skorajda podal Bressanu. Skratka, obračun prvega polčasa je bil sledeč: Sassuo-lo pet zrelih priložnosti, Triestina eno, a do gola ni prišlo ne na eni ne na drugi strani. V drugem polčasu je Sassuolo izkoristil prvo priložnost. Po prodoru Quadrinija je Riccio izkoristil napačen poseg Scurta in premagal Agazzija, ki je tako prekinil obdobje nepremaganosti, ki je trajal že od začetka sezone. Le osem minut kasneje je Sassuolo podvojil s Fusani-jem: strel Nosellija je Agazzi neverjetno uspel odbiti, a po odboju je bil najbolj spreten Fusani. Po golu se je Sassuolo umiril, Triestina pa začela igrati zlasti po vstopu na igrišče Siligardija. Tržačani pa so zadeli prepozno - s silovitim strelom desnega zunanjega vezista - in šele po izključitvi Minellija, ki ga je zelo dober sodnik, 28-letni Guida izključil zaradi dveh prekrškov. Top: Igral je le 30 minut, a Siligardi je bil na tem, da Triestino pripelje do točke. Ob golu se je namreč izkazal z nekaj lepimi akcijami. Flop: Scurto je s ponesrečenim obrambnim posegom omogočil Ricciu, da je zadel. Na sredini je bilo število zgrešenih podaj dvojice Cossu-Pani neprimerno visoko, morda pa je bila zmeda tudi posledica Gottijeve odločitve, da zamenja kar 7 igralcev v primerjavi s sobotno tekmo. Iztok Furlanič tenis - Us open Del Potro presenetil Federerja NEW YORK - Presenečenje: Roger Federer v finalu Us opna ni osvojil šestega zaporednega naslova prvaka in je v New Yorku prekinil niz 41 zaporednih zmag. S 3:6, 7:6 (5), 4:6, 7:6 (4), 6:2 ga je premagal šestopostavljeni Argentinec Juan Martin del Potro, ki se je pri 20 letih uvrstil v prvi finale enega od štirih največjih turnirjev na svetu. Del Potro je tudi prvi Argenti-nec z zmago na OP ZDA po Guil-lermu Vilasu leta 1977. Švicarski zvezdnik je imel priložnost s šesto zmago izenačiti dosežek Billa Tildena, ki je zmagoval med leti 1920 in 1925, ter postati prvi po Rodu Laverju leta 1969 s tremi osvojenimi grand slami v sezoni (pred New Yorkom je zmagal v Wimbledonu in Parizu). Včerajšnji nastop v New Yorku je bil njegov 21. v velikih finalih turnirjev za grand slam; izkupiček je zdaj 15 zmag in šest porazov. Ljubitelji tenisa so ga redko videli v takšni izvedbi: delal je dvojne napake, imel slab izkoristek prvega servisa, del Potrov forehand je bil prava uganka, pa še prepiral se je s sodniki. ADEBAYOR - Zaradi namernega poškodovanja Robina Van Persieja in provociranja navijačev Arsenala, bo angleška nogometna zveza kaznovala napadalca Manc-hestra Emmanuela Adebayorja. Višina kazni še ni znana, Adebayor pa bo imel do jutri čas za vložitev pritožbe. BREZ TRENERJA - Miran Srebrnič ni več glavni trener nogometašev novogoriškega HIT-a. Vodstvo kluba je sprejelo njegov odstop, moštvo pa do nadaljnjega vodi dosedanji pomočnik David Peršič. Novogoričani na lestvici 1. SNL po osmih krogih delijo zadnje mesto. VUELTA - Nemec Andre Greipel je zmagovalec 16. etape. V ciljnem sprintu je imel več moči od Francoza Williama Bonneta, tretje mesto pa je zasedel Italijan Davide Bennati. V skupnem seštevku še naprej je v vodstvu Španec Alejandro Valverede, ki ima 31 sekund prednosti pred Nizozemcem Robertom Gesinkom. LOTUS SE VRAČA - Moštvo Lotus, nekdaj slavno ime v svetu formule 1, se bo po 16 letih spet vrnilo v formulo ena. BARCOLANA Telefonica Black bo med protagonisti TRST - Monotipna jadrnica Vor 70, dolga 21,5 metra Telefonica Black bo najbrž novi protagonist letošnje Barcolane. Jadrnica, ki jo bo na jesenskem pokalu krmaril Tržačan Lorenzo Bodini, je letos uspešno nastopila na prestižni regati Volvo Ocean race. Lastnik jadrnice je Carlo Alberini od moštva Lightbay Calvi Network. TENIS Ciguijevo ustavil dež MESTRE - Dvoboj 1. kroga mednarodnega teniškega turnirja v Mestrah z nagradnim skladom 50.000 dolarjev med kvalifikantko Paolo Cigui in šesto nosilko turnirja, Hrvatico Karolino Sprem (120. igralko na svetu), je bil preložen zaradi dežja. Koprčanka Andreja Klepač je s 7:6 6:2 klonila pred Španko Marto Marrero. Prva nosilka je Nemka Kristina Barrois, 67. igralka na svetu. Petek, 18. septembra 2009 323 košarka - EP Slovenci trdijo, da ne bodo kalkulirali ŠPORT / odbojka - Pogovor z reprezentančnim liberom Lorisom Maniajem po EP v Turčiji V Turčiji »druga« Italija Za SP? Fei in vsaj dva Mateja Glavna vzroka za neuspeh utrujenost in pomanjkanje prave »klape« - Reprezentanca ni več privlačna »Ta-ta, ta-ta.« Tako je Lorisa v nedeljo na pokalu bazoviških žrtev poklical mali Daniel, ki včasih tudi spremlja očeta na reprezentančnih tekmah (na sliki: tekma v Vareseju junija letos). Tudi letos je zaradi reprezentančnih obveznosti Loris preživel dalj časa daleč od domačih, zato je nekaj dnevni oddih po EP posvetil izključno družini fivb Odbojkarsko žogo in telovadnico že pogreša, pa čeprav se je po delovnem in napornem poletju ter nastopu na evropskem prvenstvu v Turčiji privoščil z družino le nekaj dni oddiha. Reprezen-tanta Lorisa Maniaja jutri zjutraj že čakajo v Modeni, kjer bo pod taktirko trenerja Prandija (selektorja bolgarske moške reprezentance, ki je bila na minulem evropskem prvenstvu tretja, op. a.) začel priprave na prvenstvo A1-lige. »Komaj čakam, da se jim pridružim,« je sam od sebe povedal števerjanski odbojkar, s katerim smo se po telefonu pogovorili o minulem neuspehu odbojkarske reprezentance na evropskem prvenstvu v Turčiji. Deseto mesto na evropskem prvenstvu je najslabša uvrstitev po letu 1975. Kateri so bili glavni vzroki za neuspeh? Mislim, da je eden izmed vzrokov naša izčrpanost že na začetku prvenstva. Kar nekaj soigralcev se je v Turčiji pritoževalo, da so utrujeni in niso v optimalni formi. Poletje je bilo res natrpano, saj smo vseskozi trenirali s polno paro, obenem pa smo še nastopali v svetovni ligi. Tudi v Turčiji se je tak ritem nadaljeval: vsako jutro pred tekmo smo imeli še trening. Kaj še? Menim, da je na tak plah nastop vplivalo tudi to, da nismo bili prava »kla-pa«. Je bil podajalec Vermiglio eden izmed razlogov, da se klapa ni ustvarila? Občutek sem imel, da smo bili celo vsi igralci nastrojeni proti njemu. Igral je tako, kot da bi bil on trener na igrišču. Pritisk na nas je bil zato zelo velik, kar je seveda vplivalo na naše razpoloženje. Sploh nismo igrali umirjeno. Seveda za neuspeh ne krivim samo njega, ampak dejstvo je, da se je z njiegovim prihodom vzdušje v ekipi popolnoma spremenilo. Kapetan in podajalec Vermiglio se vam je namreč pridružil šele pozneje, ko se je svetovna liga že začela. Pred njegovim prihodom je podajal Dragan Travica. Tako je. Ko je vodil ekipo Travica, je bilo vzdušje bolj sproščeno. Na igrišču smo se večkrat tudi posmejali. Ko je kdo zgrešil, ni bilo težav. Na napako smo hitro vsi pozabili in se skoncentrirali na drugo akcijo. Kako pa je bilo, ko je igral Vermiglio? Ob vsaki napaki je on kaj pripom- nil, njemu pa nisi smel oporekati. Zakaj je Anastasi večkrat zamenjal Travico ravno na koncu niza? Tudi zaradi teh krajših stikov? Ne verjamem, saj je imel Anastasi do Vermiglia drugačen odnos kot z ostalimi igralci. Njega ni nikoli okregal, ko je kaj zgrešil. O zamenjavi pa tako: Travi-ca ima močnejši servis, v obrambi je dober, v bloku pa višji. Večkrat pa se je po mojem mnenju Anastasi odločil za zamenjavo prepozno. Z njegovo igro so napadalci napadali samo proti enim blo-kerjem, kar je seveda veliko lažje ... Težave ste imeli sicer tudi v napadu ... Potem ko so naše napadalce večkrat zablokirali, so oni enostavno popustili, saj niso imeli alternativ. Težava je bila tudi z Vermigliom, saj je žoge, ki so bile bolj oddaljene od mreže, podajal rutinsko visoko na krilno pozicijo. S tem je istočasno celotno odgovornost predal napadalcu, ki pa je bil s postavljenim dvojnim ali trojnim blokom največkrat brez izhoda. Anastasi je, razen zadnje tekme, med dvema obrambnima igralcema izbral vedno tebe. Si s svojo igro zadovoljen? Nasploh ja. Izjema je bila tekma proti Rusiji, kjer mi ni šlo od rok. Pozi- tivno ocenjujem sicer celotno delo, ki sem ga opravil poleti. Za naslednje leto pa bom še premislil ... Kaj misliš s tem? Ničesar ne bom še izjavil. Tak ritem ni lahko obdržati. Celo poletje sem bil zaposlen, daleč od družine, obenem pa je bila tudi plača skromna. Za celo poletje smo prejeli približno 4.000 evrov. Skoraj bi poleti raje delal v podjetju, tako da bi lahko preživel več časa z družino. Predsednik odbojkarske zveze Magri je napovedal, da bo izključen iz državnih prvenstev vsak igralec, ki se ne bo odzval povabilu v reprezentan-to. Kako ste odreagirali? Napovedali smo, da bomo odšli vsi v tujino. Mislim, da je kriza odbojke povezana s tem, da igra v prvenstvu veliko tujcev. Mladi italijanski odbojkarji pa ne dobijo mesta v postavah, zato odhajajo v nižje lige. Kaj pa selektor Anastasi? Kakšni so bili njegovi komentarji po neuspehu? Je bil razočaran? Jezen je bil na nas, ker se nismo borili tako kot v svetovni ligi. Pozval nas je, naj se poglobimo v naše nastope na prvenstvu, vseeno pa je napovedal, da bo kar nekaj igralcev v ekipi, ki bo naslednje leto nastopala na svetovnem prvenstvu. Prave borbenosti nasplošno res ni bilo videti ... Pravega vzdušja ni bilo. Med svetovno ligo pa je bilo čisto drugačno. Vseskozi smo igrali koncentrirano in umirjeno. Bo Anastasi kljub neuspehu ostal na klopi izbrane vrste? Pogodba ga sicer veže do naslednjega leta, vse do zaključka svetovnega prvenstva. Ne bi vedel. Magri je samo rekel, da bodo o tem še razpravljali. Vsekakor sumim, da bo naslednje leto igralce za nastop na SP izbirala zveza. S postavo, ki je letos nastopila na evropskem prvenstvu, ne bo večjih uspehov. Kdo manjka? Fei, še en Matej Černic, mogoče tudi bloker. Sam bi zamenjal podajalca in vključil kar Travico. Če se povrnemo na EP, ste vsekakor proti nekaterim reprezentancam igrali dobro, v ključnih trenutkih pa ste popustili. Tako je. Na primer proti Rusiji smo v vseh treh nizih vodili. Po nekaj napakah pa nismo utegnili vzpostaviti spet začetnega ritma. Mislim da je bil razlog tudi naelekreno vzdušje v igrišču. So bili ostali res toliko boljši od vas? Imeli so predvsem nekaj igralcev, ki so v ključnih trenutkih prevzemali odgovornost in dali točko. Ni bil to pri »azzurrih« Matej Černic? Seveda, ampak smo mi imeli samo enega Mateja, ostali pa so imeli več takih igralcev. Matej je vsekakor igral zelo dobro. Bil je eden izmed najbolj konstantnih. Kaj pa organizacija prvenstva? Zelo dobra. Škoda, da smo imeli slabo vreme. Le nekaj kilometrov od našega hotela so bile hude poplave, ki so terjale nekaj desetin življenj. Sedaj se seliš v Modeno, v novo okolje. Si zadovoljen? Zelo. Komaj čakam, da se pridružim ostalim. S trenerjem Prandijem sem v dobrih odnosih. Na prvenstvu si je ogledal vse moje nastope. Ze mi je predstavil svoj program dela. Veronika Sossa ČERNIC IN MANIA' NA RAI - Potem ko se je Sky odpovedala predvajanju tekem moške italijanske A1-lige, bo mogoče sobotnim in nedeljskim prvenstvenim tekmam slediti po Rai (tv, satelit in digitalna tv). Odbor združenja klubov bo v naslednjih dneh o podrobnostih razpravljal z upravnim svetom Raia. LODZ - Slovenske košarkarje drevi ob 21. uri čaka zadnja tekma drugega dela evropskega prvenstva na Poljskem. Kot poudarjajo vsi igralci in strokovni štab, preračunavanja proti Turčiji ne bo, saj nihče ne želi izpustiti prvega mesta v skupini in prekiniti zmagovitega niza. V primerjavi z zadnjo tekmo proti Poljski bistvenih novosti v postavi Slovenije ne bo. Zagotovo bosta manjkala Matjaž Smodiš in Goran Dragic, medtem ko je zdravstveno stanje Domna Lorbka, ki je proti Poljski dobil močan udarec v vrat, in Uroša Slokarja, ki se je pritoževal na bolečino v komolcu, brez posebnosti, tako da bosta pripravljena za igro. Ker je skupina iz Bydgoszcza igrala že včeraj, tekma s Turčijo pa je zadnja na sporedu drugega dela, bosta imeli obe reprezentanci «proste roke» pri izbiri tekmeca v četrtfinalu. Slovenija je lahko prva, druga alii tretja, kar pomeni, da se v nobenem primeru ne more srečati s Francijo, ki je zmagovalka skupine F. Medtem ko igralci poudarjajo, da bodo šli v tekmo s Turčijo na vso moč, je trener Jure Zdovc nekoliko bolj previden. «Ne bomo 'kalkulirali', edino, kar lahko premišljeno storimo, je, da odpočijemo katerega od igralcev, ki je bolj obremenjen ali poškodovan. Zal so poškodbe sestavni del športa,» pravi slovenski strateg in v isti sapi dodaja: «Toda tu sta tudi naša moč in orožje. Imamo igralce, ki ko stopijo na parket, dajo od sebe maksimum. Jaz jim popolnoma zaupam.» Primož Brezec je nekaj besed namenil tudi naslednjemu tekmecu: »Turki so prijetno presenečenje tega prvenstva. Imajo močne in visoke igralce pod košem, tako da se nam tam obeta prava bitka.« Ne glede na razplet zadnje tekme drugega dela, se od jutri do nedelje obeta nova invazija slovenskih ljubiteljev košarke v Katovice. Izpad Litve je sprostil veliko število vstopnic za odločilne boje, tako da dragocenih lističev v Katovicah zagotovo ne bo manjkalo. IZIDI Skupina F DANES: 15.45 Litva - Srbija; 18.15 Poljska - Španija; 21.00 Turčija - Slovenija. VRSTNI RED: Turčija 8, Slovenija 6, Srbija in Španija 4, Poljska 2, Litva 0. Skupina E SINOČI: Rusija - Mak68:70. KONČNI VRSTNI RED: Francija 10, Rusija in Grčija 6, Hrvaška 4, Nemčija in Makedonija 2. Prve štiri ekipe iz vsake skupine se uvrstijo v četrtfinale jadranje - Optimisti Čupe v Poreču Dober trening in nabiranje prvih izkušenj Pred nastopom na državnem prvenstvu (o katerem smo že poročali) so se jadralci Čupe pripravljali v Po-reču, kjer so nastopili na dvodnevni regati Porečki delfin. Petnajstčlanska skupina mladincev, kadetov in mlajših kadetov (na sliki) je v dveh dneh izpeljala tri plove. Na skupni lestvici vseh starostih kategoriji je bila najboljša Jana Germani na 16. mestu, ki je bila tudi najboljša med kadetinjami. Luca Carciotti je bil skupno 27. in 7. med kadeti. Ostali izidi: 39. Cecilia Fe-del, 49. Samuel Ferletti, 51. Martina Husu, 52. Haron Zeriali, 58. Matia Co-stantin, 60. Giorgia Sinigoi, 62. Federico Bevilacqua, 64. Nina Debene-detti. Regate so se udeležili tudi štirje najmlajši, ki so šele letos zaključili jadralne tečaje. Mateja Ferfoglia, Davide Copetti, Jakob Podveršič in Ilian Emili niso zaključili niti enega plova, so pa nabirali prve izkušnje. Skupno je nastopilo 74 tekmovalcev. Čupine jadralce so spremljali Matija Spinaz-zola, Jasna Tuta in Veronika Milič. Prva Maxi Jena, Čupin Tiburon 17, V Izoli so konec tedna priredili že sedmo izvedbo diplomatske regate, ki je privabila ob jadralcih celo vrsto tujih diplomatov, ki so akreditirani v Sloveniji, slovenskih politikov in gospodarstvenikov. 102 nastopajočih jadrnic, ki so na krovu gostile diplomatske »okrepitve«, je moralo 6 morskih milj dolgi regatni trikotnik objadrati trikrat. Rahla burjica je na začetku favorizirala večje jadrnice, ko se je ošibila pa so v osredje prišle tudi manjše tekmovalke. Zmaga je pripadla Maxi Jeni s krmarjem Mitjo Kosmino, ki je bila s svojimi 24 metri brez konkurentov, drugi pa je bil Veliki viharnik Dušana Puha. V kakovostni mednarodni konkurenci različnih klas je nastopila tudi Čupina jadrnica Tiburon (8,36 m), ki je bila na koncu absolutno 17. Člani posadke so na krovu gostili namestnika britanskega veleposlanika Andreya Pageja. Na krovu jadrnic so med drugim jadrali tudi štirje ministri: slovenski Samuel Zbogar, Patrick Vlačič in Igor Luk-šič ter srbski zunanji minster Vuk Jere- ŠOi-A. «f ßlij&VC (tO. tAzfiiJ d* 20 9.2009 uTdMiirfi"i/0rt> IWraii5r