PRIMORSKA
DELAVSKA ENOTNOST
GLASILO ENOTNIH SINDIKATOV ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN TRST
Leto 2., štev. 38 * Cena 4 lire
TRST, sreda 4. septembra 1946.
VSEBINA:
I. stran - tfovi sporazum o akordnih tarifah - Zbirajte gobe - Brezposelnost naglo narašča - Skok # cen v Gorici.
H. stran - Poročila iz cone B - Romunski sindikati.
Poštnina plačana - Spedizione in abbonamento post. II gruppo
Uredništvo in uprava: via Imbriani št., 5 Telefon 93.710 — Rokopisi se ne vračajo
Enotni sindikati so dosegli sporazum
o akordnih nagradah
Polno leto je že, odkar so se pričela pogajanja med upravo CRDA-« in E-notnimi sindikati za dosego sporazuma o akordnih tarifah v največjem industrijskem kompleksu naše pokrajine. Ves čas teh pogajanj je uprava CRDA-e dokazala, da nima nobenega razumevanja za delavske potrebe ter se je zato vprašanje akordnih nagrad zavleklo do 2. t. m. Končno je vendar dosežen sporazum, ki ga objavljamo posebej.
Nujnost zaključitve tega sporazuma je jasna. Predvsem se končno vendar določi višina nagrade pri akordnem delu, kar omogoča sami upravi podjetja točnejšo kalkulacijo in ji s tem daje možnost lažjega razvoja industrijskega delovanja, ali predstavlja obenem tudi obvezo za njo, da mora pričeti s proizvodnjo, ker prav v tem ji zmanjka vsaka možnost za trditve, da delavci nočejo delati. Če so delavci navezani na zaslužek od komada, je tudi jasno, da bodo že zaradi sebe skušali proizvajati čim več. Sicer so pa naši delavci bili vedno močno produktivni ter so taki očitki bili diktirani le v zadnje cilje — bile so te trditve torej vedno lažne.
2e v avgustu pr. leta, so se uprava CRDA-e in tovarniški odbori v njenih podjetjih, sporazumeli za ponovno vzpostavljanje akordnega dela, a v decembru 1945 so določili, določili so naj se akordno delo nagradi z viškom 50% nad normalno mezdo. Ker so se istočasno vršila pogajanja za nov splošni mezdni sporazum, niso utegnili uradno potrditi ta začasni sporazum, ter je uprava koncerna zahtevala, naj se počaka, dokler se ta sporazum ne doseže.
Ko je bil ta sporazum dosežen je uprava CRDA-e ponovno postavila vprašanje akordnih tarif. Nastal pa je nov moment s tem, da je uprava zahtevala naj se pogajanj udeležijo tudi zastopniki Julijskih razbij aških sindikatov. Jasno je, da so enotni sindikati odbili to zahtevo, ker prav za prav Julijski sindikati nimajo med svojim članstvom delavcev, razen neke nečastne izjeme, marveč le razredno nezavedne uradnike.
Po tej zahtevi uprave CRDA-e so nastala pogajanja, ki so končno privedla do sporazuma, ki določa, da Julijski sindikati pošljejo po enega zastopnika na vsaka dva zastopnika Enotnih sindikatov. Enotni sindikati so pristali na to samo, da bi omogočili nadaljevanje pogajanj in da bi končno s tem delavcem olajšali položaj z dosego sporazuma o akordnih tarifah.
Tako so se pričela pogajanja ob koncu janiju t. 1., na katerih je bilo prisotnih 12 zastopnikov Enotnih sindikatov, 6 zastopnikov Julijskih sindikatov in 10 zastopnikov uprave CRDA-e. Na tem sestanku je zahteval zastopnik uprave, naj bi obe sindikalni organizaciji predložili enoten predlog za to, da bi razgovori tekli lažje. Istočasno je pojasnil zastopnikom Julijskih sindikatov, da sd Enotni sindikati in uprava CRDA-e že razpravljali o tem problemu in se tudi načelno sporazumeli. Ko so zastopniki Julijskih
sindikatov prečitali predloženi sporazum, so ga tudi oni priznali ter so pagajanja pričela brez večjih težav. Sindikalne organizacije so zahtevale 50% viška nad normalno mezdo, med tem ko je uprava CRDA-e ponujala 25%.
Na sestanku, ki se je vršil 6. avgusta je diskusija postala zelo živahna. Obe strani sta vložili vse svoje sile, da bi prepričali nasprotnika s svojimi trditvami. Tako je minilo več ur, ne da bi dosegli sporazum. Tedaj so opazili, da gre v tem vprašanju za razliko 5 Lir na uro in to za to, ker je osnovna plača na uro 20 Lir, za katero delavci zahtevajo pri akordnem delu povišek za 50%, to je nadaljnih 10 Lir. Na ta način bi po predlogu Enotnih sindikatov, moral prejemati delavec 30 Lir na uro, kadar dela na akord. Uprava je pa ponujala 25% viška, oziroma pri 20 Lirah normalne nagrade 5 Lir, kar bi znašalo zaslužek na uro 25 Lir. Razlika med enim in drugim je bila torej le 5 Lir.
Zastopnik Enotnih sindikatov je tedaj popustil 5% in s tem dokazal dobro voljo svoje organizacije, da se končno doseže sporazum, saj je odstopil od prvotne zahteve, ki je znašala 50%. Vendar tudi ta dan niso dosegli ničesar. Zato so se sestali naslednji dan in nadaljevali pogajanja. Uprava CRDA-e se je uporno držala svojih 25%, kar je povzročilo začasno prekinjenje pogajanj.
Tako je prišlo do nujnosti arbitraže, v
kateri, naj bi Urad za delo pri ZVU končno razsodil in prišlo je do sporazuma v ponedeljek 2. septembra, v katereem se določa kot najmanjši odstotek akordne tarife 40%; za nagrade in razna druga priznanja pa se določa povišek od 8-48%.
Vsak sporazum, ki ga naši delavci dosežejo je plod dolgih diskusij, opreznosti, truda in vztrajnega prizadevanja, da bi se kolikor toliko izboljšal položaj našega delavstva. Da bi dosegli to izboljšanje, so naši delavski zastopniki prisiljeni trpeti ob svoji strani tudi tiste, ki ne sprejemajo razredno borbo, ki so pripravljeni na kompromise, ki razbijajo delavsko enotnost. In vendar naši delavski zastopniki dosežejo od časa do časa kak skromen uspeh. Jasno pa je, da dokler bo vladal tak zastoj v obnovi in produkcijskem delovanju v naši industriji ne bodo mogli pomagati sporazumi o akordnih tarifah ali drugi, kajti vse visi le na dobri volji in razumevanju anglo-ameriške vojaške uprave in industrijskih krogov, ki bi morali pričeti s konkretnim delom. Do sedaj smo opazili popolno odsotnost in nezanimanje za te osnovne probleme, ki edini lahko rešijo težak gmotni položaj našega delavstva.
Bodočnost bo pokazala, v koliko bodo imeli dobro voljo, in bo presodila tudi o slabi volji, ki so jo dokazali v polnem letu zaupne uprave pri nas.
Z.
Goli občinski uslužbenci se oblačijo z... obljubami
Že v začetku tega leta so zatevali zastopniki Enotnih sindikatov občinskih nameščencev, naj se jim dodeli obleka, ker so po šestih letih vojne dobe popolnoma brez nje. Upoštevati moramo, da se z naglimi koraki približuje zima in da bo stanje izredno težko. Na črni borzi si je ne morejo kupiti, ker so plače premajhne še za hrano, kaj šele za ostale potrebe,.kot je obleka.
V februarju je sindikat zahteval od finančnega odseka pri ZVU kredit za to na-bavko; toda še danes se ni nič rešilo, četudi je bilo takrat obljubljeno (ah, obljube, obljube...), da se bo vse povoljno uredilo.
Sporazum o akordnih tarifah
Na ponovnih sestankih, ki so sledili prekinjenim pogaja* njem za akordne tarife, je bil dosežen v ponedeljek 2. septembra 1946- sporazum o akordnih tarifah. Na sestanku, ki se je vršil v Uradu za (jelo pri ZVU in kjer je ta urad posredoval v diskusijah, je bil dosežen sledeči sporazum:
Določen je kot najmanjši odstotek 40% pri plači in 8—48% poviška za nagrade, kot je določeno v posebnih razpredelnicah.
Tržaška delovna udarna brigada
Te dni se je vrnila četrta udarna delovna brigada. Mladinci so delali na cesti Vrhnika — Ljubljana. Vsi so srečni in 'zadovoljni, da so prispevali k izgradnji te nove ceste, ki bo vezala Podonavje in Balkan s Trstom.
Rezultat dela je 36.101 delovnih ur z orodjem, a 1827 delovnih ur pri strojih, odstranili so 4276 m3 materiala.
Sprejem je bil zelo navdušen in, že se pripravljajo novi mladinci, da se tudi oni udeležijo del, ki jih izvajajo mladinske brigade. Nekateri .»starejši« mladinci, to so tisti, ki so že bili na teh delih, hočejo nazaj. Večina je takih, ki pravijo, a se ne bi radi vrnili v »fašistizirani« Trst.
3. septembra bo odšla v Jugoslavijo delovna mladinska brigada, ki bo sodelovala pri izgradnji proge Brčko-Banoviči. Sestavljena bo iz mladincev Trsta, Tržiča, Gorice in Milj. Navdušenje med mladinci je veliko ter so pripravljeni v velikem številu.
Vile na Opčinah
Zavezniška vojaška uprava je odredila zgraditi na Opčinah blizu Čampo Romano, to je na področju Obeliska, 22 vil za družine zavezniških častnikov. V ta dela je vključena tudi ureditev zemljišča, gradnja cest, napeljava vode ter električnega toka in kanalizacija. Dela So se pričela pretekli teden, končana pa naj bi bila 20. oktobra t. L, to je v približno 50 dneh.
Brezposelnost naglo narašča
Če gledamo na javno življenje iz našega j te komisije sploh ne vidijo dviganja cen, ljudskega in razrednega stališča, je le ved- j kaj šele, da bi ukrenile vse potrebno proti kokdaj mogoče najti vsaj Iratko vest, ki takemu nevzdržnemu pojavu.
Udarniško delo v Selah na Krasu
V' nedeljo dne 18. VIII. 1946. se je vršil udarniški dan. Takoj po maši so začeli prihajati od vseh strani naša NOV, mladina in ostale organizacije sosednjih vasi.
S pesmijo je prikorakal bataljon iz Brestovico, prihajala je mladina, z njo tudi starejši, prikorakali so z zastavami, prepevajoč delavske in partizanske pesmi z godbo na čelu. Z druge strani, iz Hudega loga je prispel 3. bataljon prepevajoč slovenske pesmi, za njim v večjem številu še 2. bataljon iz Lokvice ter 4. bataljon iz Nove vasi. Vse polno je prihajalo tudi udarnikov iz Kostanjevice, Korit, Vojščice, Gor. Brestovice s harmonikami, prepevajoč delavske in partizanske pesmi. Tudi mladina iz Lokvice, ki ni iz našega okraja, se je iz svoje iniciative udeležila po čutu dolžnosti pravega udarnika! Pred mladinskim domom je bilo zbirališče, Tu jih je čakal odbor ES in jih razporedil po delu. Nato s0 prišli kamijoni JA iz Opatjega sela in domači vozovi iz sosednjih vasi. Tudi nekateri delavci iz Vidma, ki so tu pri obnovi, so se udeležili dela veseli, ker kaj takega niso še videli Ko je bilo delo že v pravem teku, si videl našo vojsko, kak0 zna sukati lopato in kramp, nakladati na vozove in kamijone. Ker je vas požgana, ni več vprežne živine. Tovariši so se vpregli sami in vlačili materijal na. dodeljena mesta; človek ne bi mogel verjeti, kako požrtvovalni so naši borci! Tudi naše organizacije 60 bile kos svoji nalogi. Posebno smo opazili naše pionirje, ko so videli našo vojsko, kako neusmiljeno udarja po delu, s0 tudi oni vpregli kravo, nakladali in vozili. Zaradi preobilne udeležbe nismo mogli ugotoviti, koliko materijala je bilo očiščenega in odpeljanega na ceste in določena mesta.
To je bilo kakor umik pri vojski, ki deluje s polno paro. Delalo nas je z vojsko vred čez 450 ljudi, t. j. 1-800 udarnih ur. Očistilo seje približno 480—490 m3, izvozilo kakih 440 m3, popravilo približno 1200 kvadratnih metrov ceste
Po končanem delu smo se zopet sestali pred Mladinskim domom, nakar je sprego-vot-il tov, Pahor, član ES, se zahvalil ES in vsem udarnikom. Začrtal je tudi v italijanščini naše cilje in povezanost z našo herojsko FLRJ, nakar ga je prekinilo ljudstvo z vzkliki Jugoslaviji, maršalu Titu in Stalinu in da nam hočejo še pomagati očistiti ruševine požganih domov. Udarniški dan je zaključi^ tov. Abram Alojz, predsednik Okrajnega odbora ES za Komen in po-vdaril solidarnost med narodorn in vojsko v borbi in delu. Potem s sledile še pesmi iz borbe, rusko kolo tovarišev oficirjev in vojske z vzkliki Titu, Stalinu, ostalim proletarcem in komunistični partiji, nakar se
bi zadovoljila našega novinarja. Pred sabo imamo številke o kretanju razpoložljive delovne sile v času od 12. — 20. avgusta tl. Te številke se nanašajo samo na Trst. V tem razdobju se je prijavilo 1.142 brezposelnih delavcev, a od teh je bilo zaposlenih le 460. Iz tega sledi, da je vsak dan 74 novih brezposelnih delavcev. Če* k temu prištejemo nad 30.000 bednih in lačnih, ki tavajo po mestu in si iščejo kruha in zaslužka, je to dovolj porazno dejstvo, ki bi moralo zbuditi vsakega, objektivnega opazovalca in odgovornega funkcionarja.
Razen — če nima skritih namenov...
Skok cen v Gorici
Zadnje dni opažamo, da so cene nekaterih prehrambenih produktov poskočile tudi za 50%.
Pred kratkim je bilo odobreno zvišanje draginjske doklade' in upali smo, da bomo lahko vsaj delno krili naše prehrambene stroske Toda vsi upi so bili. zaman.
Delodajalci, ki nočejo utrpeti na. lastni koži prevelike izgube na dobičku, ko morajo plačevati delavcem višje draginjske doklade, so cene blagu hitro zvišali in tako je ponovno delavec tisti, ki močno občuti težo draginje.
V Gorici, kot v Trstu, sicer obstojajo komisije za kontrolo cen, toda opažamo, da
Goriško ljudstvo se zaveda neaktivnosti in nesposobnosti teh komisij in zato se zanje sploh ne zanima *več, kajti le z malim ukrepom ali postopkom, črna borza ne bi
tako delovala kot se opaža dandanes.
Kakor te komisije, tako se tudi anglo-ameriška vojaška uprava za težave ih skrbi prebivalstva ne zanima in prosta trgovina odere svakogar, kolikor se ljubi oderuhom, ljudstvo pa si pri tem ne more pomagati.
Zborovanje briških kolonov
Dne 16. t. m. se je vršilo zborovanje članov Enotnih sindikatov briških kolonov v Števerjanu. Z velikim zanimanjem je ljudstvo prihajalo na zborno mesto, ki je bilo določeno od krajevne podružnice Enotnih sindikatov. Ob 22. uri je tov. predsednik krajevne podružnice Enotnih sindikatov otvoril zborovanje s pozdravom: Smrt fašizmu — svobodo narodu! Nato je prečital dnevni red in podal besedo tov. Nardinu, članu okrožnega odbora Enotnih sindikatov za, Goriško. Tov. Nardin se je najprej dotaknil pariške konference in nam pojasnil zavlačevanje in kje tiči vzrok tega. Vsem je znano, da imamp dva sveta, dve demokraciji: vzhodno, ki dovoljuje vsemu človeštvu popolni napredek in razvoj v boljšo bodočnost —. in drugo, ki stremi po nadaljnjem potujčevanju narodov v imperialistične namene. Posebno je poudarjal razredno borbo, ki se' danes vodi v Julijski krajini proti domači in svetovni reakciji, za obstoj poštenega ljudstva Julijske krajine, ki stoji neomajno na braniku svojih že pridob-
Delovna mobilizacija mladine v Češkoslovaški
Ker j,e izseljevanje nemškega in madžarskega prbivalstva iz Češkoslovaške od strani zaveznikov vezano na točno odrejen termin, po katerem ne bodo več sprejemali izseljence v svoje zone okupirane Nemčije, so češkoslovaške oblasti primorane, da izselijo kar največje število nemške in madžarske narodne manjšine še v teku poletja, ne da bi čakale na končno žetev ali pa na jesenske poljediske pridelke. Da bi se pa nemška delovna moč vsaj delno nadoknadila, je češkoslovaška vlada objavila trimesečno mobilizacijo dela češke, mladine letnikov 1927 in 1928, Ob tej priliki je imel češkoslovaški minister socialne politike prof. dr. Zdenčk Nejedl^ po praškem radiu govor namenjen češki mladini, v katerem je med drugim dejal, da jo poziva, na važno nalogo rešiti dragoceno premoženje naroda in republike in na sodelovanje v tem velikem delu. »Narod si je postavil nalogo, kakršne še ni bilo od slavnih husitskih časov: izseliti iz republike vse Nemce in Madžare. Toda ta zgodovinski korak ima tudi svoje posledico — moramo nadomestiti delovne moči, ki jih s tem korakom izgubimo. Izselili smo Nemce poljedelce. Nismo več mogli čakati, ker imamo trmin, do kdaj lahko izseljujemo Nemce v ameriško ali rusko zono. Žetev smo srečno poželi in jo spravili pod streho. Letšnja žetev je bila pravi praznik naše mladine, ki je z velikim navdušenjem in poletom delala na naših poljih. Toda odhod Nemcev je v nekaterih področjih povzročil težkoče. Posestva, hlevi in živina so ponekod ostali brez nadzorstva, kar prinaša neizmerno škodo našemu narodnemu gospodarstvu.
Vlada je zato sklenila, da pristopi k samopomoči in danes se obračam na tebe, mladina, da pomagaš tudi tu. Naredba vlade je neke vrste mobilizacija mladine, toda ne vse. Kličemo na pomoč samo dva letnika — 1927 in 1928, torej mladince in mladinke stare 18 ali 19 let, ki še niso direktno včle-
kot na tri mesece; zadnji poletni in jesenski meseci. V tem času bomo poskrbeli za definitivno rešitev tega problema. Mladini, ki je mobilizirana, bomo dali vse, kar je potrebno: dobre pogoje dela in možnost izobrazbe. kakor tudi zabave. Prepričani snro, da bo, kakor v drugih slučajih, tudi v, današnjem, pomoč mladine koristna našemu gospodarstvu in s tem narodu in republiki.«
Delo združuje narode
V Kukes v Albaniji je prispela mladinska delovna brigada, sestoječa iz 245 jugoslovanskih mladincev, ki je doslej delala na »Mladinski progi«. Združila se bo z albansko mladino v delu ceste, ki bo vodila od Kukesa do Piškopeje. Sprejem jugoslovanskih mladincev v Kukesu je bil izredno prisrčen. Na poti skozi mesto je delovno skupino spremljal en sam val navdušenja domačinov, ki si je dajal duška v stalnih vzklikih Jugoslaviji, tovarišu Titu, maršalu Hodži in bratstvu albansko-jugoslovanskih narodov. Posebno je navdušenje prekipevalo pri albanski mladini.
Ne frazerski obiski, ne puhlo bontonsko spakovanje! Delo, trdo delo je pravt življenjski činitelj in zato edino prava in naravna pot do združevanja med narodi.
Nameščenci tiskovne zadruge »Wiveless« v New Yorku so s svojo stavko onemogočili vsako predajo brzojavk iz in v inozemstvo. Zaradi pogodbe, sklenjene med sindikati }n omenjeno družbo so nameščenci končali stavkati in se vrnili na delo.
SINDIKALNO VRENJE V ANGLIJI
Delavci »British Overseas Aireays« ui »British South American Corporation« so odločili na svojem sestanku, da bodo proglasili stavko v obeh družbah, ker družbi
ne priznavata sindikata Zedinjenih aero-je vse razšlo s kamijoni našega odreda JA. 'njeni v narodno proizvodnjo in to ne dalj 1 nautičnih mehanikov.
Ijenih pravic, v skupni borbi proti naci-fašizmu. Zato ni nič čudno, da se v Julijski krajini izziva in pretepa antifašiste ter nemoteno napada antifašistične ustanove in sindikalne sedeže, kot pri zadnji manifestaciji CLN-a, ki je proslavljal 9. avgusta 30. obletnico prihoda italijanske armade v Gorico — z dovoljenjem ZVU. Ta prihod je pomeni] za nas Primorce 30-letno suženjstvo na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Govoril je o razredni borbi v Julijski krajini, ki jo vodijo delavci in koloni, podčrtal je pritisk ZVU na delavstvo Julijske krajine, ki ga vodi v propast, bedo in lakoto, ko odklanja ponudbena dela našim ladjedelnicam, na drugi strani pa neomajno enotno borbo delavcev in kmetov proti izkoriščevalcem za svoj obstoj.
' Po govoru je sledila živahna diskusija, med katero je tov. tajnik Enotnih sindikatov iste podružnice stavil predlog za naročnino »Primorske delavske enotnosti«. Pomen tega časopisa pa je razložil tov. Hlede Stanko, ki je med drugim dejal, da če bomo čitaii Delavsko enotnost, si bomo zgradili nove sindikalne aktiviste, sposobne, da bodo reševali na skupnih sestankih vsa sindikalna vprašanja, ki se tičejo briškega kolona. Poudaril pa je, da ni dovolj, da samo čitamo Primorsko delavsko enotnost, temveč je potrebno, da pišemo tudi članke, ki opisujejo dogodke, ki se dogajajo iz dneva v dan. Če bomo to storili, je dejal, bomo razorožili reakcijo, ki skuša na vsak način razbiti našo enotnost, zgradili pa bomo nove kadre, ki bodo kos svojim nalogam.
Za list se je prijavilo več kot 40 naročnikov, ki so izrazili mnenje, da je dobro odstopiti od 14 I vina na mesec, časopis pa naj dobi svojo pravo veljavo in razmah med množico.
Ob koncu zborovanja so poslali resolucijo svetovni sindikalni zvezi v Pariz, v kateri zahtevajo, da se upoštevajo želje delovnega ljudstva celotne Julijske krajine in Trsta, da se. priključijo svojemu narodnemu zaledju FLRJ. Zborovanje se je zaključilo ob 24. uri. Mladina je odhajala domov pojoč borbene ,pesmi in s trdnim namenom vztrajati za dosego ciljev, za katere je dala toliko žrtev v Skupni borbi.
Izseljevanje italljansi delavcev
Zadnje dni avgusta je potovalo skozi Švico 1000 italijanskih delavcev, namenjenih na delo v Belgijo. Medpotoma so jih stražili belgijski stražniki.
Kanadski naseljevalni odbor pri senatu
želi slediti naseljevalni politik v zvezi z zmogljivostjo transportnih sredstev. Ta odbor je predložil, naj bi se ustanovili v Evropi razni uradi za mobiliziranje delavcev, ki naj bi odhajali na delo v Kanado. (Tako tukajšnj tisk vabi domače delavce v inozemstvo in to pod tujo stražo.)
Tudi v Južno Afriko se lahko vseljujejo evropski delavci; saj so te dežele proglasile »odprta vrata« za evropske izseljence (iz istih virov).
Delavstvo zahteva svoje voditelje
Protestne bele stavke in demostracije
V	petek 30. t. m. so delavci objavili protestno belo stavko v vseh tržiških tovarnah ter zahtevali, da ZVU prekliče odlok, s katerim je stavila stavko v ilegalnost in s tem pričela obenem tudi preganjati ves stavkovni odbor. V Trstu so stavkali delavci tovarne jute, v ladjedelnici sv. Marka, v Tovarni strojev, pri. OMSA-i, v tržaškem Lloydu, ILVA-i, v ladjedelnici sv. Roka in ostalih miljskih ladjedelnicah ter v vseh večjih podjetjih v Tržiču. Delavci so stavkali 15 minut. Razni govorniki so spregovorili delavcem in zahtevali, da ZVU prekliče zaporni nalog proti stavkovnemu odboru.
Te stavke so nastale zato, ker je ZVU ostala gluha za razne protestne note, ki jih je delavstvo že več časa pošiljalo anglo-ameriški vojaški upravi. Ker te protestne note niso zalegle, je -bilo delavstvo prisiljeno stopiti v akcijo.
V	petek, 30. avgusta se je zbrala velika množica tržaškega delavstva in demokratičnega ljudstva Trsta na trgu Malta pred sedežem anglo-ameriške vojaške uprave. 3 strani množice ni bilo opaziti nobenega nepremišljenega postopanja. S svojim mirnim ali odločnim nastopom je vsa množica podprla zahteve delegacije, ki je nesla polkovniku Bo\vmanu 84 resolucij. Te resolucije je podpisalo ogromno število naših delavcev, bodisi v tovarnah, kakor tudi v raznih rajonih.
Ali nas bedo kdaj razumeli?
Ko se je delegacija vrnila od polk. Bo\v-mana, je neki tovariš povedal zbranim demonstrantom, da so oddali 'dežurnemu oficirju vse resolucije in da se je, njihovo posredovanje s tem zaključilo. Culi smo mrmranje med delavci, ker vojaška uprava še vedno pokazuje nerazumevanje za težnje našega delavstva jn noče rešiti tistih osnovnih vprašanj, ki naše delavstvo zadevajo v živo. Zato je jasno, da so delavci zelo nepovoljno komentirali to zadržanje odgovornih elementov pri ZVU in da so obenem izražali svojo voljo za nadaljne energične nastope, vse dotlej, da se ne prizna pravica stavke, kar je bilo prepovedano le pod fašističnim režimom.
Progon antifašistov — svoboda fašističnih izzivačev
Iz trga Malte so se delavci podali v povorki po Korzu, trgu Goldoni in ulici Car-ducci. V ulici Carducci so kot po navadi že nekaj časa prej razgrajali mladi srednješolci, na čelu z nekaterimi starejšimi juž-njaki. Vznemirjali so tam vse ljudstvo, saj so bili popolnoma svobodni pred mirnimi meščani. Ljudje, posebno žene z otroci, ki so že večkrat preizkusile-plodove njihove »kulture«, so nepovoljno komentirali te ponovne izpade fašistov na tržaških ulicah. Čeravno so krožili tod kamioni, motorji in jeepi s civilno in vojaško policijo, jih vendar ni nihče vznemirjal pri njihovih terorističnih akcijah. Ko je prišla povorka delavcev v ulico Carducci. je ta peščica pobalinov pričela izzivati in napadati, med tem je pa pričela napadati tudi civilna policija in aretirati antifašiste.
Povorka se je zaključila na trgu Goldoni, kjer je spet spregovoril neki tovariš in ponovno izrazil voljo vsega tržaškega demokratičnega ljudstva, da se zadovolji njegovim zahtevam, da se uveljavi načelo svobode in da se končno vendar enkrat prične s preganjanjem fašističnih razbojniških tolp, ne pa antifašistov. Tovariš je dejal, da že sam odlok o proglasitvi stavke za ilegalno dokazuje, da se niti malo ne spoštujejo demokratična načela ter je izrazil voljo vsega demokratičnega ljudstva, da se borba za uveljavljanje demokratičnih načel nadaljuje do končne zmage.
Del množice se je Po končanem govoru napotil proti sv. Jakobu v bližino ulice Ca-prin, Tu jih je policija napadla ih je prišlo tudi do streljanja v zrak. Ostalo ljudstvo se je razšlo proti svojim sedežem.
Očitno teptanje delavskih pravic, da za dosego svojih ciljev proglasi stavko, je prisililo naše delavce, da ponovno stopijo na' tržaške ulice. Anglo-ameriška uprava je grobo prekršila to načelo, ko je proglasila stavko za ilegalno in je izdala zaporni nalog proti stavkovnemu odboru. Ta stavkovni odbor predstavlja tiste elemente, ki so bili v času vojne povezani z vsemi zaVez-niki, torej tudi z anglo-amerikanci. Niso bili samo »diplomatično povezani«, marveč: so tudi organizacijsko delovali na terenu v v skupnj težnji vseh zaveznikov, da se uniči fašizem. Zato je naše delavstvo ne samo ogorčeno, ko vidi, da se danes pozablja na vsa ta dejstva, da se ne priznajo zasluge tistih, na katere so se tolikokrat in tako uporno obračali razni govorniki po londonskem in vvashingtonskem radiu, ko je bilo težko, tako Amerikancem kot Angležem. To ljudstvo se danes tudi sprašuje, zakaj je potrebna tolika zaščita tistim, ki so ob izbruhu druge svetovne vojne vzklikali proti Angliji jn Ameriki, ki so še pred dobrim mesecem strgali in blatili zavezniško zastavo in ki so vsakokrat pripravljeni stopiti’ isto.
Usoda Kruppovega koncerna
Angleške oblasti so predložile Zavezniškemu nadzornemu uradu svoj načrt za likvidacijo Kruppovega koncerna v Nemčiji. Načrt predvideva, da se večina od devetdesetih podjetij v Essenu porazdeli v inozemstvo kot vojna odškodnina, nekaj podjetij pa bi uničili; od vsega bi ostalo le troje tovarn loekomotiv in tri ali štiri podjetja, ki oskrbujejo Essen s plinom, oziroma električno strujo. Koncernova podjetja v inozemstvu bodo zaplenjena. V Nemčiji, toda izven Essena nahajajoča se koncernova podjetja služijo ponajveč mirnodobni produkciji in bi kot taka obstojala še nadalje, toda s tem, da bodo postojala kot posamezna podjetja. Podjetja, ki so služila za vojne namene, kakor n. pr. ladjedelnica »Germania« v Bremenu, bodo ‘uničena.
Pogozdovanje v Srbiji
Pogozdovanje srbskih predelov. Jeseni bodo zaoe]i z velikopotezno pogozdovahio akcijo v Srbiji, zato da izboljšajo stanje jugoslovanskih gozdov, ki so jih protiljud. skl režimi izkoriščali in katere je sovražnik popolnoma uničil. Srbija ima približno 300.000 ha gole zemlje, katero je treba pogozditi. V zvezi s načrti za pogozdovanje Srbije bodo z deli začeli v oktobru.
V to svrho so ustanovili '200 drevesnic, ki bodo dale 34 do 40 milijonov sadik. To je. sen bodo pogozdili približno 5000 ha. Po teh načrtih bodo okoli Beograda nasadili drevesa, tako da bo nastal zelen obroč o-krog Beograda.
Zbirajte gobe!
Prav sredi našega Krasa leži prijazna vasica, ki je oddaljena od glavnih prometnih žil, ki prepletajo naš Kras, prav toliko, da je prebivalcem zelo otežkočeno vnovčevanje svojih pridelkov, V tej vasici biva, poleg drugih pridnih in gostoljubnih vaščanov, marljivo in prijazno dekle, Zlata po imenu. Posestvo, ki ga obdeluje njena štiričlanska družina, zadostuje le za skromno preživljanje družine. Hišica, ki jo je zob časa že precej oglodal, je potrebna popravila, vendar so dohodki - posestva premajhni, da bi krili stroške, ki bi jih terjal*? popravilo hiše. Zlata, verna hči našega-Krasa, pridno in vestno dekle, poizkuša na vse načine, kako bi si prislužila dovolj denarja in pomagala ustvariti tak domek, ki bi bij družini in vasi v ponos, njej pa v veliko veselje in še večje zadoščenje za trud. Vsako priliko, ki ji nudi zaslužek, uporabi, ne straši je nobeno delo, pa naj bo še tako težko. .Med drugimi takimi stvarmi je v njeni glavici dozorel tudi načrt, kako pametno bi bilo, da bi pričela z zbiranjem tistih gozdnih pridelkov, ki jih prav za prav ni treba ne saditi ne gojit, da je le dežja dovolj, pa same zrasejo, treba je le bistrih oči, da' jih znajo najti. Pričela je z nabiranjem gob.
Težko je bilo opravjati ta posel, kajti tudi polj 'je terjalo pridnih Zlatinih rok in le malo Lasa je ostajalo za ta posel. Mnogo) huje je bilo z dostavljanjem teh gob v mesto. Kakor sem že preje omenila, je vasica' oddaljena od prometnih žil. Potrebno bi bilo to lahkopokvarljivo blago ' vsak dan dostavljati ■č mesto, ker bi bij sicer ves trud zaman; a kako? Mislila je bistra glavica in si izmislila: »Kolo imam in če odidem zjutraj ob 5. s kolesom, pridem zelo zgodaj v mesto, kjer bom z lahkoto oddala svoje blago.« Rešeno, storjeno. Odšla je zjutraj zgodaj, prodala dobro,«voje-blago in ko je videla, da se ji je stvar obnesla, je odšla še drugič in tretjič in bog ve kolikokrat. Ko se je po vasi izvedelo, da vozi Zlata gobe v mesto, ki se dado sijajno prodati, so ji začeli tudi drugi znašati skupaj, tako da je postala prava dobaviteljica gob. Vendar ta posel zahteva mnogo truda, preveč za mlado čeprav utrjeno telo, saj’ je morala zvečer pozno v noč čistili gobe in zjutraj zopet vstajati, predno so zapeli petelini, da je pripravila svoje košare in jih napolnila z lepimi očiščenimi sadeži in je potem natovorjena bolj kot je zmogla, porivala svoje pod težo škripajoče kolo proti mestu. Dan na dan se je vozila v mesto in nazaj. Vozila je tako par mesecev. Ko sem jo zopet srečala, po par mesecih, kaj sem srečala? Srečala sem shujšano, naravnost postarano dekle, ki ji je izginil mladostni smeh z lic, edino oči so še pričale, da imam pred seboj prav za prav mlado dekle. Žrtvovala je svoja lepa mlada lica, da-, celo del svoje mladosti, samo da bi bi| njen domek lepši in udobnejši. Spraševala. sem se, kaj res ni mogoče tem ljudem olajšati trpljenja? Presenetilo me je, da si ta bistra glavica ni izmislila, da imamo v Trstu ljudi, ki bi ji radi priskočili na pomoč, samo če bi prišla k njim po nasvet.
Sedaj, ko prihajamo zopet v sezijo. nabiranja gob, bi nasvetovala Zlati in vsem. tem našim nadebudnim Kraševcem eno. Osnujte si zadrugo za zbiranje gob. Postavite si v vasi, ki leži ob cesti in približnem središču nekoliko vasi, svojo zbiralnico, ki ji bo mogoče z malim trudom dogtavljati pravočasno zbrano blago, ki bo poskrbela za primerno prevozno sredstvo Jn z mnogo manjšim trudom dostavljala blago v mesto. Hranite moči svojih mladih deklet za mnoge večje poslanstvo, za katerega so po zakonu narave določene, da bo naš rod še krepkejši in odpornejši. Pomagajmo si sami, združujmo svoje sile, ker le v organiziranju je moč in bodočnost našega ljudstva. .
Zorka
»Brezposelnost** v coni B
junij	478	1122	—
julij	336	1077	24
avgust	572	465	107
V številu ostalih brezposelnih so všteti:
a)	vajenci, ki žele v mehanično stroko,
b)	sicer zaposleni, a njihov nastop še ni bil javljen pristojni oblasti.
Delavci nabavite si čevlje pri E. S.
Enotni sindikati so prejeli ponudbo nekaterih obrtnikov iz mesta, ki so jim ponudili izdelane čevlje, ki jih sedaj' prodajajo v svojem sedežu v ul. Žonta št. 2. Cene so občutno nižje kot drugod in to:
Moški sandali 1.800.—; črni ali rjavi čevlji po raznih cenah, do najvišje cene 3.500, kolikor stanejo smučarske gojzerice. Ženski čevlji: sandale 1.850,— do največ 2.400.— kolikor stanejo dobri zimski čevlji.
Otroška obutev do 1400 Lir; zimski čevlji, podloženi s kožo.
Po teh cenah je razvidno, da so cene nižje , od normalnih cen za 60—80% ter se zato priporoča ta način oskrbovanja z obutvijo.
Potrebno je, da se da na račun lir 300.—,
Vzorci so na razpolago v ul. Zonta 2. j
Iz področja ustvarjalnih sil cone B
Postojna v tromesečnem
Titovem tekmovanju
Krajevni Medstrokovni svet F. SZ D N v Postojni je oni najvišji organ Enotnih sindikatov postojnskega mesta, ki združuje posamezne sindikalne podružnice, urejuje delo in vodi pregled vsega. V času trome-sečnega Titovega tekmovanja izkazuje za svoje podružnice sledeče uspehe:
1. Podružnica pravosodnih ustanov
Razen 2 do 3 ur dnevnega prostovoljnega dela v uradu, ki ga je opravljal vsak član, so skupno opravili v času tekmovanja .na udarniškem delu 313 ur v vrednosti 10.016 lir. V fond za stavkajoče v Trstu je podružnica prispevala 10.000 lir Članstvo se je udeleževalo pri delu v raznih množičnih organizacijah, predvsem pa je prosti čas uporabilo pri izgradnji narodne oblasti Nameščenci pravosodnih ustanov so 100% organiziranj v ES, plačujejo redno svojo članarino in so naročeni na »Delavsko enotnost«. Ustanovila je redne tedenske študijske sestanke za strokovna in politična vprašanja.
2. Podružnica »Prerad«
Člani te podružnice so dali 1683 prostovoljnih delovnih ur v vrednosti 69.190 lir. Pri prevoznih sredstvih je podružnica, pri-štedila skupno 70.000 lir. Za stavkujoče v Trstu je članstvo več dni in nbči prevažalo živež. Obnovljeno je podružnično skladišč# v Postojni in popravljeno pomožno skladišče v Ajdovščini. Pri ljudskem taboru v Volčah je podružnica sodelovala z dvema kamijonoma ter prevažala ljudi
3. Železniška podružnica — Postojna
Železničarji so dali 4152 udarnih ur v vrednosti 127.950 lir Prostovoljnih prispevkov za stavkujoče v Trstu so zbrali 14.610 lir. Petim siromašnim članom podružnice je bilo podarienih v podporo 11.000 Ir.
4, Splošna mešana podružnica v Prestranku
Udarniških ur 7622. vrednost 228.660 lir Tekom Titovega tekmovanja je bilo v Prestranku raztovorjenih 12 ladij živali in krme-od UXRRA-e. Vse je prevzemalo drž. trgi podjetje »Živinoprnmet« Raztovarjanje s6 je vršilo pretežno izven delovnega časa in.udarniško. Za stavkujoče v Trstu je bilo zbranih 6030 lir. za fond za obnovo pa 1319 lir.
5. Gospodarsko-upravna podružnica —
‘	Postojna
Udarniških ur 771, vrednost 22.130 lir.
6. Podružnica P.T.T. — Postojna
Udarniških ur 2282.' vrednost 79.870 lir. Prostovoljni prispevki za razne tehnične potrebe: 3875 lir. Organiziran je bil strokovni tečaj za izvežbanje osobja, skupaj 17 ur. Pri gradnji telefonskih linij je bila norma presežena za 2.5%. pri popravilu kabljev in instalaciiških delih pa. za 12%
7. Zdravstvena podružnica — Postojna
Udarniških ur 688. vrednost 42.800 Ur. Podružnica je napravila 70 vreč za bolnike. Tekom junija in julija ie bilo zbranih za fond za obnovo 11.000 lir Izvežbani sta bili 2 tovarišici za bolničarki. Ustanovitev čitalnice. Obdržanih je bilo 8 političnih in 12 zdravstvenih predavanj.
8. Splcšno mešana podružnica — Postojna a) Pokrajinsko avtopodjetje:
Fond za obnovo	6.000
Prevoz s kamijoni v svrho obnove 54.757 Prostovoljnih delovnih ur za dvig podjetja 546	21.840
Zbranega raznega materijala za obnovo podjetja	500.000
Skupaj	583.297
b) Jama:
495 ur udarniškega dela za dvig podjetja	20.000
Za stavkujoče v Trstu	4,4.00
Za tiskovni sklad	520
Prevoz s kamijoni za tehnično bazo 228 km	17.328
Skupaj	42.248
c) Okrajna nab. prod. zadruga:
1656 udarniških ur za dvig podj.	49.680
Fond za obnovo	1.550
Skupaj	51.230
V tem času je zadruga povišala blagovni obrat in znižala ceno od 25--30% ter pridobila 92 članov.
d) Mestni NOO:
Udarniških ur 223	6.690
Fond za stavkujoče	2.250
Skupaj	8.940
e) Jugopetrol:
Fond za obnovo	6 TO
Vožnja za obnovo za tehnično	
bazo 348 km	26.448
Skupaj	27.048
f) Tiskarna Šeber:	
Fond za obnovo: 91 ur a 50	4.550
63 ur a 11,50	724.50
30 ur a 18,50	555
Skupaj	5 829.50
g) Tajništvo splošno mešane podružnice:
Fond za stavkujoče '	1	1.000
Fond za obnovo	1.000
Skupaj 2000
9.	Lesna podružnica — Postojna
V gotovini je bila zbrana vsota 438.030.—. ki odgovarja 8.089 udarniškim uram in prispevku voznikov za 2.700 m* prepeljanega lesa. Udarniško podrtega, stesanega in zrezanega lesa 444 m3 = 209.968.--. Udarniško delo pri raznih obnovitvenih delih: 712 ur = 22.220.—-.
Produkcija vztraja na doseženem višku 70%, kakovost je 30%, uporaba surovin najniže mogoča.
Popravljena je bila gozdarska hiša v Škocjanu in za 98 km gozdnih izvoznih poti
10.	Cestna j#odružnica — Postojna
Udarniških ur 6.629. vrednost lir 232.015. Pri prevoznih sredstvih je bilo prjštedenih
10.220 lir. Za fond za stavkujoče v Trstu 21.600 lir. Za fond za obnovo 7.588. Za knjižnico 1000.
11. Lesna podružnica — Belsko
Udarniških ur 2.730. vrednost 88.616 iir. Fond za stavkujoče v Trstu 11.617 lir. Podružnica je presegla normo za 35%.
Razen tega si je podružnica postavila nalogo. da poleg tega pripravi les za pogorel-ce vasi Gorenje in Bukovje in je zrezala 198,78 m3 okroglega lesa z 10 delavci v 600 delovnih urah. kar predstavlja vrednost 11.000 lir,
12. Tajništvo medstrokovnega sveta ESZDN:
V prid administracije je bilo danih 360 nadur = 14.400 lir ter 70 udarniških ur — .2.100 lir, z dopoldanskim delom ob nedeljah in praznikih je pridobljenih 60 ur == 3000.— lir.
Podatki še niso popolni; vendar izkazuje Postojna že z označenimi sledeče uspehe: Udarniških ur je bilo 33.506 lir 1.091.241 Fond za obnovo	650.722,50
Fond za stavkujoče	71.507
Prevoz s kam j. za obn., 1293 km 98.533 Haznp: Za tiskovni sklad	520
Za socialne podpore	11000
Za potrebe podružnic	3.875
Za knjižnice	-1.000
Prištedeno pri prevoz, sredstvih 80.220 Zbranega tehničnega materijala. 500.000 Skupaj lir 2.508 618,50
Xe bomo dodajali nikakih komentarjev, ker so docela odveč in si jih končno lahko vsakdo sam ustvari! Pripominjamo le toliko, da bi cona A tudi bila zmožna marsičesa; da bi le bila priključena deželi dela in obnove.
Titovo tromesečno tekmouanle Veliki uspehi okraja Ilirska
Mednarodna mladinska delovna brigada v Postojni
Dne 28. Vlil. se je nudila Postojni iz- ki, ki govore, da Trst in Julijska krajina redna prilika. Ta dan je naše mesto obl- jie smeta pripasti Jugoslavij. Bodite pa preiskala mednarodna mladinska delovna bri- pričani. da smo pripravljeni boriti se z 'gada, ki je delala na progi Brčko-Banoviči vami za vaše in naše pravice, kadarkoli bo I in je štela 120 Poljakov, 200 Albancev. 80 fo potrebno.«
| Madžarov in 90 Jugoslovanov izseljencev , -p0Y Malinovskv Stanislav, vodja polj-• v Franciji. Pripeljal jih je poseben vlak rz s|i:Upine je !)0 pozdravu v imenu vse Beke in okoli 10. ure so bili prisrčno spi e p0jjsjje mladine rekel: »Prišli |fma z name-, jeli od vseh naših množičnih organizacij, )|ni(| f|a spoznamo jugoslovansko mladino od delavcev tukajšnje Gozdne uprave, on in t{jeno (]e|0. N-a Mladinski progi smo po-i vojaških in civilnih oblasti z vojaško god-	prj obnovi vaše domovine in tam
bo na čelu. Kmalu se je razvila veličastna z i0pa^anlj jn krampi kovali bratstvo in povorka v mesto na Titov, trg, kjer je bil cr|insfV0 jned mladino Poljske in Jugosla-zelo prisrčen in ganljiv sprejem tovarišev V].je Tam smo se spoznali tudi z mladino mladincev držav, v katerih si ljudstvo samo yseft svobodoljubnih narodov, mladino, ki gradi in utrjuje svojo oblast. Navzoči pio- jg^ ^ar vj mi. Skovali smo prija-nirji v narodnih nošah so izročili vodjem teljstvo,mladine vsega sveta Vzhičeni smo
m ceste v coni B
Ne da bi se spuščali v razmotrivanja o važnosti ceste, niti ne v podrobnejše ugoto-ivitve o ogromni škodi, ki jo je vojna pov-i zvočila .na cestah, kakor na prometnih sredstvih sploh, preidemo takoj v dejstva, ki so nam bila dana na razpolago od uprave cest pri Poverjeništvu PNOO za cono B.
! Podrobni pregled opravljenega dela. kaže, da se je izvršeno delo precej oddaljilo od postavljenega načrta. Opustiti je bilo treba marsikatero v načrtu označeno delo. zato pa je bilo treba zagrabiti za posle, ki v načrtu niso bili predvideni. Mnogo ovir je delalo pomanjkanje emulzije, asfaltnega drobca, okvare strojev itd. Da pa je prišlo do večjih del izven tekmovalnega načrta, je vzrok v tem, da se je v času tekmovanja pokazala nujna potreba del, ki v načrtu niso bila predvidena.
Vrednost v tekmovalnem načrtu predvidenih del znaša lir 957.418
Vrednost del izven tekmovalnega načrta pn	lir 843.186
Skupna vrednost lir 1,800.000
1' % izražen uspeh tekmovalnega dela kaže sledečo sliko: Uspeh dela po tekmovalnem načrtu = 108%; uspeh celokupnega, dela inačrtnega in izvennačrtnega) pa = 225.5%.
Ugleda, da je med cestarji v coni B mnogo »reakcije«. Da ne? No, pa čujte! Na Izvršnem odboru Enotnih sindikatov v Ajdovščini smo bili priče sledečega prizora: Pride vam dvoje tovarišev-cestarjev in zatrjuje tov. Miklavžu, tajniku Izvršnega odbora, da to ne gre tako, da treba dalje delati: pa. da so se cestarii zmenili, da bodo mahnili v nedeljo, 1. IX tja na Bled na izlet. Ponesli pa bodo orodje s seboj in dali tamošniim tovarišem en dan udarniškega dela. Za prevoz so se že pogodili tako. da bodo karniioni šli p0 vseh cestah in spotoma pobirali cestarje in jih privozili v Postojno.. od koder bodo skupno nadaljevali pot. V Ajdovščini ho avto oh 3 zjutraj? Pa da ni v coni B reakciie???.
Vsekakor bomo skušali dobiti kako poročilo o tej »roakcijonam; akciji« B-conskih cestarjev, da vam prihodnjič sporočimo.
Bistrica, v obnovi
vseh štirih brigad šopke cvetic, nakar so sledili kratki, a jedrnati pozdravni govori V7 imenu ljudske oblasti jih je pozdravil tov. Podkrižnik Milan, poudarjajoč borbo
nad delom, ki ga opravljate in smo prepričani. da bo vaša domovina kmalu obnov* Ijena Veseli smo. da smo mogli pozdraviti Istro in Reko, kjer smo videli in se sami
primorskega ljudstva za priključitev fista prepričali o edin^tvu in bratstvu tega naro-in Julijske krajine k FLRJ; obenem je spo K 7 vsonii oblimi narodi Titove Jugo-roeil tovariške pozdrave štirim domovinam. ! a|ovjjp «
zastopanim v tej delovni brigadi.	| r. ’	,	.	. ..	,	.	.
n i x ,	. 7 . , .	I Za srce te. le zgrabilo, ko .e tov. lom
Poudarjajoč važnost dejstva, da so sode-1 , ;v J 7.	^ v .	,-
,	:	. v	• Kukovič spregovoril za nase izseljence v
lova h v obnovi nase domovine, e drage	...	v u * i. ~	„^1-.
* im. t-* • ^ 1	. Franci 1: »Prinašam bratske pozdrave \>en
goste pozdravil v imenu Primorske mladine ., t .	v , . v;i_ ____
rtov. Matjaž Žigon, a v imenu nase zmago- ...	,. ..	.	. , , _	,	,
...	7 skih oblasti po svetu s trebuhom za kru-
vite vojske um je spregovoril tov major	Tr	^ ^	^
L . L	1 hom Vedite, do smo tesno povezan? z našo
|. 11/o sinoma	.	,	1 domovino in da se bomo z vsemi silami
1 Vodja albanske mladinske skupine, tov.:, ... v ...	.	.	.
Tl , x, .	...	.	' . '	^ , b^i-di sp nadalie. do končne nnkl irilvo
Budgeli Ca mil se je za iskreni sprejem za-	,	•
,	.7r 0	i x	^v-	. Trsta k 1 itovi lugoslavi 1 Veseli nas. da je
b valil Buren aplavz zbrane množice ie I .v , .	.	.....
« 1.,	•	»	>t.	1 prišel dan. ko smo se mogli vrniti v domo-
sledil njegovim besedam:. »Mi vam obljub-• 1 .	, .	1 i 1	. . .
: 1 farno, da ec bomo še nadalje borili z va-'vino- k'f teUh v kovacmc, hra ha mi. Narodi, ki imajo takega vodjo kot je j »VOd.astva. f. ,. na Prog, Brcko-Bano ,c...«
onih. ki so morali za časa bivših protiljurl-
jtovariš Tito, bodo redno zmagovali . Ve-imo. da ni samo Trst. ki hoče Tifa, ampak , je' ves Balkan, ki to zahteva . Pozivam j vas, da vzkliknemo našim pravim demokratom, pravim borcem, ki se v Trstu borijo za priključitev Trsta FLRJ!«
Vodja madžarske skupine, tov. Kurzur Ištvan. je med drugim izjavil: »Posebno
Iskrenemu sprejemu se ie pridružila velika množica domačinov, ki so z navdušnim .lUlo.vrliranjem in vzkliki še posebno poudarili domačnost jn prisrčnost spreiema S Titovega trga je vsa skupina z godbo krenila proti Postojnski jami. Po ogledu jame jim je domača mladina'nudila v jam s kem hotelu kosilo, nakar so se bratski
nas je pri vas navdušilo edinstvo in brat- gostje podali na postajo, da nadaljutojo svo-sivo vseh jugoslovanskih narodov. Še so ta-• jo pot proti Ljubljani. Lilija Bogomil
Opozorilo uprave cest PPNOO-ta
Ker se na več sektorjih na asfaltnih cestah Slovenskega Primorja vrše večja popravila asfaltnega cestišča, opozarja Uprava cest pri Pov. P. N. O.-O. za Slovensko Primorje, da se morajo vsi uporabniki asfaltnih cest strogo držati navodil cestnih organov in absolutno upoštevati mednarodne zaščitne znake. Vsi sektorji cestišča, ki še niso dovolj utrjeni za promet, so zavarovani z mednarodnimi zaščitnimi znaki in kjer zaradi obsežnosti sektorjev dela teh znakov primanjkuje, so zavarovani z drugimi predmeti. Ker vsak dohod na zavarovane in še ne utrjene sektorje cestišča povzroči lahko ogromno škodo narodnemu gospodarstvu, je izdala Uprava cest Pov. P.N.O.O. nalog vsem cestnim organom, da strogo pazijo na vsak tak prestopek, ki se bo kaznoval po kazenskem zakonu. Vsi uporabniki asfaltiranih cestih naj se zavedajo, da Uprava pri Pov. P. N. O. O. dela z vsemi silami na tem, da se vse cestno omrežje na Slovenskem Primorju čim prej vspostavi v dobro stanje, kar bo v korist posameznikom kakor tudi celokupnemu narodnemu gospodarstvu. Zato se ponovno pozivajo vsi uporabniki asfaltnih cestišč, da se strogo drže navodil cestnih organov in tako pripomorejo k čimhitrejši obnovi cestnega omrežja.
Kako uporabljamo oglijkovi žveplec (solfuro di carbonio)
Naši člani Kmečkega sindikata večkrat vprašujejo zakaj sc uporablja ogljikovi žveplec (solfuro di car. boitio). Podajamo jim kratko navodilo.
Žitni žužek (calandra granaria) je majhen hrošček (rilčkar). Samica vloži 1U0-200 jajčec v nostranjost žitnega zrna. Jz jajc se zvalijo ličinke, ki dolbejo in razjedajo notranjost zrna.
Kako uničujemo te škodljivce?"
Žitnega žužka in metuljčka uničujemo na dva načina: s toploto ali /. ogljikovim žveplecem (solfuro di carbonio). S toploto uničujemo zajedavca na ta način, da sc vreče, do polovice napolnjene z žitom, vložijo v gorko krušno peč. Pri toploti 55*> C., v približno eni uri, poginejo ne samo ličinke, nego tudi bube in jajčka škodljivcev. 'Po operacijo bi morali opraviti vsi naši kmetic, preden vložijo žito v shrambe, kjer bo žito ostalo več časa. Žita pa, ki smo ga na (a naČir razkužili, ni priporočljivo uporabiti za seme. ker vročina res uniči škodljivce, a obenem tud kali v Žitu.
V kmetijstvu se danes splošno rabi ne samo za it_ ničevarije molja in žužka, nego tudi za fižolarja in drugo škodljivce ogljikov žveplec (solfuro di car-btuuo'
Ogljikov žveplec je brezbarvna ali rumenkasta strupeni tekočina. P. na zraku naglo hlapi in proizvaja zelo strupen plin. Na vsak m3 prostornine (10 hi), ne glede na to ali je polna ali prazna, uporabimo 30 dkg ogljikovega žvepleca. Tekočino vlijemo v posodo (najboljše so škatle s preluknjanim pokrovom), ki jo namestimo takoj pod vrh žita, fižola ali drugega semena. Posode, skrinje ali druge shrambe morajo biti hermetično (nepredušno) zaprte 1 1/2.2 dni. Z o-gljikovim žveplecem, kjer se je ra/.kuževalo. ne smemo kaditi, dokler ga nismo dobro prezračili. Napadena zrna niso užitna, jih pa lahko uporabimo (kuhane) za krmo živine. Zdrava zrna ločimo od napadenih na ta način, da vse razkuženo žito vsipamo v plitvo posodo z vodo. Izjedena zrna pridejo na površje in sc lahko ločijo od zdravili, ki padejo kot težja na dno posode.
(1,1 | ! 1(11111111111111111 I :l!ll'll> I I. ■ IHi I I
DOPISNIKOM
Primorske delavske enotnosti in tiskovnim referentom pri Sindikalnih podružnicah v zoni B sporočamo, naj vse dopise na Primorsko delavsko enotnost pošiljajo na naslov:
Uredniku Primorske delavske enotnosti pri Poverjeništvu Enotnih sindikatov — Ajdovščina.
OGLAŠUJTE V PRIMORSKI
DELAVSKI ENOTNOSTI I
Pozivamo vse tvrdke, rokodelce, trgovce itd., naj pošiljajo svoje oglase za Primorsko delavsko enotnost na naše uredništvo v Trstu, via Imbriani 5, v kolikor spadajo pod zono A;
v kolikor se nanašajo na zono B. naj jih pošiljajo na naše uredništvo pri Poverjeništvu Enotnih sindikatov v Ajdovščini.
Trgovski oglasi stanejo 6 Hr za milimeter širine enega stolpca.	UREDNIŠTVO
Ilirska Bistrica se je posebno izkazala v času . Titovega tromesečnega tekmovanja. Ko je bilo še tekmovanje v razvoju, smo vedno z zanimanjem sledili uspehom in naporom, pa tudi težavam Bistričanov v njihovi uporni borbi za čim večje uspehe in čim boljše rezultate velikega tekmovanja. Enotni sindikati so dokazali, da so na višku svoje naloge kot organizatorji množičnih del, a z njimi so sodelovali tudi ljudski odbori.
Posebno moramo poudariti privrženost vseh prebivalcev do splošnih potreb in disciplino, ki se je izkazala na višku pri vsakem deiu. Vsi ti delavci so dokazali, da ne delajo le na materialni izgradnji, marveč se tudi kulturno dvigajo: Vsak teden so imeli redne študijske sestanke, na časopise so se redno naročali, v pevskih zborih so sodelovali skoraj polnoštevilno in s tem dokazali. da gre kulturna izgradnja vzporedno z materialno obnovo.
Porušena dežela, posebno z ozirom na proizvodnjo industrijskih produktov, je nujno diktirala čim večjo štednjo v surovinah, na' kar so organizatorji posebno pazili in vsi prebivalci tudi vestno izvajali. Ne samo, da so se pridno oprijeli dela. temveč so v že tako kratkem času zvišali predvojno produkcijo skoraj za 1/6, a pri tem zmanjšali režijske stroške za 1/10
Delavci se zavedajo, da so delo in rezultati dela najboljši investicijski kapital, ki ga nihče ne more več odvzeti, posebno zato, ker jih je pripravljena braniti mladji in dobra ljudska vojska. Vsi pripadniki te ljudske vojske so skupno s prebivalstvom obnavljali okraj. Vsega skupaj so napravili če/. 20.000 prostovoljnih neplačanih delovnih ur. kar znaša vrednost skoraj 800.000 lir, ki niso bile izdane iz raznih fondov ali pa šle na račun davščin, so pa vendar obogatile ljudstvo v tem okraju za nadaljno vsoto 1,170.000 lir, ki predstavlja vrednost dela.
Prj teh delih so sodelovala razna podjetja, tovarne, gozdna uprava, tehnična baza. zadruga. železničarji, poštni in telegrafski nameščenci. cestarji itd
Pri vsem tem ne smemo pozabiti posebno
poudariti sodelovanje srednjega sloja (trgovcev, gostilničarjev, obrtnikov in privatnikov) pri prispevkih za fond obnove.
Ko je pričelo tekmovanje, so ti trgovci in obrtniki takoj izrazili svojo solidarnost in podporo vsemu ljudstvu pri njegovem naporu za obnovo. Predvideno je bilo takrat približno pol milijona lir fonda, za kolikor so se vsi obvezali. Ko se je pa tekmovanje zaključilo 25. avgusta t, l, so organizatorji opazili, da je bila vsota ne samo dosežena, marveč celo več kot trikratvpovečana: darovali So za fond obnove milijon 750.236 lir!
S tem so dokazali enotnost stremljenj vsega prebivalstva in voljo, da vsi skupaj doprinesejo čim več k obnovi porušene dežele-
NAROČNINA
ZA
* »PRIMORSKO DELAVSKO ENOTNOST1
za cono A in B
i!
za Juga slavijo
Letna . , » .	lir 200'— !j din 80-—
Polletna ....	„ 100-— ! „ 40-—
Četrtletna . .	50—	„ 20-
Plačuje se: V coni A potom sindi-Kalnih organizacij, oziroma v Trstu pri Ljudski zaiožbi. Via Carducci 6.
V	pasu B potom podružnic Gospodarske banke in sicer na račun Ljudske založbe. Trst, Via Carducci 6 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost«
V	Jugoslaviji pa potom Pošt. hranilnice in sicer na čekovni račun št. 20-016 z navedbo »za Primorsko delavsko enotnost.«
Odgovorni urednik: Albin Zabric Zadružna tiskarna. Trst
INFORIT
D. Z O. Z.
Gozdarska industrija * in lesna trgovina
□ OD
Trst, via S.Francesco,9
Telefon 4094,4095,4096
CENTRALNO PROMETNO A. D.
BEOGRAD

kocUu^Hica
Via Cicerone 8 mezz. - tel. 29306

Romunski sindikati
pobliže spoznamo z razmerami kmetskega stanu. Menda ni treba posebej povdarjati, da je tudi v Romuniji, kakor povsod dru-
Izmed dežel, ki stoje danes pred mirovno konferenco kot bivše lljtlei'.jeve satelitske dežele nas v gotovih ozirih predvsem.'zanima Romunija Je to dežela, ki leži med ;god pred kratkimi desetletji obvladoval Balkanom in ZSSR na eni ter med Črnim ^fevdalizem. Že od šestdesetih let preteklega morjem in Madžarsko na drugi strani. V j stoletja’dalje se je delovalo na odpravi fev-splošnem je Romunija pri nas kaj malo: dalizma. O uporu bojarjev proti vladarju znana, vsekakor premalo znana, da bi mo- jbaš zaradi agrarne reforme smo že slišali gli's pridom zasledovati usodo, ki se ji j Toda agrarna reforma je bila glavna na danes kroji v Parizu ter njene povode in j loga tudi vladam v času med obema sve-vzroke Zato mislimo da ne bo odveč, ako j lovnima vojnama, ko je povzročala mnoge
podamo nekaj bežnih slik n tej državi.
Romunija je prvenstveno agrarna država. Ogromna žitna polja jo postavljajo v vrsto prvih evropskih žitnic Glavni pridelki so pšenica, koruza, rž, krompir. Pridelujejo pa tudi riž in tobak Po vznožnem gričevju Karpatov je mnogo sadja in grozdja
Nadvse važno pa je dejstvo, da ima Romunija najizdatnejša petrolejska polja v Evropi in je v svetovni produkciji za ZDA, Venezuelo in ZSSR na četrtem mestu Leta 1934 je produkcija petroleja znašala ,8,467 tisoč ton. V Sedmograški in Banatu pa ima Romunija važna nahajališča železne rude, premoga in zlata: produkcija teh je leta 1934 izkazovala sledeča števila: črni premog 227.000 ton, rjavi premog 1,611.000 ton, zlato 3,500.000 kg.
Kljub vsemu pa ostane Romunija v glavnem (kakor že omenjeno) agrarna država. Zato smatramo za potrebno, da se malo
težave v državi. Ne smemo pa pozabiti, da se je tudi v teh časih izvajala reforma na kapitalistični način in kaj to znači. vemo prav dobro iz časov stare Jugoslavije in vidimo še danes v Italiji. Zato ni čudno, da je še danes kmetovanje zelo primitivno in bo treba še mnogo dela, da se spravi v pravi moderni tir.
1. Ugotoviti pa le moramo, da so v Vla-ški in Moldaviji postojala ogromna fevdalna zemljišča še vse do druge svetovne vojne, četudi je že 2 milijona kmetov prišlo do lastne zemlje.
Tudi v prometnem oziru je dežela zelo zaostala Pač razpolaga Romunija z nekaterimi primernimi pristanišči ob Donavi in morju, vendar je njihova vrednost le delna, ker je omrežje železnic kaj bomo in veže zato pristanišča le slabo z zaledjem. Galati in Braila ob Donavi ter Constanza ob Črnem morju so edina pristanišča, ki v gotovi meri vežejo Romunijo z zunanjim
i svetom. V boljp razumevanje položaja ne-, koliko številk: leta 1934. je znašal promet jpodonavskih pristanišč 1,4 milj. KRT, obmorskih pristanišč pa 6,9 milj KRT. V stem času je Trst imel 5,5 milj. NRT. Leta 1933, je bil v državi 11.115 km železniškega tira
Kljub vsem zemeljskim bogastvom dežele, jo moramo le prištevati med najrevnjše v Evropi, Nekako 80% prebivalstva je kmetov, a v industriji in prometu je zaposlenih okoli 1,800.000 ljudi. Delavski razred je bil zapostavljen kakor malokje v Evropi. Tako je dnevnica predvojnega romunskega delavca. znašala povprečno 38% one čehoslo-vaškega delavca. O kaki možnosti sindikalnega gibanja ali celo uspeh:	ni bilo go-
vora Vsak poskus organizacije v obrambo delavskih interesov je bil udušen z oboroženo silo. Streljanje v delavske množice je bilo žandarju in vojaku neka j samo po sebi razumljivega Ni torej čudno, da je bilo že prvi dan stavke železničarjev v Bukarešti leta 1936., ki se je razvila v splošno stavko, nič manj kot 427 mrtvih in 1800 ranjenih ter preko 7000 aretiranih oseb. Veliko besedo je imela tajna policija, ki je prevzela ogromno^ večino aretirancev in poskrbela, da so se še prav redki vrnili domov, še danes lahko srečamo med ’ železničarji pohabljence in invalide, za kar se imajo zahvaliti zverinstvu policije predvojne Romunije.
Toda vzporedno s tem strahovitim pritiskom je rastel seveda enako silovit odpor delavstva, ki se ni oziralo niti na. težave, niti na žrtve. Ako ni moglo sindikalno gi-
banje živeti javno, zakonito, je tembolj zaživelo ilegalno, podtalno. Kljub vsemu terorju, kljub strogi zapovedi, da se več kot dva delavca ne smeta pomenkovati, so po podjetjih rastle skupine aktivistov, ki so si. zadali nalogo, da izvršujejo sabotažna dejanja in s tem pripomorejo k zmagi naprednih sil, predvsem napredujoči sovjetski vojski. Uničenje ogromnega skladišča nemške municije v Sibinu, kakor tudi velike sabotažne akcije v Galku in Bezep, izvršene' po železničarjih in tovarniških delavcih bodo ostale mnogim še dolgo v spominu.
Kakor v Jugoslaviji, tako se je protina-cistično organizirano gibanje začelo v Ro-munji že za vlade zloglasnega Antonesca, 1. maja 1944 je bila ustanovljena zveza vseh demokratskih in komunistične stranke, ki je postala hrbtenica vsega tedanjega, a tudi sedanjega stanja v Romuniji. Ista je prevzela tudi iniciativo v ustvarjanju ali bolje v ojačanju sindikalnih organzacij in že 1. IX. 1944. je bilo ustanovljeno začasno vodstvo organizacijskega odbox-a sindikatov; po njegovi zaslugi se je že januarja 1945. vršil splošni delavski kongres. S tem je bil postavljen temelj zakonitim sindikatom v Romuniji. Toda njihov križev pot še ni bij končan, Vladi Sanatesca in Radesca očividno nista razumeli bistva novih časov ter sta skušali v dušenju delavskega gibanja posnemati stare metode oborožene roke izza predvojne dobe, za organizacijske težnje delavskih množic pa so imeli gluha ušesa. No, pa. sta morali tudi ti dve vladi končali pa isti način, kakor so končale vse njihove prehodnice in 6. III. je
bila sestavljena vlada, v kateri so bile koncentrirane vse demokratske sile Romunije. Zato more vlada Petra Groze brez nadaljnjega računati na podporo delavskih množic.
Danes je v delavskih organizacijah vpisanih 1,300.000 članov Romunski sindikati sodelujejo z vlado v vsakem oziru: pri izboljšanju ekonomskih razmer, delovnih mas, pri kontroli produkcije, pri razdelitvi dobrin, v borbi proti sabotaži itd. A vlada ima v Splošni delavski zvezi ogromno silo, na katero se more s pridom opirati.
Morda še večje važnost pa je dejstvo, da je baš Splošna delavska zveza na vezala.najtesnejše stike s sindikalnimi organizacijami sosednjih držav in sicer SZ, Bolgarije, Madžarske, Jugoslavije, Poljske, Češkoslovaške in Grčije. Toda šla je dalje in izmenjala sindikalne delegacije z Bolgarijo, SZ. Jugoslavijo in Madžarsko.
Toda težnja romunskega delavca po združitvi delovnih množic ne glede na narodnostne in slične razlike, tudi ne glede na razne bolj al manj umestne (bolje rečeno — neumestne!) politične meje, skrojene ne po potrebi ljudstev, temveč jio interesu onih pri zelen; mizi, se najlepše manifestirajo v dejstvu, da — kljub težavnemu stanju, v katerem sami živijo, le mislijo in podpirajo še druge. Ali bi kapitalistični Romuniji, kjer bi ne bilo vpliva sindikatov, komu padlo na misel, poslati v pomoč Poljski polne vlake nafte, petroleja in raznega materijala za obnovo? Le globoka zavest medsebojne pomoči med delavstvom je morala vzbuditi željo po pomoči pn obnovi Varšave same. Bolgarija je gladovala! Kaj je bilo
naravno jše, kot da pošlje romunski kmet del svojega pridelka bolgarskemu narodu? Delavec seveda ni izostal in je materijal za obnovo iz Romunije dobro došel Bolgariji. Toda še ni bilo dovolj: ne le materijala, tudi tisoče delavcev in inženirjev je iz Romunije bilo poslanih v Bolgarijo v pomoč pri obnovi. Nič manj brige ne zadaje romunskim sindikatom skrb za pomoč Jugoslaviji od katere je razen dragega prevzela tudi 3000 vojnih sirot v oskrbo.
Da, to znači delavska organizacija! To znači sindikalizem! To so najjačji izrazi delavske vzajemnosti in bratstva.
Kdo more danes še očitati Romuniji sa-telitstvo nacistom? Ali ne dokazuje romunski narod na najprepričljivejši način, da ni imel narod kot tak nikake zveze z raznimi Antonesci in drugimi zločinskimi romunskimi kolaboracionisti? In — ako bi stopile vse države na isto pot sodelovanja med narodi, katero nam pokazuje baš nova Romunija kaj menite: ali bi trebalo vpraševati se, da-lj bo pariška konferenca ime-le kak uspeh ali se bo razbila ob težnji ne-katerih,- da milom ali šilom zavladajo svetu? Kaj menite: ali bi pariška ali katerakoli drug-a »mirovna konferenca« bila sploh potrebna, ako bi vse države sledile vzgledu romunskega delavstva ?
Pomagajte | brezposelnim*