:RI$K/t /7 * '■on^n-oo"' ^„e ‘’'/ ^ m ty.Y , ^IIAW©llA®«®^ CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 27, 1970 Nxfckasl esad Katenutttttiul CiraiMioa .iiGmiSAN MORIUNO STEV. LXVIII — VOL. LXVIII Pri razgovorih bodo težave pri Izraelu V ZN sodijo, da bo arabska stran rajše in lažje popustila v svojih zahtevah kot Izrael. ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— V torek se je pooblaščenec Gun-nar V. Jarring razgovarjal naj prej s predstavnikom Izraela Yosefom Tekoahom, nato pa s poslanikom Jordanije in Egipta, Abdel Hamedom Sharafom in Mohamedom Hasanom ElZay-yatom. Tekoah je prišel ponovno k Jarringu, nato pa odletel v Izrael na posvetovanja z vlado. Kdaj se bo vrnil, ni bilo objavljeno. V ZN sodijo, da bosta arabski drz.avi naglo popustili, da bosta dobili, kar hočeta, da pa bo Izrael delal hude težave, četudi je v formalnih vprašanjih pri začetku razgovorov popustil arabskim predlogom. Glavni tajnik ZN U Tant je izrazil “previden optimizem” po prvih razgovorih, izraelski poslanik Y. Tekoah pa je dejal, da je “morda zgodovina Srednjega vzhoda obrnila nov list’7 “Če bodo arabske vlade pokazale, da hočejo doseči resničen mir z Izraelom, smo prepričani, da bo to možno,” je zagotovil Tekoah svoje poslušalce. Poslanik Egipta je zatrdil, da njegova vlada hoče mir, nato pa pripomnil: “Ljudje, ki morejo opraviti vojno v 6 dneh, morajo biti gotovo sposobni . doseči rešitev v 90 dneh.” Poslanik Jordanije Sharaf je dejal, da so bili prvi razgovori koristni, pa ponovil zahtevo po popolnem umiku Izraela z zasedenega arabskega ozemlja in po rešitvi vprašanja, palestinskih begun-cev.. *$1$ ------o—---- Nova trenja v Saigonu SAIGON, J. Viet. — Južno-vietnamska policija je začela prijemati Amerikance, ki jih dobi brez potnih listov, četud ji je znano, da je poslaništvo ZDA tu svetovalo vsem državljanom ZDA, naj ne nosijo s seboj potnih listov, ki so stalni cilj tatov in roparjev. Poslaništvo se je sedaj odločilo izdati posebne izkaznice, ki naj nadomeščajo potni list za državljane ZDA v Južnem Vietnamu. Vprašanje je seveda, če bodo domače oblasti to izkaznico hotele priznati. V kolikor je že v rabi, je zelo zaželjeno blago na črni borzi. Indijci nočejo več ruskih vojnih ladij NEW DELHI, Ind. — Indijska vojna mornarica ima več vojnih ladij ruskega izdelka, med njimi tudi nekaj podmornic. Sporočila je Moskvi, da nima potrebe po novih vojnih ladjah. Glasovi iz vojne mornarice trdijo, da so vojne ladje ruskega izdelka ki jih ima Indija, slabše od povprečnih enakih vrst britanske in druge zahodne izdelave. Vremensk prerok pravi: mmeMm Sončno in toplo. Najvišja temperatura čez dan izpod 80, ponoči okoli 60. Novi grobovi Rose Hren V torek ponoči je nenadno umrla v Marymount bolnišnici 66 let stara Rose Hren, roj. Mirtel, vdova po 1. 1968 1. umrlem možu Martinu, hči pok. Martina Mirtel in pok. Uršule, roj. Zakrajšek, mati Martina, Clyde-a, Dorothy Lausche in Josephine Yurchisin, 5-krat stara mati, sestra Josepha, Franka Mertel, Mary Fabjančič, Anne Cvet, Elizabeth Matjašič, pok. Martina in pok. Johna. Pokojna je bila rojena v Sloveniji in je prišla v ZDA pred nekako 57 leti. Pogreb bo iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue v soboto ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri od 2. pop. do 10. zvečer. Ameriško podpiranje Burme se biiža komu Belgija hoče redne stike z rdečo Kitajsko BRUXELLES, Belg. — Belgija pripravlja že nekaj časa obnovo stikov s Kitajsko, da bi se njeno gospodarstvo lahko vključilo v trgovino z njo. Glavna te->ava je v tem, ker priznava Belgija vlado nacionalne Kitajske na Formozi. Tu trdijo, da naj bi bila vlada Belgije pripravljena umak-nti priznanje Čangkajšku, če bi oila to edina pot za vstop na utajski trg. Za enkrat stoje v 3ruxellesu na stališču "dveh Kitajsk”, rdeče z vlado v Pei-aingu in nacionalne z vlado na ‘’ormozi. Prva naj bi zastopala Kitajsko v ZN, bila stalna članica Varnostnega sveta ZN, dru-■ja pa naj bi govorila v ZN le / imenu Formoze (Tajvana). Burma, soseda Indije, Tajske in Kitajske, se je pred leti pobotala z rdečo Kitajsko, ki pa zdaj zopet podpira upore obmejnih plemen proti osrednji vladi. RANGUN, Bur. — Ameriško podpiranje Burme se je začelr> 1. 1958. Takrat je bilo dogovorjeno, da bo Burma dobila vojnega materiala za okroglo $80 milijonov. Material bi v glavnem obsegal vojna letala in helikopterje ter rezervne dele. Polovico gornjega zneska je bila izčrpana do 1. 1961, ostanek pa v rednih letnih kvotah. Zadnja kvota bo menda izrabljena letos. O dobavah in njihovi vrednosti pa vlada največja tajnost na zahtevo — Burme! Burmanski diktator Ne Win se namreč strašno boji, da bi o tem kaj zvedeli kitajski komunisti; zato vztraja, da morajo o dobavah molčati ne samo burmanski u-radniki, ampak tudi ameriški. Dobave bodo letos končane. Na videz to niso nobena darila. Burma jih plačuje, toda ne v dolarjih, ampak v burmanski valuti po uradnem tečaju, ki pa znaša komaj 30% dejanskega kurza in ga Amerika sme porabiti le za svoje potrebe v Burmi, potreb pa razen vzdrževanja poslaništva nima nobenih. Burmanska upraya rabi ame-ški material naj ved za preganjanje rdečih upornikov, ki jih je precej ob meji s Kitajsko. Ne Win molči tudi o vojskovanju z “Srna molčeča večina” ii@ skušala Mifii črne vclivte za repnlfface WASHINGTON, D.C. — Skupina preko 30 uglednih črncev iz 22 držav, predvsem pripadniki samostojnih poklicev višjega in srednjega stanu, se je povezala v “Odbor črne molčeče večine”, ki se bo po izjavah nekaterih njegovih članov prizadeval pridobiti med črnimi volivce podpornike republikanskih kandidatov pri prihodnjih vo-litvah. Sedaj glasuje za republikance povprečno kvečjemu od 10-12% črnih volivcev. Odbor je organiziral in ga vodi kot izvršni direktor Clay Clairborne, izdajatelj tednika' •The Crusader” v Atlantic City, N.J., ki je preje delal za glavni odbor republikanske stranke. Izvršni direktor republikanskega kongresnega volivnega odbora John Calkins je dejal, da je glavni odbor republikanske stranke plačal Clairbornu spomladi za pot po ZDA, na kateri je ta iskal in našel člane mam m rusija naj ČUVATA DOGOVORJENI MIR A® IZRAELOM IN ARABCI Bela hiša je razkrila, da je v razpravi načrt o ameriško-ruskih silah, ki naj bi po zgledu čet ZN čuvale mir na mejah Izraela in njegovih sosedov. Takim silam, pa četudi v okviru ZN, ne bi upal kmalu kdo reči, naj gredo domov, kot je storil Naser koncem maja 1967. SAN CLEMENTE, Calif. — Na konferenci za časnikarje iz 13 zahodnih držav tu so predstavniki Bele hiše razi agali mednarodno politiko, sedanji položaj v svetu, izglede in načrte za sporazum na Srednjem vzhodu in drugo. Razkrit je bil načrt o skupnem ameriško-ruskem n a d z i r anju izvajanja določil mirovne pogodbe med Izraelom in njegovimi arabskimi sosedi, kadar in če bo do take pogodbe tudi res prišlo. A-meriške in ruske čete bi bile razporejene in nameščene na mejnem področju samo' s pri- ,, v Stankom prizadetih držav. Nji- za„ 'Odbor črne molčeče veči- hova navzočnost bi povečala za-ne Pa odbor sam je ob svoji upanje Izraela in arabskih dr-predstavitvi javnosti p o z v a 1 žav v trdnost pogodbe, pa tudi črne volivce, naj se bolj udele- v varnost meja. žujejo volitev, nič pa ni priporočal nobene stranke. Njegov' v Vesti 0 ameriško-ruskih voja-cilj je razgibati Črne množice, I ^ Silah’ Tki naJ bi v okviru da bodo govorile same za sebe, fN varovale . na mejah ne da bi se dale prevpiti od lzrae,la m nj.efvih arabskih črnskih 'skrajnežev. sosedov, so prišle v javnost že pred tedni, vendar so tokrat Vesti iz Londona danes govorijo o novih velikih pošiljkah ruskega težkega orožja v Egipt. To naj bi prihajalo v velikih količinah v Egipt še pred obnovo premirja 7. avgusta in po njej. Novi kitajski poslanik prišel v Varšavo Večina za zamrznitev cen in plač Sovjetija končala preskušanje raket MOSKVA, ZSSR. — S kon-;em preteklega tedna je Sovjet-;ka zveza končala preskušanje :vojih medcelinskih raket na )odročju vzhodno od polotoka Kamčatka v severnem Pacifiku, ljudje o uvedbi nadzora nad ce-’reskusi so trajali nekako en nami in plačami. Kot znano je nesec. VARŠAVA, Polj. — Kitajsko : poslaništvo v Varšavi je že tri njimi. Zato svet ve najmanj: leta brez poslanika, vse posle o-ravno o burmanski državljanski j pravljajo navadni kitajski di- plomatje. To jo za Peiping neredna stvar, kajti preko Varša- vojni. prvič iz uradnega vira. Predstavniki Bele hiše so ta načrt razkrili časnikarjem v San Clemente v ponedeljek, ti pa so moralo do sinoči o njem molčati. Načrt bodo začeli uresničevati šele tedaj, ko bodo razgovori med izi'aelci in Arabci pod vodstvom G. V. Jarringa uspešno končani. To je seveda še zelo * inia edino direktno zvezo z 1 negotovo, četudi izražajo vsi Čeprav Moskva ni objavila lič podrobnega o teh preskusih, e znano, da je šlo za preskuša-ije večbombnih glav za rakete 3S-9 in za rakete SS-11. ameriškimi diplomati. Zato ni čudno, da je Peiping poslal no-NEW YORK, N.Y. — Znani ve«a poslanika v Varšavo že se-ugotavlialec javnega mnenja L.ldai> akoravno varšavska vlada Harris je pretekli teden povpra- l^e n* povedala, koga bo poslala seval po vsej deželi, kaj mislijo v Po-piog za poslanika in kdaj koan na posvetovanjih v Jeru- bo prišel. > zajemUi Vesti iz Kaira in Ama- Iz tega sklepajo tuji diplo- na trdijo, da sta tako Naser kot kralj Husein za sporazum z Iz- prizadeti upanje na uspeh. G. V. Jarring je včeraj nadaljeval razgovore s poslanikoma Egipta in Jordanije, med tem ko je izraelski poslanik Y. Te- Kongres izglasoval tako poobla- matje v Varšavi, da ima Pei-stilo predsedniku Nixonu, ki pa ping izreden interes, da čim preje iziavil, da ga ne bo porabil, je obnovi stike z ameriškim po-Harris je objavil, da se je J slaništvom v Varšavi. ZDA ima-49%. povprašanih izjavilo za!j° ves čas svojega poslanika pri nadzor, 32 pa proti njemu. (poljski vladi. raelom in da je v razpravi tudi načrt o palestinski arabski dr- V avtni indus'riji do pogodbe brez širajka! če bo do štrajka !e prišlo, bc ta omejen na del tovarn General Motors. DERTOIT, Mich. — Ko se avtomobilske družbe in Unija avtomobilskega delavstva razgo-varjajo o novi delovni pogodbi in tehtajo možnosti štrajka, so prepričani, da bo štrajk omejen na “izbrane” tovarne General Motors družbe. Omejen naj bi bil na nekako 40 do 50 od 150 tovarn GM. Štrajk, ki bi obsega vse tovarne, bi prenaglo izpraznil štrajkovni sklad Unije Prevladuje prepričanje, da GM v slučaju takega omejenega štrajka v svojih tovarnah ne bo sama zaprla ostalih tovarn ker to ni v skladu z njeno politiko, na drugi strani bi pa tudi to prisililo ustavitev produkcije v tovarnah Forda in Chryslerja ker GM tovarne izdelujejo ne katere dele tudi za avtomobile ostalih dveh družbe (bate, kroglične ležaje itd.). Tako v unijskih krogih kot v avtomobilskih družbah so leto; zelo skrbni in se hočejo izognit štrajku, če se bo le dalo. Avto mobilska industrija ni imel; najboljšega leta, unija pa je tu di v težavah in pri tem ni go lova, kako naj gleda na gospo darski razvoj v bližnji bodočno- žavi, ki naj bi obsegala po Iz- sti. Konkurenca na avtomobil- i Iz Clevelanda in okolice UAZNAŠALCA IŠČEMO Uprava Ameriške Domovine nujno išče raznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-mann, Renwood, Ormiston, Abby in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v ura d lista: 431-0628. Premalo denarja za šole— Glavni šolski nadzornik Clevelanda P. W. Briggs in 6 njegovih glavnih pomočnikov je objavilo, da bodo za prihodnje tri mesece vrnili v šolsko blagajno 10% svojih plač, da pokažejo, tiako je šolski sistem zašel v hudo denarno stisko. Briggs mora celoten proračun zmanjšati za 10% , če naj bodo stroški kriti z razpoložljivimi sredstvi. Od celotnih stroškov gre 90%) za plače csobja. Tabor vabi na piknik— DSPB TABOR vabi v nedeljo, 30. avgusta, na Slovensko pristavo na svoj piknik. Od opoldne dalje bo na razpolago na ražnju pečena svinjina in jagnjetina. Zadušnica— Jutri ob 7.45 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Josepha Rakovetza na 30. dan njegove smrti. raelu zasedeni del Jordanije in morda \še tudi področje Gaze. Socialno politiko naj prevzame federacija CLEVELAND, O. — To je stara zahtevk vseh guvernerjev in županov, ne glede na to, kateri stranki pripadajo. Glavni razlog za to zahtevo je pomanjkanje sredstev v mestnih in državnih proračunih. To se pravi, sredstva bi že bila, ako bi države in mesta hotele iskati in najti nove davčne vire, ki maj 2 njimi krijejo izdatke so socialno politiko. Ker se novih davčnih bremen branijo, so proračuni premajhni, socialna politika držav in mest pa v večni krizi. Pritisku se ni mogel ogniti tudi Kongres. Deloma mu je podlegel tudi Nixon, ki je že dal sestaviti načrt, kako bi z zakonom o minimalnih dohodkih revnih družin z eno potezo rešil to pereče vprašanje. Nixonova ideja je drzna, zato pa tudi ni priljubljena pri mnogih republikancih in demokratih. Z Nixonovim na- ravno naklonjen. Boji se namreč, da se bo zgodilo to, kar se je zgodilo z Medicare zavarovanjem: p r e d v i deni stroški so bili prenizko ocenjeni in izvajanje zavarovanja je že v začetku naletelo na težave, ki so že zahtevale delno reformo in jo še bodo. Senatorji, ki nasprotujejo na-; Črtu, se sklicujejo na dve o-koliščini: Nihče ne ve, koliko revnih družin se bo nabralo v deželi, ki bodo hotele uživati dobrote Nixonovega načrta. Nekateri mislijo, da bi jih bilo le 4 milijone, drugi pa govorijo o 15 milijonih. Dalje so sedanje cenitve gola ugibanja. Živimo namreč v dobi inflacije, kar nam onemogoča, da bi pravilno merili kupno moč našega dolarja. Smo poleg tega v začetku prehodnega stanja: inflacija sicer pojema, toda draginja se še ni umirila. Še zmeraj moramo računati z moč- črtom se sedaj peča senatni/ nejšim nihanjem dolarjeve finančni odbor, ki pa ideji ni kupne moči. Dokler ta ni sta- bilizirana, ni mogoče postaviti v federalni ali katerikoli javni proračun znesek, ki bi tudi po poteku enega leta zadostoval za kritje stroškov za socialno politiko. Socialna politika ne pozna le izdatkov za obstoj revnih družin, mora skrbeti tudi za bolezensko zavarovanje, za invalidno zavarovanje, za pomoč revnim šolarjem, za u-mobolnice in za domove ostarelih itd. V primeri s starostnim in družinskim zavarovanjem niso posamič ti izdatki res veliki, toda njihovo število je veliko in to bi zopet naneslo na bilijone novih izdatkov za socialne potrebe. Kako tvegana so prerokovanja o bodočih izdatkih za socialno politiko, priča sledeči podatek: Nixonova administracija misli, da naj bi začetno družinsko zavarovanje znašalo za štiričlansko revno družino približno $1,600 na leto. Njujorški župan J. Lindsay pa misli, da bi bilo za to zavarovanje treba računati že v bližnji bodočnosti $3,760 na leto. Kdo ima prav, ali Nixonova adminstracija ali župan J. Lindsay? Župan J. Lindsay je pri zasliševanju v senatnem odboru tudi povedal, da bi Nixo-nov načrt ne pomenil za mesto New York več izdatkov, kot jih ima mesto sedaj. Ni-xonov načrt bi vendar spravil revnejše države naše federacije takoj v krizo. Revnejše države imajo namreč veliko večji odstotek revnih družin, kot znaša povprečje, ki nanj opira svoje račune Ni-xonov načrt. Senatni odbor se bo s tem problemom pečal nekaj mesecev. Lahko se zgodi, da ga do konca leta sploh ne bo mogel obdelati. Ni torej mogoče računati, da bi mogel Nixon že v prihodnjem proračunskem letu vnesti del svojega socialnega programa v zvezni proračun. skem trgu je postala ostra in trda, ameriške avtomobilske družbe se trudijo, da bi zmanjšale delež tuje avtomobilske industrije na domačem trgu, ki je presegel že 16% in je večji, kot je bil kdajkoli. Sedanja pogodba pri treh velikih avtomobilske industrije bo potekla 15. septembra, z American Motors pa v oktobru. FXPQHI0 v Csfumteu COLUMBUS, O. — Na letošnjem državnem velesejmu tod EXPOHIO 70 bo skozi 12 dni, od 27. avgusta do 7. septembra bogata razstava najrazličnejšega blaga in izdelkov, pa tudi najrazličnejše zabave za mlade in stare. To bo največja razstava svoje vrste, vredna ogleda. Na 360 akrov obsegajočem prostoru je r a z s t a vljeno vse, kar je v Ohiu zraslo ali bilo izdelano, med razstavne prostore so pomešana zabavišča in o-krepčevalnice. Za razvedrilo je na sporedu cela vrsta zabavnih m kulturnih programov, v katerih nastopajo znani filmski in televizijski igralci in igralke, mod drugim Bob Hope, John Davidson... Zadnje vesti SAIGON, J. Viet. — Podpredsednik ZDA S. T. Agnew je končal svoje razgovore tu s predsednikom republike Van Thieujem, s člani vlade in s podpredsednikom N. C. Ky-jem. Od tu pojde v Bangkok na Tajskem in v Phnom Penh, glavno mesto Kambodže, kjer so najavili “prihod pcmemb-nega tujega predstavnika.” LONDON, Vel. Brit. — Policija je izvedla eno največjih akcij v dolgih letih, ko je istočasno nastopila na več kot sto krajih, da bi prestregla orožje, ki naj bi bilo na poti na Srednji vzhod ali kam orugam. Zasegla je večje količine lahkega in težkega pehotnega orožja; koliko, ni bilo objavljeno. SAIGON, J. Viet. — Ameriško vojaško poveljstvo je objavilo, da so imele ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu v preteklem tednu 52 mrtvih, najmanj v zadnjih 3 letih in pol. Drugo poročilo pravi, da je padel danes na tla med zbrano vojaštvo težki prevozni helikopter. Nad 30 vojakov naj bi bilo mrtvih. KAIRO, ZAK. — Egipt se je danes prvič uradno pritožil pri ZN in pri ZDA proti izraelski kršitvi določil premirja. Izrael se pritožuje zaradi egiptskih kršitev žc ves čas, od kar je premirje bilo obnovljeno. PARIZ, Fr. — Današnjega sestanka konference o končanju vojakovanja v Vietnamu se glavni zastopnik Hanoia Tluiy ni udeležil, četudi se je včeraj po treh mesecih odsotnosti vrnil sem. Pravijo, da je bil prehudo utrujen od poti in da se bo udeležil prihodnjega sestanka. BELGRAD, SFRJ. — Predsednik Tito je sprejel novega kitajskega poslanika Taeng Tao na Brionih, svojem letnem bivališču. Jugoslavija in rdeča Kitajska sta izmenjali svoje poslanike prvič po 12 letih. Ameriška Domovina /i rvi i «/1 c- a v I ■ O At ■ 6117 61. CHir Av«DU» — 4S1-0628 — Cl«v«JAnd, OMo 4410* National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July luanaging Editor: Mary Debevec NABOCtxWit U-. Združene države: $16.00 na leto; $&.GQ u pol leta; $6.00 aa 9 meaeita fte Kanado in dežele liven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 8 meaee* Petkova Izdaja $5.00 na leto Subscription kates: United States: $10.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month« panada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 lor $ months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO 83 No. 165~Thursday, Aug. 27,"1970 Smeri kitajske zunanje politike Glavne smeri kitajske zunanje politike objavlja navadno sam Mao Tsetung, zato pa zelo poredkoma. Zadnjič se je to zgodilo 1. 1965 ob priliki znane dominikanske krize, ko so bile ameriške čete začasno v Dominikanski republiki. Od takrat je Mao Tsetung molčal; med tem so se pa na Kitajskem godile velike in čudne stvari; priprave na kulturno revolucijo, kulturna revolucija, njen polom, reorganizacija kitajske komunistične stranke in nova kitajska aktivnost v mednarodni politiki. Vse to jo dalo tovarišu Mao Tsetungu povod, da je sedaj ponovno dal pregled kitajske zunanje politike in obenem tudi naznačil njene nove smeri. Ker dobiva Kitajska zmeraj večji pomen v mednarodnem svetu, je dobro, da poznamo vsaj osnove te nove politike, kot si jo zamišlja Mao, pa tudi njene smeri. Najpreje je ostalo nespremenjeno načelo, da Kitajska deli svojo zunanjo politiko na svoje sosedstvo in na ves svet. “Svetovna” politika je v Peipingu še zmeraj postavljena na drugo mesto, prvo mesto zavzema kitajska zunanja politika v Aziji in njeni okolici. V tem pogledu ima svet napačne pojme; živi najbrže pod vtisom kitajske politične propagande, ki vsak dogodek v svetovni politiki hitro izrabi, če je mogoče, v svojo korist. Svetovno časopisje pa najrajše piše le o tem in tako postavlja kitajsko zunanjo politiko v napačno luč. Zato radi spregledamo, da se kitaj,-ska zunanja politika še zmeraj najrajše zanima za vprašanja, ki se tičejo neposredno sveta okoli Kitajske. V tem primeroma ozkem pasu kitajskega zanimanja za mednarodno politiko zavzema naravno prvo mesto indo-kitajska vojna. Njej je izjava Mao Tsetunga tudi posvetila največjo pozornost, ni pa pri tem postavila za kitajsko stališče nobenih novih vidikov, akoravno se je sedaj vojna lazširila tudi na Kambodžo, kar je sploh dalo tovarišu Mau povod, da se je oglasil. Mao stoji še zmeraj na stališču, da si mora vsak narod sam priboriti z lastnimi silami končno zmago. Podpora Kitajske mora torej obstojati le na moralnem in političnem polju, ne pa na primer na vojaškem, gospodarskem, diplomatskem itd. Kar pride podpore od tam, je dodatnega značaja. Zato morajo računati tudi vsa proti-ameriška gibanja v Aziji le na moralno in ideološko pod poro od strani Peipinga. To je s kitajske strani mišljeno zares. Po vdoru v Kambodžo ni namreč prišla iz nobene rdeče prestolice vest, da misli Kitajska z denarjem in vojnim materialom podpreti kambodžansko akcijo proti “ameriškim imperialistom in njihovim slugam.” Ameriki torej ni treba računati, da bodo njeni nasprotniki v Aziji dobili iz Peipinga posebno gmotno ali vojaško pomoč. Seveda je Mao takoj radodaren z nasveti. Je namreč pozval Vietnam, Laos, Kambodžo, naj z združenimi močmi preženejo ameriške imperialiste iz Azije. Da bi združene azijske sile dobile pomoč tudi iz Kitajske, o tem ni padla v Maovi izjavi nobena beseda, dasiravno je strašno pohvalil princa Sihanuka iz Kambodže, Sufanuvonga iz Laosa ter Van Donga iz Ha-noia, da so se sešli in napravili načrt, kako pregnati kapi-listične tujce iz Indokitajske. Za Mao Tsetunga pomeni torej dodatno vojskovanje v Kambodži le več vojskovanja v Indokitajski, ne pa neke vrste novo vojskovanje proti A-meriki. Kitajska ne bo radi Kambodži nič spremenila svoje dosedanje taktike do vojne v Indokitajski. Mao ima obrnjene svoje oči tudi na druge kraje v vzhodni Aziji. Značilno je, da postavlja na prvo mesto tiste države, ki so deloma na azijski celini ali vsaj blizu nje. Mao se zanima npr. izredno za zunanjo politiko Severne Koreje. Severna Koreja je hotela dolgo časa igrati nevtralno vlogo med Kitajsko in Sovjetsko zvezo, za kar je dobila iz Peipinga večkrat zelo grde očitke. Zadnje čase se je spreobrnila, kar je tudi dokazala s prisrčnim sprejemom, ki ga je pripravila kitajskemu ministrskemu predsedniku ču En-laju. * ^ f < H'ff Slovesnosti pri tem sprejemu so v Peipingu obesili na veliki propagandni zvon in s tem nakazali, da mislijo, da so simpatije Severne Koreje sedaj zopet na kitajski strani. To jih v Peipingu še bolj veseli kot pojav, da Severna Koreja ni prav nič omilila svojega sovraštva do Amerike, kar ji v Peipingu zapisujejo prav posebno v dobro. V Peipingu radi podčrtavajo, da jih imajo v Pyongyangu v Sev. Koreji rajše kot Japonce. S tem se je namreč .Severna Koreja odločila tako proti Sovjetski zvezi, kot proti Japonski, pa tudi proti Ameriki. Tako daleč ni šla do sedaj odkrito še nobena država v vzhodni Aziji, ki se pa obenem nahaja blizu Kitajske. Posebno vprašanje je stik med Kitajsko in Japonsko, laponska postaja ne samo velesila v Aziji, ampak tudi velesila na svetu. Njena gospodarska in (prikrita) vojaška moč ne samo jezi kitajske komuniste, ampak jih tudi skrbi. Zato morajo prenašati nenavadno obliko odnosov do Tokija. Med rdečo Kitajsko in Japonsko ne obstojajo nobene redne diplomatske, politične in gospodarske zveze, pa vendar je postala Japonska glavni zunanje-trgovski faktor v kitajskem gospodarskem življenju. Do 1. 1966 je stal-jo rastel gospodarski promet med obema državama. Kitajci ga niso niti mogli ovirati, ker niso imeli nobenega nadomestka. Sedaj spada Japonska med glavne kupce in prodajalce za kitajsko zunanjo trgovino. Pri tem morajo Kitajci gledati, kako je Japonska vojaški zaveznik ZDA in kako tesna je tudi gospodarska povezanost Tokia in Wa-shingtona. Ni čuda, da je sam Mao vzel na piko japonskega ministrskega predsednika, ko je ta obiskal Washington 'n tam dobro opravil vse svoje gospodarske, politične in seveda tudi vojaške posle. Še bolj so jezni v Peipingu, ker Tokio noče žrtvovati svojih zvez s Čangkajškom na ljubo gospodarskim koristim s Kitajsko. Vso kitajsko zunanjo politiko v vzhodni Aziji nadkri-Ijujejo napeti kitajski odnosi s Sovjetsko zvezo. To je edina točka, ki je o njej ves svet kolikor toliko dobro poučen, pa vendar pri vsem tem ne ve, ali je spor med Moskvo in Peipingom res dosegel tako dno, da se ne da več premostiti. Večina misli, da je to res, v Moskvi pa to mislijo bolj iz previdnosti kot iz prepričanja. Sicer bomo to videli pri prihodnjem komunističnem kongresu v Moskvi. Da je spor resen, služi lahko kot dokaz stalno pojemanje gospodarskih stikov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Kitajska je med tem začela pospešeno gojiti tudi stike z drugimi državami svobodnega sveta. Ne zanemarja tudi vezi s komunističnimi državami. Vsa ta politika nima samostojnega značaja. Služi le glavni tendenci kitajske zunanje politike; utrditi položaj Kitajske napram A-meriki in Sovjetski zvezi. BESEDA IZ NARODA grob našega dobrega škofa Gregorija. Sestavile so jih v znamenje križa in jih zasadile kot križ ^ na njegov grob: Teža križa in so kot dobre znanke prišle k Pri Dariji v Lemonlu Y/1CKLIFFE, O. — Kot že mnogo, mnogo let, so tudi letos naše članice Oltarnih društev iz Cevelanda priredile romanje v Lemont k Brezjanski Mariji. Tri avtobuse jih je bilo — nekaj nad 110 zvestih Marijinih romaric, slovenskih mater, ki v vseh težavah svojega življenja iščejo uteho pri Njej, pred oltarjem Marije z Brezij, pred o-brazom, ki so ga kot svetinjo prinesle globoko y sroju Izpod rodnega krova ali slovenskih Brezij daleč na tuje. Saj še ni bilo slišati, da bi Ona koga zapustila ... Ko sem opazoval te žene, mater nekatere že v visoki starosti 80 in več let, se mi je zdelo, da vidim romati matere nas vseh — mojo in tvojo, s polno bisago prošnja, prošnja, ki spadajo samo pred njen oltar. Z vseh koncev Clevelanda so oile. Mnogo že tu rojenih. Tudi te so prinesle s seboj veliko zaupanje v Brezjansko Marijo. Od svojih mater so ga podedovale n prepričan sem, da so dale to vero tudi svojim otrokom. Videl sem starko, šele nekaj let je tu. 3 kolikšnim zaupanjem je dvigala svoje skrivenčene roke ored Marijo. V zahvalo, da jo je varovala skozi vse trpljenje ko-nunističnih ječ, ko so ji v ječah ‘osvoboditelji1” potrgali pri pretepanju žile na rokah, pa ven-iar je hvaležna Bogu tudi za trpljenje tistih let. Videl sem o^6XSbu XSc authofdzIo Sign at c )OL*M/3—r MORl/to SIGNATURE ~ '1 ' ’ i