Iz banovinskega sveta Razprava o naSem iolstvu in prosveti Poročilo o šolstvu in prosveti v dravski banovini prinašamo na drugem mestu. Tu podajamo le pote'k ražprave ob priliki obravnave banovinskega prora>čuna prosvetnega oddelka posneto po poročilih iz maših dnevnikov, ker drugib virov nimamb na razpolago. POKLONITVENA ADRESA BANU DR. MARUŠICU Ban dr. Drago Marušič dopolni v letošnjem letu 50. leto svoje sta,rosti. Ob tej priliki mu je banovinski svet na svojein zasedariju poklonil unietniški izdelano adrešo, po'dpisano pd vseh banskih svetnikov. Užiteljstvo^ ki na žalost nima zastopAika v banskem svetii, se tem častitkam ni ^noglo pridružiti z besfedami. Zatb pa je z zadoščeniem in.s srcem pritrjevalo vsem govornikom, ki so iineli priliko izraziti svbje simpatije zanj. Noben stan ni polagal toliko zaupan^a vanj kot ravno učiteljski, kajti nihče drugi ne potrebuje ob svojem nesebičnem delu tako zelo zaščitnike, v katerih poštenost in nepristranost veruje. Vsi dosedapji napori in uspehi našega g. bana opravičujejo to vero. Njegova čista in krepka preteklost, njegovo neumorno in uspešno delo na sedanjem odgovornem mestu, njegov čisti in nesebičru patriotizem mu je pridobil zaupanje najširših mas našega naroda — zaradi tega se na tem mestu pridružuje čestitkam tudi učiteljstvo, želeč, da bi ostal na čelu banovine še dolgo vrsto let. Podrobnosti iz prosvetnega proračuna. Osebni izdatki znašajo 135.000 Din. Med stvarnimi izdatki so stroški šolskega odboTa 13.000 Din, prispevki za pomožne šole v Ljubljani in Mariboru 99.100 Din, potnine za sreske šolske nadzornike itd. 50.000 Din. podpore za gradbo in popravila šolskib poslopij 600.000 Din, prispevek bamovinskemu šolskemu fondu 200.000 Din. Za strokovno izobrazbo učiteljsitva je določenih 50.000 Din. za podpore im odkup knjig za mladinske knjižnice 5000 Din, za telesno vzgojo učencev 30.000 Din, za podpore šolam in humanitarnim ustanovam, revne učence 50.000 Din, za kultuTno in za državljansko vzgojo naroda 80.000 CMn, za pospeševanje narodne prasvete v obmejnih kraj'ih 60.000 Din, za naročnine in podpore za knjižne cdicije in časopise 25.000 Din, za Sokolstvo 200.000 dinarjev, za soikoJske čete še posebej 100.000 dinarjev, Za šolska okrevališča 100.000 Din, za vzdrževanje poslopij srednjih šol 687.400 dinarjev, za vzdrževaimje poslopij učiteljišč 148.150 Din, za stvarne potrebščine meščanskih. šol 300.000 Dih, za honorairje za neobvezne predmete na srednjih in meščanskih šolah 45.000 Din. za šitudijski fond v svrho znanstvenega izpopolnjevanja 50.000 Din, za stipendije dijakbm srednjih in visbrdh šol 200.000 Din, za dijaške kuhmje in dorhove 50.000 Din, za muzejsko društvo v Ljtibljani 15.000 Din, za Muzejsko društvo v Mariboru 20.000 Din, za Muzejsiko društvo v Celju 15.000 Din, za Muzejsko društvo v Baškem 2000 Din, za Zgodovinsko društvo v Mariboru 20.000 Din, za Geografsko društvo v Ljubljani 5000 Din, za Narodno galerijo v Ljubljani 50.000 Din, za ustanovitev narodnega muzeja za Belo Krajino 4000 Din, za znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani 20.000 Din, pa odkup umetnin, zgodovins'kih in umeitno obrtriih predmetov tcr starin 40.000 Din, za ljudiske uiniverze 15.000 dinarjev, za narodno gledališče v Ljubljani 100.000 Din, za narodno gledališče v Mairiboru 330.000 Din, za eledališka gostovanja 30.000 dinarjev, za glasbene šole in povzdigo glasbene kulture 50.000 Din, za ureditev vojaških pokopaMšč 20.000 Din itd. Skupno zndša proračun prosvetnega oddelka 6,025.144 Din. Razni predlogi in debata. (Po »Jutru«.) Bainovinski svetniki so k posameznim postavkam izražali razne svoje želje. B. 's. Arko iz Ribnice je poudarjal, da so morale mnoge občine po komasaciji povišati zaradi šol doklade, zaradi česar je absolutno potrebno, da priskoči banska uprava na pomoč. Ni potrcbno, da bi se zidale šolske palače, ker zadostuje, da dobi podeželsko prebivalstv.o.,fazmeram primerme šole. 3. s. Lavtižar iz Kranjske gore se je pridružil izvajanjem predgovornika. Ban dr. Marušič je izjavil, da so posamezne občine nesorazmerno obrenienjene. Zato bo treba ustvariti splošen fond za izravnavo občinskih brem&n. B. s. dr. Senčar je predlagal, naj bi se ptujski občini nakazal za Vz"držev_tnje gimriazijškcga po,slopj_i vsaj prišpieVek 50.000 dinaxjev. B. s. Birolla iz Zagorji je priporbcal, ,da sp .boviša ppstavka za odkup umetnin od 40.000 na 100.000 Din. B. s. Šolar iz ptujskega okraja jc bpozbril, da je vojaškb pokopališče v Strnišču. pri Ptuju zelo z"apuščeno: dkti je treba občini podpore za ureditev voja§kih grobov. B. s. Golouh iz Maribora jc priporočal, naj se znesek, dbločen za odkup umetnin, porabi predvsem za dela živih umetnikov. Pomočnik baina dr. Pirkmajer je izjavil, da ,se za odkup umctnin določeni znesek ne mora uporabljati samo za dela živih uinetnikov, ker se dostikirat pojavi potreba, da se odkupijo tudi stare umetnine, ki bi drugaiče odšle v inozemstvo. B. s. Birolla jc pripomnil, da predstavljajo starinc toliko vrednost, da za njihov od'i_up znesek 100.000 Din pač ne pomeni mnogo. B. s. Bratkovič je priporočal banski upravi, da prispeva k obnovi stare cerkvice Sv. Duha v Slovenjgradcu, ki je cna najstarejših cerkva v Sloveniji. B. s. Vfdmar iz Ljubljane je opozarjal na obupni položaj naše inteligenane mladine, ki jo je treba rešiti za vsako ceno. Pomoonik bana dr. Pirkmajer jc izjavil, da bo banska uprava posvečala tej zadevi vso pozornost. Vendar pa ni netočno, da bi za šols'ko mlad'ino no bilo nič storjeiie^a, saj obstoja cela vrsta koristnih ustanov za podprranje dijakov. Imarrio Akademskj kolegij in Oražnov dom, pa tudi mestaa občina ljubljanska stori mnogo za našo mladino. Banovina daje 120 dijakom stipendije po 120 do 140 Din na mesec. B. s. Arko iz Ribnice je naglasil potrebo pravičrie razdelitve finančnifo bremen za meščanske šole na posamezne občine. Tudi b. s. dr. Senčar iz Ptuja ,se je izrekel za proporčno razdelitev stroškov za meščanske šo_e. Razen tega je predlagal, naj bi se podpora Muzejskemu društvu v Pituju povišala od 15.000 na 30.000 Din. B. s. Snoj iz Tržiča se je pridružil mnenju predgovornikov o razdelitvi stroškov za meščanske šole. B. s. Lavtižar iz Kranjske gore je opozoril, da občini v Kranjski gori in Bohinjski Bistrici nimata sredstev za vzdrževanje tamošnjifa vojaških pokopališč. Če bi se znesek za vzdrževanje ;pokopališč porabil za skupen grob tam pokopanih vojakov, bi bila stv.tr enkrat za vselej rešena. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je pripomnil, da je v tem pogledu naša država vezana na mednarodmo konvencijo, zaradi česar se zadeva na predlagani način ne more mrediti. Po možnosti pa bo banska uprava prispevala za oskrbovanje v&jaških pokopališč. B. s. Bratkovič iz Slovenjgradca je opozoril na spor zaradi plačevanja stanarine stroikovnim učiteljem r_a meščaniskih šolah, ki so v sta!ežu osnovnošolskih učiteljev. Poudarjal je. da bi se na zakonit način ta stvar čim prej uredila. B. s. Ivan Tavčar iz Ljubljane je priporočal razširjenje ljubljanske gluhonemnice, ker so morali letos zopet odkloniti sprejem večjega števila otrok. Ban dr. Marušič je odgovoril, da je banska uprava že začela zbirati fond za povečanjc gluhonemnice. Poudaril je ob itej priliki tudi požrtvovalnost osobja, ki vodi ta zavod. B. s. Ivan Tavčar je izrazil prepričanje, da bo banska uprava storila vse, da finančno ministrstvo ne bo črtalo iz banovinskega proračuna zneska 200.000 Din za zgradbo vseučiliške knjižnice v Ljubljani. Obenem je pirosil, naj ban izposluje, da se vstavi v državni proračun za leto 1934./35. znesek 800.000 dinarjev za zgradbo vseučiliške knjižnicc v Ljubljani. B. s. dr. Senčar jc poudaril, da je postžtVka, bandV$iiskeg_i prbračuria za žgtidbo vseucili§ke luijižnice V I_jubljani tako upravičena, da bi bila vsaka nadaljna beSfeda bdveč. Poh.bčnik bana dr. Pirikmajejr je ottieriil. da jte žte načelnik prbsvetncga ¦od'delka v svojem referatu poudarjal potrebo zgraditve novega poslopja za III. državno rcalno gimnažijb v Ljubljani, ki je sedaj nambščeria v nezadositnih prostorih. V to svrhp ie določen V prbracUnu za šedaj žnesdk 400.000 Din, ker je nujina pptreba, da pride mladina v zdrave nigienske šolake proštore. Razen tega je v proračun vnešena anuiteta 350.000 Din za odkup poslopja I. državne realne gimnazije v Ljubljani. To poslopje, ki stoji v Vegovi tllici, je \ks\ BinoViftske hranilnice. Db&lej je plačevala zanj država najeirmino, s 1. aprilom pa pride obveznost države za najemnino na banovino. Zato se je banska uprava odločila za odkup tega poslopja iz gospodarskih razlogov. B. s. noitar Koder iz Murske Sobote jc ob tej priliki priporočal. maj banska uprava posreduje, da dobi Murslka Sobota popolno višjo gimnazijo. Njegovi prošnji :se je pridružil tudi b. s. Kiihar. Ob koncu debate je pomočnik barva dr. Pirkmajer dal razna pojasiiila govorhikom, nakar jc bila razprava o proračunu prosvetn,ega oddelka končana ter seja ob 13. uri zaključena. Nadaljevanje je bilo napovedano za 16. uro. (Po »Slov. NarotCu«.) Pri generakii debati o proračunu za prosveto sb vsi govorniki z vso odločnostja zalhitevali tAkojšnjo namestitev učiteljskih abiturientov, ki jih sedaj že 750 čaka na službe. Zato naj se upokoje vsi za upokojitev zreli učitelji, prav tako pa tudi vse poročene učiteljice, zlasti pa one, ki imajo njih možje drugo službe in take dohodke, da lahko vzdržu- / jejo vso družino. B. is. Vidmar se je pritoževal zaradi pomanjkanja slovenskih šolskih knjig, b. s. Golouh jc govoril b prenatrpanosti učnej^a načrta z inepotrebno navlako ter zahteval, naj se positaVka 40.000 Din za nakup umctnin zviša na 100.000 Din ter tako pomaga našim umetnikom, banovina naj pa priskoči na pomoč tudi Domu slepcev tako, da preskrbi inventar za Dom slepcev v Stari Loki pri Škofji Loki. Ko je b. s. Šolar prosil za nakup šolskih knjig revnim učencem, jc novOmeški župan dr. Režek poudarjal pom.n učiteljstva za kmetijstvo in bi se zato morali ustanavljati kmetijski tečaji za učitcljstvo. Grajal je, da tudi učiteljice vodijo šole tCr zahteval odpust poročenih učiteljic. B. s. Goričar iz Mozirja je zahteval, naj se posveča večja pozornost podeželskim šolam, zlasti naj se pa nastavi toliko učnilh> mbči, da bo vsaj na vsaki šoli tudi po &n učiitelj. B. s. Senčar iz Ptuja je pohvalil stvaren referat prosvetnega šefa, nato je pa poudarjal, da je treba zlasti ob meji storiti vse. da se _pxejP_c>je_vsŁ plasti z nacionalniim. duhom. Mladina je nacionalrio hladna. vendappa^rie po krivdi učiteljstva, niti mladine same. Učitcljski naraščaj čaka na kruh in uprava je sama kriva. ker mladina n-e dobi kruha ih prilike za udejstvovanje. Mladina noče miloščine in njena nastavitcv je gotovo mogoča, saj vedTio slišimo trditve, da primanjkuje učiteljstva povsod. Zasesti je trcba vsa prazna mesta in intdigenčna beda bo takoj prav matno omiljena. Začasne rešrtve ne morejo zagrabiti jedra tega problema, ker bo brezposelnih abiturientov vedno več. Vsc dozorele učitelje je treba upokojiti in tudi one, ki ne opravljajo svoje dolžnosti ter niso na mestu. Z radikalno operacijo bo takoj dosti mest. Kar se tiče poročenih učiteljic, je ta problem n. pr. Avstrija že rešila, tako da so varovani tudi interesi poročenih učiteljic. Tudi s tem problemom ne smemo več čakati, zlasti pa moramo updkojiti one učiteljice, ki so njih možje državni funkcionarji m dobro srtuirani. Razen tega maj pa banska uprava vpliva, da bodo vse prošnje za upokojitve ih pa tudii prošnje za nastavitve že končno rešeme. Izgovor na štednjo tu ne drži, ker bi z nJo zamorili pri mladini veselje do učiteljskega udejstvovanja v škodo prosvete in nacionalne probude našega Tiaroda. Tudi nove pokojnine bi bile produktiven izdatek, ker bi na mesta upokojendh prišli naoionalno prežeti mladi učitelji. Nasprotniki ob mejah delajo z vso intenzivnostjo, da pridobe našo tnladino in s item greše proti svojim principorti »Volkstreu und staatstreti«, ker zape;ljujejt> slovensko deco v svoj tabor in jo raznarodujejo. Le z zaposlitvijo mladine bomo preprečili to raznarodovanje, ker z njimi pride osenj nacionalne mladine med narod. B. s. Kiihar iz Murske Sobote obširno razpravlja o škodljivih pasledicah, ker je Slovenija smatrala Prekmurje za kazensko kolonijo. S tem je Prdkmurje večkrat dobilo matijvredne in premalo narodne učitelje. Navajal je celo zglede, ko učiteljica mi Ihotela govoriti ma kraljev rojstni dan, češ da bi to storila Iahko edino za Mussolinija, drugi je bil vohun itd. Velika škoda je, da Prekmurje ni več zastopano v banskem šolskem odboru, kjer pa tudi evangeličanstvo sploh nima svojega zastopnika. Na evangelskih šolah noučujejo katoliki in tudi narobe, da je zaradi verouka prišlo v šolah do pretepov. V Prekmurju so same male šole, zato morajo občine silno mnogo plačevati za veroučitelje, saj je podeželje dvakrat obremenjeno, ker plačuje z davki tudi mesitne katehete, z občinskimi dokladami pa svoje veroučitelje. Plačani morajo biti, ker je verouk obvezen, vendar pa zakon zahteva, da duhovščina za pouk na šolah v mestu nastavitve ir_e dobi honorarja, ne moremo pa zahtcvati, da bi hodila po 8 do 10 km daleč poučevat brezpla&no. Če banovina ne plača, bo verouk sploh izostal. Govornik jc naVedel šole, kjer je tudi po 50 in tudi 100 evangelskih otrpk brez verouka. Prepovedo naj se dvojne službe v isti drtižini, da ne bo Več učiteljic, ki sP njih spprogi advpkatjc ali celo sreski načelniki. Ugledu učiteljstva škpduje tudi stanariria in kurjava. Prav ,tako pa delajo velike neprilike občinam Stavbni foiidi za šole, ker pbčaiii iste občine v razntft krajih niso enako obremenjeini. B. s. Erjavec iz Dolnje Lendave se je zavzemal za nacionahio prpsvetno delo, ki v Prekmurju iz istih vzrokpv le prav počasi napreduje Tudi ta ^ovbrnik je zahtevai nacionalne učitelje, saj sedaj celo nckateri nasprotujejo nacionalni vzgoji. B. s. Kurent iz Krskega se je pndruzil izvajanjem svojih pfedgovornikov glede katehetskih honorarjcv. Občirie sicer lahkp plačujejo te honorarjc, vendar pa nisp prisiljenc plačevati, in tako postajajo ti honorarji lokalni politikum. V nekaterih občinah dobivajo katehetje le po 2 ali 5 Din za uro, v drugih pa zopet 20 Din za uro. Zato naj se katdhietske plače vnesp v banovinski proračun ali pa naj se odrodi, da bodo honorarji v vseh oblčinah enaki. Enako je z učiteljsko stanarino Ln kurjavo, ki iz njih izvira mržnja do učiteljstva. Tudi stamarina naj pride v banovinski proračun, kurjava naj pa odpadc, saj je frudi drugo uradnistvp nirria. Tudi b. s. Ravnihar se je zavzemal za brczposelfte učiteljskc abituriente in zahteval upokbjitcv poročenih učiteljic in takih, ki imajo njih možjc dobre službe, slabi učitelji naj se pa sploh odpuste. Na predlog b. s. Gajška je bila zaključena generalna debata in sc je pričela podrobna debata, kjer je prvi govoril celjisiki župan dr. Goričan. G. Tavčar je predlagal, da se vnese 100.000 Din podpore za »Dom slepih« v Skof ji Loki za Straihlovo graščino, kar je g. ban obljubil. Clana banskega sveta Arko in Lavtižar sta govorila o velikih bremenih občin ^lede zidanja šol. Ban je nato odgovoril, da bo treba osnovati poscben fond, v katerega bodo sorazmerno prispcvale občine na podlagi svojih doklad, kakor tudi banovina, in iz katerega bi se podpirale posamezne občine, ki so zašle zaradi zidanja šol v težkoče. Na vprašanje, v kakšne namene je vnešena postavka 80.000 Din podpore za kulturno in državljansko vzgojo naroda, je pomočnik bana g. dr. Pirkmajer odgovoril, da je treba mladino v šplah vzgajati tudi v državljanskem smislu. Bilo je več tozadevnih tečajev in se je učiteljem dala možnost, da delujejo tudi v tem pogledu. G. Birolla jc predkgal, da naj se postavka za odkup umeitnin in star.ni zviša od 40 na 100.000 Din. Član sveta g. Šolar pa je prosil za podporp. da se uredi pcpplnoma zapuščeno vojaško pokopališče v Strnišču pri Ptuju. G. ppdban je pdgovoril, da je batiska uprava dala posamežnim občinam navodila glede oskrbovanja vojaških pokopališč in je tudi v polovici pfimerov noSila vse tozadevne stroške. Na prcdlp^, da se ppmaga Narodnemu gledališou v Ljubljani s item, da se mu dovoli brezplačen električni tok, je g. podban odgovoril, da sc je treba zediniti z mestno občino, s katerp dbstojk pogpdba ^lede cene toka. B. s. g. Vidmar je predlagal, da se posveča nairieščenju akademske rriladine vsa pažnja in da haj se ustanovi posebna akademska menza ter predlaga v to svrho 50.000 Din. G. Arko je prosil, da naj banska uprava ukrene pri ceritralni vladi potrebne kprkke, da se ukine odlpk, ki zabfa;njujc meščalnsko-šolski mladini ppset učiiteljišča, kcr je znano, da so baš meščansko-šolski otroci bili najbpljši učenci na učiteljišču. G. podban j€ odgpvoril da jt. banska uprava tozadevno že poslala načrt na ministrstvo za prosveto. (Dalje prihodnjič.)