DRŽ« TOŽILSTVO
Došlo
s T E .V. 27.
M E S E C N A priloga »NOVICE V SLIKAH«
v LJUBLJANI, DNE 2. JULIJA 1930
L £ T O 43
Cena 38 Din za celo leto. Za Inozemstvo 60 Din. Posamezna Številka t Din. V inseratnem del u vsnko drobna vrstica ali nje prostor tO Din. Izhaja vsako sredo. Spisi m dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljuba«, naročnina, reklamacije iu inserati Uprovoištvu »Domoljuba« v Ljubljani.
Kmečki pokret.
Vsi kmetje naj se združijo za dobrobit svojega stanu v eno močno bojno vrsto — na krščanski podlagi!
Zakaj na krščanski podlagi? Zato, ker vsaka politika in vsak pokret mora nasproti veri zavzemati neko določno stališče: za ali proti. Na sredi med za in proti ne more viseti nobena politika. »Kdor ni z menoj, je zoper mene.« To je dosti jasno povedano. Na sredi ni nič.
Strogo gospodarske zadeve seveda nimajo z vero nič opraviti. Ali je bolj pametno sejati žito alj pa deteljo in rediti več živine; kje naj se zgradijo nove železnice, kako naj se ljudje za starost zavarujejo, kako naj se gnoji, da bo zemlja več rodila, po čim bo krompir in po čim mleko in jajca in kako se kebri pokončavajo pa krti lovijo — take stvari se seveda dado opraviti brez vere. Skratka: vse zgolj posvetne, materielne zadeve so od vere neodvisne. Vse življenje pa, vkolikor je duhovno, ne samo snovno, ima uravnavati vera. Za to ravno vera je; to je njen poklic. Kakor zrak napolnjuje vso črnijo, enako mora vera prežinjati naše življenje. Vera sega v družino, v zakon, v vzgojo, v šolo, s tem pa tudi v zakonodajo, [o je: v politiko. Vera ni samo za praznik in ne samo za med cerkvene stene, ampak mora obvladovati vse zasebno in javno življenje, vkolikor je duhovno.
/Vera nima s politiko nič opraviti.« Ta trditev, ki se je v slovenskem jeziku milijonkrat ponavljala, je tako debela in očividna laž, da se moramo čuditi, kako si i« je drznil kdo pri belem dnevu vpričo vseh ljudi izgovoriti. Nič lažjega kakor dokazati, da je to laž. Kje se pa sklepa, ali se bo mladina v šoli versko vzgajala ali ne, ® se bo zakon krščansko sklepal ali ne, ce se bo dan Gospodov praznoval ali ne, -kje, če ne v politiki? Da ima vera s po-1'tiko kaj opraviti, temu je najbolj očividen ■°kaz to, da smo imeli nekaj časa celo posebnega ministra za vero; zdaj pa, ko tega ?! več, je verstvo en oddelek drugega ministrstva. Minister je politična reč, vera je Pa verska reč. Če sta te dve reči združeni * eni osebi, se da z rokami zgrabiti, da '■»ata politika in vera med seboj nekaj daviti. Drugi nič mani v oči bodeči dokaz
je pa to, da sedi papežev zastopnik pri vladi v Belgradu, zastopnik naše države pa v Rimu pri Vatikanu. S tem država glasno izpovedava, da ima vera ž njo kaj opraviti* ona pa z vero.
Iz teh vzrokov torej: ker se v politiki in sploh v javnem življenju ne gre samo za materialne, ampak tudi za duhovne dobrine; ker zadeve, ki tičejo vere, pogostokrat pridejo na vrsto in se je treba odločiti za ali zoper, — iz teh vzrokov versko prepričan človek ne more biti za kak > pokret«, ki ne stoji na krščanskem temelju, ali ki vero izključuje.
To pišemo na naslov kmetov okoli »Kmetskega pokreta«.Mi smo gotovo za vse, kar je kmetu v korist. Kateri kmet pa bi sam sebi ne hotel dobro?! In tudi mi, ki nismo kmetje, pa smo kmetski prijatelji, ker smo sami iz kmetske korenine zrasli in ker vidimo v kmetu steber vsega našega življenja, kako bi mu ne želeli vsega dobrega? Mi smo za vse, kar je resnično dobrega. Temelj pa hočemo krščanski. Kakor se telo in duša v človeku ne dasta ločiti, tako se tudi duhovno življenje od materialnega ne v zasebnem in ne v javnem življenju ne dasta ločiti.
Mi moramo našo vero, naše katoliško prepričanje tako ceniti in tako zvesto izpo-znavati, da ne odnehamo od njega ne za las in ne za eno piko. Tako, da smo pripravljeni, če bi bilo treba, iti zanje vsak dan v ječo. O, kako lepo bi bilo za naše versko prepričanje iti v ječo! Še lepše pa v smrt!
Torej neomahljivi, nepremakljivi in neodjenljivi do krvi moramo biti v rečeh največje važnosti, v verskih rečeh. A kakor neomahljivi, tako tudi — spravljivi. »Bodite previdni kakor kače in krotki kakor golobje,« je rekel Jezus. Kača in golob sta dve kaj različni živali. Pa nam jih Jezus tako rekoč v eni sapi za zgled postavlja. Jaz bi še rekel: Bodite srčni kakor levi, — a krotki kakor golobje!
Kaj hočemo s temi golobi? ... Nasa vera je vera ljubezni. Če mi kdo reče, da je tudi za vero, potem mu ne bom hrbta obrnil in mu rekel: S teboj nimam nič opraviti, ampak bom rekel: Dobro! Samo pokaži. če je res! In če se pokaže, da naju nič
bistvenega ne loči, morda se nam ne bo treba drug v drugega zaletavati, ampak hodimo lahko vštric. Ljubezen ima veliko moč. Kar solnce, kar ogenj v naravi, to ljubezen v duhovnem življenju. Ogenj raztopi jeklo. Vemo, da je človeško srce časih trše od jekla; a to so bolj izjeme. Navadno vendar ljubezen rodi ljubezen.
In še posebej kmetje! Mi bi le radi vedeli, kake vzroke imamo, da bi se med seboj kregali! Kaj nismo vsi Slovenci? Kaj nismo vsi kristjani? Kaj nismo vsi kmetje? Kaj ne želi vsak, da bi bil njegov stan veljaven, postaven in trden? V resnici ne vidim, kaj naj nas bi ločilo. Če nima nikdo nobenih postranskih, napačnih namenov, če gre vse pošteno in po pravici, potem ne vidim vzroka, zakaj bi ne mogli kot en mož nastopiti za pravice, za veljavo, za zboljšanje svojega zapostavljenega, pod težo težav ječečega stanu.	J. K.
Spored evharističnega kongresa v Zagrebu.
Kongres prične 14. avgusta ob pol 6 z zvonenjem v vseh zagrebških cerkvah, Ob 6 bo sprejem apostolskega delegata na postaji. Nato bo v stolnici slovesen »Veni sanete Spiritusc
V	petek 15. avgusta bo ob pol 8 zjutraj sv. obhajilo otrok na škofijskem vrtu. Ob 8 bo pontifikalna sveta maša. Ob 1C bo prvo zborovanje, ki ga bo s kratkim nagovorom otvoril škof dr. Premuš, ki b(f predlagal predsednika, podpredsednika in tajnike. Novi predsednik bo predlagal brzojave Nj. Sv. papežu in Nj. Vel. kralju,
V	imenu stalnega odbora za evhari-stični kongres bo govoril škof na Krku dr. Srebrnič. Referat o pouku v šoli bo imel dr. Štefan Bosanac, univerzitetni profesor v Zagrebu, podpredsednik prosvetnega sveta v Belgradu in bivši predstojnik prosvetnega oddelka v Zagrebu. Nato se bodo čitali brzojavi. Popoldne bodo zborovali odseki. Ob pol 7 bo pridiga o Mariji in Evharistiji.
16. avgusta bo ob 8 pridiga skupno a svetim obhajilom. Za moško mladino bc v jezuitski cerkvi govoril jezuit Tomo Ja-grič. Za žensko mladino bo govoril jezuit Josip Miler. Ob 10 bo javno zborovanje v
1*
Stran 338
Bil	i m..................—■
zagrebški velesejmski dvorani. O veri in znanosti bo govoril dr. Belobrk, rektor zagrebškega vseučilišča, o evharistiji in svetovnem miru dr. Viktor Korošec, vseuči-liški profesor rimskega ]prava v Ljubljani. O evharističnih spomenikih na Hrvatskem msgr. Bulic, ravnatelj drž. muzeja v Splitu. Nato bodo sledili pozdravi in brzojavi. Ob 4 bo tretje zborovanje. O evharistiji in katoliških vSeuČHiških dijakih bo govoril grof Peter Pejačevič, o evharistiji in katoliški rodbini Peter Grgec. OŠ pol 7 bodo pridige o učinkih svetega obhajila. Nato bo blagošloV. Sv. Rešnje Telo ostane izpostavljeno do polnoči. Ob pol 12 bo nadškof pridigal o evharistiji in javnem zadoščenju. Ob 12 bo slovesna pontiTi kalna maša. Nato se Najsvetejše shrani.
17 avgusta bo nc Jetačičevem trgu slovesna sv. maša. Nato bo zborovanje. Škof dr. Šarič bo imel govor >Evharistija moč vere, zastav cerkvenega ediristva in narodnega življenja«. Popoldne ob 3 bo slavnostna evfiaristična procesija po glavnih ulicah.	f
Zborovanje
fantov na Brezjah.
t •
Povsod Boga!
Veren, ponosen, stanoviten v načelih življenja, vedno in povsod značajen, zvest Bogu in zaradi Njega domovini — hoče biti naš mladi rod, hoče ostati tudi naš slovenski fant.
•Da skupno poživimo zrtvest pravega fantovstve,' da z mladostno svežim viharjem preženemo meglo malovernih,
da v božji moči Kristusa Kralja in materinski ljubezni Marije razžarimo ogenj našega duha- in- srca h krščanski delavnosti,
ier se veseli, ponosni, v bratski zve-(■tobi utrjeni vrnemo v svoje, verne slovenske domove,
vabimo
vse poštene, verne fante, v prvi vrsti g o -r e n j sik e, na
fantovski tabor «a Brezje.
Vršil se bo v nedeljo 13. julija.
Spore d:
Ob -9 sv. masa v romarski cerkvi. Med sv. mašo pojo moški'zbori. Govor ima frančiškan dr. o. Hugo Bren.
Ob 10V2 zborovanje: 1. Pozdravj. 2. Naše fantovstvo. Govori dr. Joža Basaj. 3. Slovenski fant za vero in dom. Govori Krance Terseglav/4. Delo fanta v katoliški akciji. Govorijo fantje.
Ob l'f Zaključna slovesnost v cerkvi. Govori dr. Janko Arnejc. — Pete litanije Matere, božje.
Fahtje, veliko nas mora ltiti! Znamenje naše fantovske poštenosti in mladostnega ognja je beli ali rdeči nagelj.
Tudi možje naj pridejo! Škof, odbor Katoliške akcije v Ljubljani.
I	V Kdor robi vreče KUfti |M nO{-
JlllB	TfirKo MloKar
S	Ijubljana - SfomSkove ulica It. II
DOM QLJ,.U B „ , Novice i? Beograda.
Iz dr. Mačkovega obrambnega govora.
Nedavno je stalo pred državnim sodiščem za zaščito države v Belgradu večje število Hrvatov, med njimi tudi eden izmed voditelje^ bivših radičevcev g. dr. Maček. Sodišče je nekatere Obsodilo, druge oprostilo, o čemer smo že poročali. Med oproščenimi je bil tudi dr. Maček. Morda bo čitatelje »Domoljuba« zanimalo, če ponatisnemo po »Hrvatskem listu« nekatere pomembnejše odstavke iz dr. Mačkovega obrambnega govora.
Vsak narod teži za popolno Svobodo.
^Dvanajst let že poslušamo, kako smo bili prečani osvobojeni od avstrijskega jarma. To ni resnica! Nismo .bili, sužni. Stalno smo bili odvisni, kar nas je bolelo in malo svobode smo imeli, zakaj vsak narod stremi za popolno svobodo. Zato jie hrvatski sabor leta 1918. odločil, da. se priključi državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hrvat- 1 ski narod se je združil s to državo zato, ' da bi imel večje jamstvo za svojo s>vobo- 1 do in da bi mu bila v eni skupni veliki državi ta svoboda čimbolj zajamčena.
Boji med bratoma.
. -- i
Takoj je nastalo trenje med nami in srbijanskimi politiki. Porodila se je mrž-nja in. zavladali so prepiri, ki so se razvijali sedaj v večji, sedaj v manjši.'meri* dokler ni došel žalostni .junij leta 1928, me- < sec velike žaloigre in narodne nesreče, ko je bil voditelj in učitelj hrvatskega naroda pokojni Eftjepan Radič! ranjep, a dva njegova prijatelja in najbližja sodelavca ijbita v parlamentu. Ko je Radič dva meseca pozneje umrl, je v dušah vseh Hrvatov jn v dušah ogromne večine srbskega naroda v prečanskih krajih zavladala nepopisna bol. In odšli smo iz Belgrada, da se nikdar več ne povrnemo, v osrednji parlament. Mi smo sv<?je, stališče svobodno izpovedali. povsod, tudi na najvišjem mestu.
Kralj in narod brez posredovalca.
Sledil je manifest Nj. Vel. kralja. Državni odvetnik je rekel v svojem končnem govoru, da se ne moremo pritoževati, saj je ukinjena vidovdanska .ustava, ki je bila velik vzrok naše nezadovoljnosti. Drž. odvetnik je tudi dejal »kralj in narod brez posredovalca«-. Če se že govori o Narodu, moram izjaviti sledeče: ni narod od oblasti zastrupljenih nekoliko stotin meščanskih zastopnikov, tudi ni narod nekoliko stotin ali tisočev nekdanjih naših prijateljev, ki so šli klanjat. Narod so tisti milijoni hrvatskega in srbskega naroda, ki molče in z bolestjo poslušajo, kako govori državni odvetnik.
Ni potrebna propaganda Ba' ono, kar ima narod v duši.
Obtožen sem treh dejanj. O prvih-dveh rte bom govoril, ker je bila obramba mojih zagovornikov dobra. Naj govorim o 'trtlji točki, ki me ^obtožuje, da sem hotel Hrvatsko ločiti od skupne države^ Pozneje je
. , „	Štev. 27
PO SVETU
mam I ■ 11 m ■«■ »mi i ■	1 ■"«■ mi ■ 11
Katoliška cerkev.
s Dobro časopisje. Odločne besede o časopisu je napisal' te dni neki portugalski škof. Najprej omenja, da je nravstvenega in verskega propada največji krivec slabo časopisje in nadaljuje: »Gotovo zagreši smrtni greh, kdor protikato-liško časopisje razširja in podpira. Moramo se čuditi, da je še vedno toliko ljudi, ki se prištevajo h katoličanom, a naročajo in širijo protiverski tisk, ki je sovražnik katolištva in človeštva sploh. Komur je na tem, da se ohrani red in poštena človeška družba, mora katoliško časopisje naročati in širiti ter se sploh z vso silo zanj zavzemati in pomagati, da se katoliško časopisje čimprej izpopolni in čimbolj razširi med ves narod.«
Kalifa.
s Obžalujejo. Poročali smo že, da je prišlo oni dan v italijanskem mestu Bariju do izgredov, pri katerih je bila zažgana poleg francoske tudi jugoslovanska državna trobojnica. Konzula obeh prizadetih držav sta vložila radi tega pri Mussoliniju ugovor. Italijanska vlada je sedaj izjavila, da izgrede obžaluje, da bo krivce kaznovala in da protifrancoskih in protijugoslo-vanskih' kravalov ne bo več v Italiji.
s Kaj1 pravi iašistovski glavni tajnik? Glavni tajnik fašistovske stranke Turati, ki je prisostvoval te dni občnemu zboru bivših bojevnikov v Bologni, je govoril iia zborovanju .med drugim sledeče: »Itali-
bilo to nekoliko spremenjeno in me obtožujejo, da sem vodil propagando za izpre-niembo državnega reda. Take propagande nisem vodil in je ne vodim, samo misel pa še ne spada pod kazenski paragraf. Sploh pa ni potrebna propaganda za ono, k a/ ima narod v duši.
*
V gozdarskem rudarskem ministrstvu so izdelali
pogozdovali)! načrt za efelo Jugoslavijo.
Pogozdovanje se bo vršilo z novimi sadikami, ki jih bodo nabavili deloma v inozemstvu, deloma v domačih šolah. Barto-vin^ke uprave in strokovnjaki gozdarskega ministrstva bodo pri delu sodelovali.
Ministrstvo za Socialna politiko je določilo pri Državni Hipotekami banki kredit v znesku
800.000 Din v svrho izboljšanja zdravstve-' nih razmer v primorskih vaseh.
in je izdalo izvršilno naredbo. Prošnje za posojilo morajo vlagati občine. V prvi vrsti se bodo upoštevale prošnje za posojila za naprave pitne vode, ljudskih kopališč itd-Posojila bodo dobile samo one občine, ki se bodo obvezale, da bodo same prispevale 50 odsotkov k gradbenim stroškom. In se ena omejitev je: v poštev pridejo samo one primorske vasi,, ki imajo manj k0* 2000 prebivalcev. '
janska duševnost se tu pa tam rada spočije in želi, da bi bilo bojev konec. Toda to duševnost uničuje vsak dan delovanje drugih narodov, ki so pozabili ofenzivo italijanske vojske pri Vittorio Verieto in da je ta ofenziva preprečila morda nemškim in avstrijskim armadam zaželeno zmago nad Francozi. Italija je zasovražena, ker se je boje(l). Toda to ni več Itnlij,: starih vlad, temveč trdna, uglašena enota dela in razuma. Če je naša usoda trda, se tudi inozemstvu ne smehlja sreča. Pomislimo samo na nepregledne vrste brezposelnih delavcev v londonskih ulicah. Da danes trpimo, so vzrok drugi narodi, ki so pozabili (!), kaj smo jim dali v najbolj žalostnih urah svetovne vojne, in so postali sedaj naši sovražni upniki: Ni jim dovolj, da smo plačali dolgove do poslednje stotinke, temveč nas hočejo zgrabili sedaj gospodarsko za vrat in spremeniti v sužnje. Toda mi zavpijemo Evropi, zavpi-jemo svetu naše nespremenljivo geslo, ki izraža našo ne voljo in naš upor in se ghvti: Mi se požvižgamo I« — Najbrže, da od italijanskega »žvižganja« še ne bo konca sveta.
s Razno. Radi umora lastnega očeta sta dobila Albin in Franc Pire iz Temnic? 15 oziroma 13 let zapora. Albin je star 17 let, France 19 let. — Ponekod so se fantje na praznik sv. Rešnjega Telesa branili nositi cerkvena bandera. Za take je zlasti potrebna zavest, da je pohod Zveli-čarja v Najsvetejšem res skrivnostno zmagoslavje, ne pa solzavo pobožnjaštvo. Ti stavki — dostavlja »Novi list« — naj bodo v razmislek našim ljudem, zlasti tistim, ki jim Telovo ni nič več, kot drugi delopusti v letu. — Nagloma je umrla v Spodnji Idriji Ana Hladnikova, žena rudarja. — Neki kolesar je na poti proti Temnici na Krasu opazil pred seboj veliko kačo črni-co, ki se je vila čez cesto. Kolesar gre naprej, toda naenkrat plane kača nanj in ga silovito udari po hrbtu. K sreči se je kačin rep zamotal v kolo, sicer bi se lahko ovila kolesarju okrog vratu in ga zadavila. Tako pa je prečke pri kolesu trla, dokler niso prišli kosci z bližnjega travnika in žival pobili. — Pri Sv. Luciji menda fantje zelo opuščajo kajenje. Pravijo, da je še celo med kadilci več takih, ki prižgejo cigareto le zato, da vidijo, od katere strani veter piha. — 400 samih fantov se ie zbralo na praznik sv. Trojice pri popoldanski službi božji v romarski cerkvi v Logu pri Vipavi. Bili so večinoma člani Marijine družbe. Navdušeno jim je govoril č. g. Ferjančič. — V Vrtojbi je nagloma umrla 41 letna Jožefa Vuk.
Romunija.
s Politični položaj. Romunski parlament je odobril nove prejemke za kralja ■n kraljevske člane. Po predmetnem zakonu dobe: kralj Karol II. 40, kraljica-[nati Marija 20, kraljica Jelena in presto-onaslednik Mihael pa letno po 7 milijonov e)ey. (1 lej jc nekaj nad 30 para.) — Kronanje kralja Karla II, bo najbrže septembra v Karlsburgu v Albi Juliji. Kralj je ®°Iočil, da povabijo h kronanju tudi zaupnike prijateljskih držav. V ta namen
pojde profesor Jorga osebno vabit v Anglijo in Ameriko, maršal Presan pa v Jugoslavijo, Francijo, Italijo in Belgijo, — Liberalna stranka, ki je doslej vrnitvi Karla na kraljevski prestol nasprotovala, je na zborovanju 15. junija v Bukarešti izrazila novemu kralju vdanost in zvestobo in izvolila novega predsednika stranke Jurija Bratnanua.
Amerika.
s Povest o nehvaležnih otrocih. Pregovor, da ena mati lahko preživi sedem otrok, dočim sedem otrok ne more pre-živiti ene matere, se je pokazal kot resničen pred sodiščem te dni v ameriškem Chikagu. Stala je tamkaj 70 letna slabotna starka, Anna Sovvka, katere pretresljivo izpoved je z ogorčenostjo poslušal sodnik in sodna dvorana. Ima pet hčera, vse omožene, in dva sina. Mož je nezmožen za delo, enako tudi ona. Do nedavnega jo je podpiral eden izmed sinov, ki pa je sedaj izgubil delo. Prosila je za pomoč svoje hčere, ki pa so druga za drugo zaprle vrata pred njo, češ, da nimajo niti' časa, niti sredstev, da bi skrbele za njo. Tako je starka stala na cesti, ne vedoč, kam naj se obrne. — Sodnik je vzrohnel nad trdosrčnimi otroci in določil eno izmed hčera, da mora skrbeti za mater dotlej, da se bo izvršila glavna sodnijska obravnava.
s Razno. V Clevelandu so preminuli: Marija Burgar, roj. Martinjak iz vasi Grag, fara Cerklje na Gorenjskem; Alojzij Kle-menčič iz Št. Lovrenca ob Temenici na Dolenjskem; Alojzij Urbančič iz fare Za-gradec; Dominik Trhlen od Sv. Grego-rija, Anton Stare iz Velikih Lašč, Josip Ličar iz Gorenje Trebušje na Primorskem in Ivan Gec iz neke vasi v Vipavski dolini. — V Milvvaukee Wis. so pokopali Karla Rovška, doma iz Dola pri Ljubljani in Ivana Goriča (Zagorca) iz vasi Paka na Dolenjskem. — V Chikagu se je smrtno ponesrečil Jožef Kobe, doma iz Starega trga pri Črnomlju. — V Milvvaukee je umrla Ivana Lenard iz Bače na Notranjskem. — V New Doluth, Minn. so igrali te dni Finžgarjevo »Razvaline življenja«.
_V Pueblo Colo je umrla Tina Kostelc.
— V Frontenac, Kansas, je preminul Franc Markovič iz škocijanske fare na Dolenjskem. — V Virginiji, Minn., se je v rudniku smrtno ponesrečil Ivan Žagar, oče 7 nedoraslih otrok. — V Chisholmu, Minn. sta preminula Marija Pucelj roj. Mrače iz vasi Otavce pri Ribnici in Ivan Hočevar p. d. Veranč iz Velikih Lašč. -- Dne 29. junija se je vršila na Evelethu proslava
stoletnice, odkar je slavni slovenski misi« jonar Baraga stopil na ameriška tla.
Drobne novice.
Ogrsko kraljevsko krono baje ponujajo Madjari tretjemu sinu angleškega kralja.
K pasijonskim igram v Oberamraergau pride to poletje angleški ministr. predsednik Macdoriald.
4000 delavk je sprejel v avdienci sv.
Oče.
V	Mehiko se vračajo svoj čas pregnani katoliški dijaki.
Vsak Četrti delavec je sedaj brezposeln v Ameriki.
Namesto črne kave bod« dobivali madjarski vojaki odslej mleko.
1400 finančnih uradnikov so odpustili boljševiki v Moskvi.
499 ljudi, nad sto let starih je umrlo v zadnjih petih letih na Angleškem.
Letos mine sto let kar je stekla v Evropi prva železnica (Manchester—Liver-pool v Angliji).
3,374.000 ljudi ima po letošnjem štetju ameriški Chicago.
2540 gledališč je sedaj v Evropi.
Število rojstev nazaduje na Čehoslo-vaškem, zlasti med Nemci.	,
914 političnih časopisov je v češki republiki.
Samo 1,732.000 članov komunistične stranke je v Rusiji; in vendar komandira-jo lSO milijonom prebivalstva!
Polovica hiš je zgorela v obmejnem poljskem mestu Janovci.
Letos obhajajo petdesetletnico železniški vozovi, v katerih so nameščene restavracije.
Nad dvesto milijonov ljudi baje na vsem svetu posluša radio.
Največjo uro na svetu ima Njujork; osem metrov v premeru.
38 otrok je umrlo v nemškem Lilbecku, ker jih niso prav cepili proti jetiki.
Bivši nemški cesar Viljem bi bil te dni kmalu utonil. Razletel se je motorni čoln. Potavljajočega cesarja so pravočasno rešili.
V	Parizu je preminul bivši italijanski minister Chiesa.
Nov veliki katoliški dom so otvorili v češkem Brnu.
20 tisoč motornih vozil je v Pragi.
406 milijonarjev je v Švicarskem Zti-richu.
Tudi v Avstriji bo letos ljudsko štetje.
40.000 delavcev je proglasilo stavko v španski Sevilli.
Fašizem prezira sporazum, sklenjen s sv. stolico. praviio v Vatikanu.
H A 1 JI NOVICA
■f 20.000 katoličanov nemške narodnosti je zborovalo te dni v čeških Frantisko-vyh lažnih.
Diplomatski težki spor med Francijo in Italijo traja naprej.
S kovanim denarjem bodo zamenjali v Romuniji bankovce po 20 in 5 levov.
Med Italijo in Bolgarijo se vrše pogajanja o italijanski prosti coni v bolgarski Varni.
Slabo se godi italijanski industriji mamorja v Carrari.
Zelo dobro kažejo letos posevki v Avstriji.
Esperanto je ravnopraven z nemščino na poštah kneževine Lichtenstein.
407 društev z 11.532 člani šteje Združena katoliška mladina na Češkem.
Močan porast glasov narodnih socialistov so prinesle prošlotedenske volitve na Saškem.
Z našo UMETNO
m&Umo esenco „Pl©sfin'
ni lahko vsakdo z malimi stroški pripravi izvrstno obstojno in zdravo domačo pijačo. Ceaa 1 steklenici za 150 litrov Din 80*—. po pošti Din 50'—. Dobi so eamo v Urogerlji A. Kane. l.fuliljan* in diogeriji M. Knnr. (\Volfram) Maribor, Gosposka ullea 33.
Italijanskega špijona so Zaprli v francoski Nizzi.
Za 20 odstotkov bodo dražji s 1. julijem železniški vozni listki na Češkem.
1,003.220 prebivalcev ima sedaj' Albanija.
Revolucija je izbruhnila v ameriški republiki Boliviji.
Zadnje francoske čete so 29. junija zapustile nemško zasedeno ozemlje. S,'tem je Nemčija povsem svobodna.
V sporu med Vatikanom in Anglijo, radi Malte bo posredoval franc. zunanji minister Briand.
301 m dolgo in 52 m široko ladje bo zgradila neka francoska družba.
Znanemu slovaškemu poslancn-duliov-niku dr. Jimgi so zopet dovolili opravljati sv. mašo.	,
Zakon, o stareupokojencih je že podpisal predsednik čelioslpvažkc, republike,
Ža varstvo znamk sira je podpisalo v Rimu dogovor 14' držav.
firSki parlament je. odobril sporazum e. Turčijo.
Španska kraljeva dvojica se je odpeljala na obisk v Anglijo.
Več stolov zlata, ki sp ga z ladjami vred pogreznili v Belo morje nemške podmornice, hočejo Rusi dvigniti.
Herman Robert Dietrich, demokrat, je imenovan za novega nemškega finančnega ministra.
Italijanski gospodarski krogi so sklenili, da bodo popolnoma bojkotirali ameriško blago.
Dokončali so 1445 km dolgo železniško progo med ruskim Turkestanom in Sibirijo.
Velikanski skladi premoga se nahajajo pod ledom na južnem tečaju.
Prisilno delo so uvedli sovjeti v ruskih gozdovih.
2000 časnikarjev prisostvuje letošnjim pasijonskim igram v Oborammergau.
d Odbor Katoliške akcije v Ljubljani je razposlalprošnje vsem organizacijam, Marijinim družbam, Prosvetnim društvom, Hranilnicam in posameznim osebam, da prispevajo v »Jegličev sklad . Doslej smo prejeli 135.000 Din. Veliko število prizadetih pa še ni odposlal® daru. Zato ponovno prosimo, da se cb priliki SOletnice prevzvišenega knezoškofa dr. Jegliča sleherni sopmni na jubilanta ter mu v znak hvaležnosti za številne dobrote, ki smo jih vsi Slovenci sprejeli iz njegovih rok, poklonimo primeren dar. Darove sprejema Knezo-škofijski ordinarijat, Uredništvo Slovenca, Domoljuba in Bogoljuba ter Prosvetna zveza.
d -f Stolni prest mariborski. Dne
23.	junija je odšel po plačilo na drugi svet ■ stolni prost mariborski g. dr. Martin Ma-tek. Vzornemu duhovniku na veke slava in časten spomin!
d Za predsednika Društva bančnih zavodov v Sloveniji je bil izvoljen na zadnjem občnem zboru-generalni ravnatelj Zadružne gospodarske banke v Ljubljani gospod dr. Ivan Slokar.
d Vpokojen je g dr. Josip Ferjančič, banski inšpektor, bivši okrajni glavar za ljubljansko okolico.
d Nj. Vel. kraljica se je pripeljala dne
24.	junija z Bleda v Ljubfjano. Kraljica si je ogledala gospodinjsko šolo na Mladiki, ki jo vodi učiteljica gdč. Jerica' Zemljanova, iri je vse naprav« gelo pohvalila. — Na po-vratku na Bled »e je, kraljica Marija ustavila tudi v Kranju, kjer je v Šavnikovi trgovini nakupila nekaj igrač'..
d SOletnico rojstva je praznoval te dni : g.'Peter Grasselli, bivši župan mesta Ljubljane in po dolgi dobi nemških županov prvi slovenski župan slovenske prestolice. Naj ga Bog ohrani do skrajnih mej človeškega življenja!
d Ban inž. Dušan Sernec je dospel dne
25.	junija v Maribor. Na kolodvoru so ga sprejeli' razni uradni predstojniki. Popoldne se,je g. ban udeležil pogreba stolnega' prošta dr. Malrtlna Matka.
d Za člane davčnih odborov je važno, da nastopajo v odborih enodušno in da se zedinijo na eno oceno, še preden se o oceni glasuje, ker pri različnih ocenah obvelja praviloma ocena, ki je za davčnega zave-zianca nepovoljnd.
d Minister prometa Lazar Radhojevič je ozdravljen zopet prevzel posle svojega ministrstva.
d 60 jugoslovanskih zdravnikov se odpelje 7. julija na 14dnevno-poučno potovanje v Nemčijo, in sicer pod vodstvom vse-Učiliškega profesorja dr. feuriana. Modeme zdravstvene naprave si bodo gg. zdravniki ogledali zlasti v Berlinu, Hamburgu, Dres-denu in Leipzigu.
d Natečaj je razpisan v šoli za zaščitne sestre v Ljubljani. Prošnje je vložiti do 15. avgusta 1930. Gojehke se namestijo po dovršeni šoli v II. kategorijo drz.' uradnikov. Natančni pogoji so razvidni v zadnji številki Službenega liste dfatske 'btfrioivine.
d Kovačem za sekire in lopate! Za to-varno v Srbiji se nujno rabijo kovači za sekire in lopate. Reflektanti naj se obrnejo na Javno borzo dela v Ljubljani.
d Zc. železniško progo Kočevje-Vrbov-sko. Mestna občina Sušak je sklicala za nedeljo dne 6. julija t. 1. na Sušak zborovanje gospodarskih krogov iz dravske in savske banovine, ki naj se izreče za pospešitev gradbe železniške proge Kočevje - Vrbov-sko, s katero naj se dravska banovina naravnost zveže s Sušakom Zborovanja se poleg zastopnikov ministrstev udeleže po svojih predstavnikih tudi gospodarske organizacije iz vseh delov dravske banovine.
d Za zgradbo stanovanj železničarjev pri vseh železniških ravnateljstvih je izdelalo jugoslovansko prometno ministrstvo primerne načrte. Pri vsaki večji postaji bodo napravili tudi dvorane za družabne namene železniškega oeobja.
d Zračno progo Praga-Sušak so oivo-lili s L julijem. Tvori najkrajšo zvezo med Češkoslovaško in jugoslovanskim primot-jem.	, ' ■
d Izvoz svežega sadja v Dravski banovini je znašal v preteklem letu 49.488 ton v vrednosti 126,661.100 Din.
d Izvoz krompirja iz Jugoslavije je šel letos po večini na Madjarsko. Poljedelski vzorni zavod na Topčideru je prevzel nadzorstvo nad izvozom.
d Razstava perutnine, zajcev itd. se je višila od 22. do 30. junija v Belgradu. Razstave »o se udeležile vse pokrajine naše države.
d Tri vagone perutnine je bilo oni dan na zagrebškem trgu, to je toliko kot 12.000 kosov. Do 11 dopoldne so že Vse prodali. Dobre in lepe piščance si dobil že po 25 Din za par. Perutnina je bila izborne kakovosti, ene so letos za 12 do 18 odstotkov nižje od lanskih. Pričakovati je zopet-nega padca cen perutnini.
d 100 tisoč Vlagateljev ž« ima Poštna hranilnica. Kakor mnogim znano, je bila prva hranilna knjižica izdana Nj. V. prestolonasledniku Petru.
d Pretekli teden so spustili v Dravo' motorni čfcln. Poizkusila vožnja je dobro uspeta. Na Vidov dan so motorni čoln, last inž. Keržiča, slovesno krstili za »Maribor«. Nabaviti nameravajp za prevoz ljudi po Dravi še en večji čoln in ga krstiti za »Jugoslavijo«.
d Italijanski uvoz iz Jugoslavije znaša v prvih treh mesecih tega, leta 162 milijonov lir proti 128 milijonov lir v preteklem letu. Italijanski uvoz v Jugoslavijo znaša 71 milijonov proti 68 milijonom v pret. letu. (1 lira je okrog 3 Din.)
d Prošnje za zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu je naslavljati na kraljevo bansko upravo v Ljubljani. Prošnji je treba priložiti: 1. dokaz o invalidnosti; uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine, po starem ali novem zakonu ali prepis uverenja, da je upravičen prejemati invalidnino tudi PO mletji invalidskem zakonu; 2. zdravni-
štev. 27
časa naročnik »Doimoljuba«. Njegova sestra M raznašalka »Slovenca«; v Šiški. Naj po-"va v-mirul	,,
d Žrtve vode. V potoku Ledavi je utor Llla ?letna učenka Štfcfanec Barica h Ren-,ovec v Slovenski krasni..,— V.Savi pri Uzah je utonila SOletna uradnica železniške nabavijahrice Frančiška Klavfek. — Zdaleč kjer se zliva v Savo .Gamolj^ca je "tonil pri kopanju g. Jakob Tutkv sin rav-
jko izpričevailo uradnega zdravnika, da tako zdravljenje potrebno. Vojni invalii VII., VIII. in IX. skupine morajo razen tega priložiti prepis invalidskega uverenja o zadnjem komisijskem pregledu. — Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališki zdravnik pri prvi zdravniški preiskavi. Nastanitev vseh invalidov brez izjeme je skupna v poslopju Invalidskega doma.
d Vljuden avstrijski avtomobiiist. Pretekli teden je neki avstrijski avtomobil zelo zmerno vozil skozi Hrušico proti Dovjem. Naenkrat pa po strmi poti, ki drži od karavanskega predora, pridrvi voziček z več otroci na njem ter z,av<wi naravnost pod avto. Voziček se je prekotalil v jarek, avto se je ustavil in lastnik je hitel otrokom na pomoč. K sreči pa ni bilo nič hudega, le najmanjši je imel nekaj prask na čelu. Vljuden gospod jje avto obrnil ter otroka odpeljal k zdravniku na Jesenice, kateri je pa ugotovil, da otrok nima nobenih poškodb. Lastnik avta katerega ni, zadela prav nobena krivda, je otrokovi materi iz* ročil celo večji znesek denarja.
d Bikoborbe v Belgradu? Kakor po1 roža časopisje, hočejo po španskem zgledu vpeljati bikoborbe tudi v Belgradu. V ta namen bi se preuredil stadion, kjer se je vršila zadnje dni sokolska telovadba. Bike za borbe bi baje dobili iz Banjaluke.
d »Urof Zeppelin« nad Jugoslavija. Sredi avgusta poleti nemški srakoplov-or-jak Grof Zeppolfn; k Sredozemskemu rnoirju. Na povrafku bo vozil ob dalmatinski obali in nad Zagrebom.
d Ponesrečeno letalo. Pri Mostaru je te dni zletel a pilotnim učencem Kovačevi-čem v zrak .aeroplan tipa Brandenburg: 900 m visoko še je letalo vnelo. Pilot je mogel k sreči prišteti, in si rešiti žtvlfenje. Letalo pa je popolnoma uničeno.'
d V Kostanjevici ie umri. tamošnji župan g. Ivan Cplarie. Bil,j«; izredno dejaven in navdušen za vse dobro in krščansko Naj v miru počiva!
d Smrt fdove po bivšem deželnem predsedniku kranjskem. Nedavno je umrla na Dunaju v kotngregaciji. »Pomočnic vernih duš v vicah« baronica Hein, vdova po bivšem deželnem predsedniku kranjskem. Mnogo zaslug si je pridobila za Jo-sephinum v Ljubljani. Po smrti svojega moža je vstopila v kongregacifo, kjer je sedaj Sklenila svoje življetoje. '
d V Radečah je umrlBaltazar Baebler, višji sodni oficijal v pokoju! Predf vojno je *»lgo vrsto let služboval v Idriji.
•d Umrl je na Dunaju 20i junija 1930 gosp. Alojzij Zaplotnik, misijonski brat iz družbe sv. Vjneencija Pav., star 55 let, ro dom Slovenec, doma iz Šenčurja pri Kra-ijii. Pokojnik je bil 36 let vzgleden redovnik gori imenovane družbe. Bil je dolgo
»9MO HVft
Stran 341
PO DOMOVINI
Lep zgled hranilnih zavodov.
(Kranj.)
Hranilnica in posojilnica v Kranju (Ljudski dom) m Hranilnica in iposojil. v Šenčurju pil Kranju sta res lahko zgled vsem drugim 'enakim denarnim zavodom. Kdor r,a zavod skrbi in ga podi pira tisti naj od zavoda tudi kaj- ima. Tega načel« se držita omenjena zavoda. Zato- sta tudi letos ob zaključku bilance za 1.1929. svojo okolico obdarovala z bogatimi nagradami in to občine, vaške odbore m zadruge. Za podarjene nagrade se jima najlepše zahvaljujemo,, obenem pa tadi vsem okoličanom ta zavoda najtapleje.priporečamo.' Stoji k svojim, to naj bo naše geslo.
Smrtna kosa.
(Bohinjska Bistrica.)? -«••»;.r. •«'•
Pokopali 3IH0 v ponedeljek Mencingerjevo mater iz Bistrice, Marijo Torkar. Stara je bila 83 tet. Bila jc vzorna 'krščanska mati, pravi zgled potrpežljivosti in boguvdanošti. Bpg ji,je nalil ve-hko- grejikosti v lieUh trpljenja, pa nikdar se ni pritoževala, vedno je bila vdana v,voljo božjo, Pred ve« kakor petdesetimi leli ji je mlati Inka odtrgala štiri prste na desni roki; z/i-.ii»jih 17 let je pa bii4 popolnoma slepa. Obe očesi sta ji iztekli. Sedela je vedno v hiši Za pečjo 'ter motila rožni venecs Bog zna koliko jih je 7,molila. Počivaj pri Bogu blaga duša! Ugledni Mencingerjevi rodbini, naše soealje.
Nekaj npyi(;., .
, . (Dovje,), , časopise je poročalo, da so po nekaterih krajih komaj pospravili Seno 'vsted nagajivosti dežja, nas se je pa letos* deš ipreoej izogibat ljudje I ožijo- vsled občirtnp suše; Parkrat s9j» dež za Cel
nekoliko jKrnujatj, pa preveč nasušene zemlje ne more hitro napojiti. — Sv. Petra dan je izobraževalno društvo z Breznice pohitelo na Dovje. Uredniški pevski zbor (ie z izbranim petjem poveličeval božjo čast pri dveh božjih službah, popoldne ob pol 4 pa je brezniško izobraževalno društvo po svojih pevcite in igralcih nastopilo na odru tukajšnje dvorane s petjem, igrokazom »Sv. Geno-vefo< in šaljivo spevoigro s-Snubačk. Udeležba je bila mnogoštevilna, prireditev krasil« uspela.
Sotska razstava. ■ . .
(Sv. Jakob ob Savt.
Kol marsikje, smo tudi tji imeli:,28! in 29. junija šolsko razstavo. Pližhati moramo tukajšnje-mu šol. Upravitelju in njegovi gospe j, ki je tudi učiteljica, veliko vnemo za izobrazbo šolske mladine. Občinstvo se tega tudi dobro zaveda, vsaj je splošna sodbah »Takih učiteljev nismo še imeli iti jih ne N>mo.> Zato So pa tildi'posetili razstavo v> obilnem številu. -Nekaj lepega so risbo učenca Pnzničs, ki so vzbujale splošno pozornost. Tudi dra.
fi različni izdelki so lični, posebno ženska ročna eJ«; Požiia se pa tudi vzgbjai If vijudhfisli in lepemu vedenju v cerkvi. SčVedar bč?f>ilfe mič^jov zglčdi: vljčejo, to vidimo tn Mimo v poltiT Wierf. — Zato: Bog živi; iii ohranPg. , upravitelja iu njegovo gospo ie maogp let med" nam,! v.prospeh in blagor šoilskjf gladine!
Tudi ini se oglašamo! fšf. Ru-pert na Dolenjskem.)
Kot da bi v ŠI. Rupertu spali, se zdi čita-teljem, ki prebira »Domoljubovet dopise. Ali ni pri nas nikogar,'ki bi bi! toliko korajžen, da bi včasih svetu sporočil par novic. Pa tudi mi, ki so nam stvari že znane* prav radi to še enkrat tiskana
natelja kmetijskega kemijškega preizkuše-vališča. — Pri železniškem mostu v Dokle-ževju je v Muri utonil vodja skladišča na tamošnji železniški postaji 281etni Povše Edvard. — Na Vidov dan je utonil pri kopanju 301etni družinski Oče Andrej Otrin iz Zgornje Šiške. —. V Bečeju pri Velikem Bečkereku sta utonila 17ietnr sladoleda«-Bebi Ametovič fn Marjan Brankov. — V vasi Ljubačevu, okraj Sanja Luka, sta utonili dve desetletni deklici. — V Savi pri Šabcu je utonil Paja Bogdanovi«.
Od srčne kapi zadet je umrl 30. jurt; obče priljubljeni župan občine Sv. Peter v Sav. dol. g. Jernej Novak. Županoval je ravna.deset let; Bog mu bodi plačniki
d V Mariboru je umrl 29. junija profesor mariborskega bogoslovja gosp. Josip Zidanšek. Vsi, ki so ga poznali, ga bodoi ohranili v hvaležnem, - trajnem spominu.
d Kolesa so strla glavo 71etnemu dečku Franeu-Jeiini, v Logatcu. Je bil takoj mrtev. Se je bil hotel povspeti na voz in k nesreči padel pod kolo.
d 12 m globoko je padel iz. drugega nadstropja šolske stavbe, ki jo na novo grade v Preski pri Medvodah, 201etni zidar Franc Grad, uslužbenec tvrdke Miroslav Zupan,v, Ljubljani. Stanje poškodovanega je zelo pevarno.
d Hiša, pod, hlev> svinjak in kaSča so pogoreli posestniku Vrliču na Majem pri Metliki. Istotam je iiničil požar pod posestnika Bcačiča. Posestnika, sta bila zavarovana vsak po 500 Dipl.
d N« igrajte se s patrom! Ko so šli dno 25. junija .šotorji iz.šoJe v Šmarjeti pri Novem mestu, je našel Lojze .Jerman iz Go-rehje vasi neko Staro vojaško j,>atrono. Dal
jo je Francetu Pirh, hi jo je položil na kamen ter Začel z drugim kamnom udarjati po njej. Medtem se je nabralo polno dni7 gih dečkov krdg njega. Naenkrat pa patrom na eksplodira s tako močjo, da je znatno poškodovala osem krog stoječih dečkov. Pet jih je šlo domov, medtem ko so trije ostali kar na mostu za cesto. K sreči pa je kmalu privozil mimo novomeški avtobus, kf je pobral ranjence ter jih odpeljal v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer so jim nudili hitro pomoč.
d Trije požari na e« dan sa bili te dni v Savinjski dolini. V Založab pri Polzeli je do tal pogorelo posestniku Mihi Balohu gospodarsko poslopje s prizidano hmeljsko sušilnico, stanovanjska hiša in svinjaki. —• V Zakli pri Gomilskem je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Vasletu. V Podvrhu v braslovški. občini je tudi gorelo isti dan. Povsod je .povzročila požar strela.
d Ker je lastno mater zadavil je dobil 281eini Jožef .Vilčnik iz Smolnicev pred peterico mariborskih sodnikov 20 let težke ječe.
d Radi zlečinstva zoper življenje in telo je dobil Martinjak Josip iz Srednje vasi na Gorenjskem tri leta težke ječe in mora plačati vse velike stroške.
d Naval krvi, srčna tesnoba, zasop-ljenost, plašljivfct, živčna razdražljivost, otožnost, migrena, pomanjkanje spanja ne morejo s »Franz-Josef« grenčico kmalu odpraviti. Znanstvene ugotovitve , potrjujejo, da se »Fianz-Josei« voda uporablja •t najboljšim uspehom pri. najrazličnejših okoliščinah zaprtja-, >>Franz-Jfosel<< grenčica se. dobiva. v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
beremo. To je najboljša agitacija za dober časojns. — Tu par novic: Imeli smo ie več požarov: pri glariiu, Knezu, Smrketu. Sumijo, da podtika zlobna roka. — Dne 1. junija smo imeli v vinski gorici Selik blagoslovitev kipa in kapelice Srca Jezusovega, katero so izvrSili trije duhovniki. — Porodila sta se gdč. Tončka Hribar in gosp. Tone Siraj-nar. čestitamo in želimo mnogo sreče 1 — J. Povše,
(Naklo.)
Prostovoljno gasilno društvo bo priredilo v nedeljo, dne 6. julija t. 1. ob treh popoldne n* lastnem vrtu poleg gasilskega doma veliko javno tombolo. Dobitki bodo prav lepi: novo moško kolo, dve vreči bele moke, hleb ementalskega sira, veliko parov čevljev ,td. Tablice bodo po 2.50 Din. — Po tomboli prosta zabava. Cisti dobitek je namenjen za nabavo gasilnega orodja. Če bo slabo vreme, bo tombola naslednjo nedeljo, t. i. 13. julija. Vse prijatelje gasilnega društva prav lepo vabimo.
Toča.
(Polica pri Višnji gori.)
Kakor da že ni pred 14 dnevi temeljito opravila svoje strašno delo, se je zopet oglasila zadnji petek popoldne kmetova največja sovražnica — ledena toča — ter izpustila svojo jez« na polja in travnike. Ni bila sicer tako uničujoča kot zadnjič, a vendar silna in strašna. Obiskala je posebno še one kraje, katerih se je bila zadnjič ognila, razen Bleč vrha, kateremu je skoraj popolnoma prizanesla, dobro vedoČ, da ga je bila tred tremi leti strašno na-kiestila. žito je tako uničeno, da ga bodo morali za seme kupovati. Bo odkod kaj pomoči?) Ljudstvo upa in dvomi. Nobeden stan ni v taki stiski, kakor ravno kinetski. Zato je treba najprej tega podpreti, pa izdatno!
Smrtna kosa.
(Polhov gradeč.)
Dne 21. t. m. smo pokopali Franceta Dolenca, po domače Ahcovega očeta. Mož je preminul v visoki starosti 81 let. Bil je vedno zgleden in pošten mož. Nad 40 let je bil ključar cerkve sv. Nikolaja v Dvoru. Pred petimi leti je obhajal zlato poroko. Zapušča 10 odrastlih otrok, od katerih jih je 8 v Ameriki.
Po dolenjskih hribih.
(Pismo.)
Z tlakovanimi čevlji sem drsal po kamnitem pesku. Obiskal sem strica Kuma in se pomudil še malo pri njegovi družici sv. Neži. Nato sem hitel ves potan po strmem pobočju proti Sent Jurju. — Marsikak jarek sem kar preskočil, ker nisem preveč ta male sorte. Zagledal sem cerkev brez zvonika. ,Vedel sem, da je šentjurska. Zvonika nisem mogel prej opaziti, predno nisem z nosom zadel vanj. A ne zamerite mi Sentjurci, saj ste me prav radi odžejali s svojo kislo kapljico, ki se mi je še bolj prilegla, kot v Ljubljani na unionskem vrtu vrček piva. Po peturni hoji sem zagledal pred seboj prijazno cerkvico, katero stražita kar dva zvonika, okoli nje se vije venec zelenega drevja. — No, na teh Dolih 1i je bilo, moj prijatelj, tako dolg čas, da bi lahko t njim povezal tri voze sena. Skoraj bi rekel, da delaš krivico tem ljudem; saj celo do mojih ušes prihaja vesela pesem koscev. — Odpočitek, ki si ga privoščim v prijazni gostilni se mi prav prileze. A že mi udari v uho kot butanje ali grmenje. Saj je vojskni čas že minul in tudi laški kanoni niso tako blizu. Hitro si privežem želodec. Zopet in zopet »isti ropot — potem pa vse tiho je bilo. — Par korakov stran sem zagledal leseno barako. Aha, tu se
e a nekaj godi, si mislim. In res! Na prevrnjenih za-ojih sedijo fantje. Zavihani rokavi jim razodevajo njihovo moč — pot na obrazu pa njihovo pridnost. Sale in smeh bušne skozi vrata. Dober dan fantje, kaj pa Bogu kratite čas? No, ali nismo pridni, mc nejevoljno pogledajo. Lepo število «kliuk» stoji že tam narejenih. Sedaj pa polnimo želodce, da ne opešamo, ker delamo kar pri svojem, so mi začeli praviti. Pristavili so, da delajo »kljuke/,, to je votle zidake iz cementa, ki jim bo namesto opeke. Hočejo jjostaviti svoj lasti skupni dom, ker tudi nočejo biti »a celo luno za nami. Samo tistih lepih «pildkov» <~jurjev — jim manjka. Zato pa morajo kar sami delati tlako ob kruhu' in domači kapljici. Občudoval sem njihovo korajžo in naprednost. Zato sem jim želel vso sriečo, na tihem pa še samemu sebi, ker so me utrujene noge že komaj nosile še naprej do Sv. Križa. In tudi njihovemu povabilu, naj pridem
še pozneje pogledat, ko bo že veliko kljuk narejenih, se bom najbrž odzval Za zdaj Vam želim vso srečo in korajžo.
Blagoslovitev pokopališča.
(Sv. Križ.)
Blagoslovitev novega pokopališča pri Sv. Križu nad Jevnico v župniji Moravče bo prvo julijevo nedeljo 6. julija. — V soboto prihod novega škofa; v nedeljo sv. maša, škofov govor, darovanje in blagoslov. — Popoldne ob tren sklepna pobožnost. — Prihod do Sv. Križa je čez postajo Laze in Sv. Heleno ali i» še krajši čez Jevnico ali Senožeti. Za moravško stran pa čez Moravče, do tja pa z av'.om.
Elektrika, poroke in smrt.
(St. Jošt pri Vrhniki.)
Da se Sentjoščani malo oglasimo v »Domoljubu« je ;ts. Ali o taki slovesnosti, kakor je bila na Telovo, moramo sporočiti javnosti. Dobili smo v Št. Jošt električno razsvetljavo. Na Telovo je čez 40 lučic krasilo cerkev sv. Janeza in večalo slovesnost. Nabito polna je bila cerkev: vsakdo je hotel videti to, kar se do sedaj še ni nikdar videlo v St. Joštu. Čast Sentjoščanom, ki so bili tako vneti, da so najprej inštalirali elektriko v cerkvi. Največje zasluge za elektriko ima cerkveni ključar Matevž Tominc, ki je dal prostor in vodno moč, da se je moglo delo izvršiti. — Dne 2. junija sta bili v St. Joštu dve poroki. Poročil se je g. Ivan Maček z gno. M. Žokel in g. Leopold Dolinar z gno. Anico Tominc. Vsi so redni člani tukajšnjega prosvetnega društva. 2elimo jim mnogo sreče! — Na dan sv. Vida je utonil na Vrhniki tukajšnji rojak Rudolf Malovrh. Njegovega trupla še niso našli. Ravno je hotel prevzeti posestvo doma, pa ga je smrt prehitela in mu pretrgala nit življenja.
Prve sv. »bhajil*.
(Leskovec pri Krškem.)
Dne 22. t. m. smo obhajali slovesnost prvega sv. obhajila. Bilo je letos kar 110 prvoobhajaneev. Po ganljivi svečanosti v cerkvi, so se otroci zbrali
v	s cvetlicami bogato okrašeni dvorani. Tam jih je čakat zajtrk in druge prijetnosti. Končno so dobili spominske podobe. Naj bo izrečena tem potom prav Iskren« zahvala vsem darežljivim gospodinjam za njihove mnogobrojne darove ter vsem pridnim dekletom za številne cvetlice. Bog naj vsem stotero povrne.
Brfja pel.
(Velesovo.)
Že od nekdaj radi prihajajo roma>rji od blizu in daleč počastit Mater milosti v Velesovo, ogledat si veličastno cerkev, »biser« jo je nedavno imenoval g. kurat Bonač. Sv. Petra dan so nas pa obiskali pevci iz Tržiča, mogočno je pel moški zbor pri deseti maši. Vas še vabimol Lepo zvezo imaš obiskovalec tega lepega svetišča Marijinega, z dvema avtobusoma 4 krat na dan. Pri tem prosimo podjetnika avtobusa, naj bi vsaj ob nedeljah in praznikih dopoldne odhajal 10 minut prej iz Kranja. Avtobus pride točno ob 10 uri na Trato, do cerkve velesov-ske je pa še 10 minut peš, ob 10 uri ie sv. maša, kar je za romarje neprijetno, če mude. Gostilničarji,
vi	se pa bolj založite poleti z malinovcem, da ne boste rekli: zmanjkalo ga je, ali pa da ga sploh nič imeli niste.
Nova eesta.
(Begunje pri Cerknici.)
Nova cesta se dela iz Begunj proti Sv. Vidu. Dolgo smo jo čakali, tako, da so se nekateri v tem času že postarali. Pa je bilo tudi vse polno ovir in merjenja ni bilo ne konca ne kraja. Tiste dni po Veliki noči so pa zaropotali krampi in lopate, jele so pokati mine, kamenje je letelo na vse strani, po njivah, strehah in vrtovih. Trda, kraška skala se je morala udati, da bo cesta tekla po ravnem kakor po mizi, če le klanec ni prehud. Veseli smo bili, ker je delo hitro napredovalo, a ne vsi. Nekte-rlm je nova cesta prinesla precejšnjo škodo in tež-koče. Bridko je vsakemu kmetu, če mu cesta kar čez sredo prereže njegovo njivo ali travnik. Nekte-rim so pred hišami nasuli za pol metra, drugim
Prepričajte se o trpežnosti vrvarsklh Izdelkov iz prve kranjske vrvarne
Ivan N. Adamič, Ljubljana, EFS
in pri podružnicah v Mariboru, Vetrinjska 20, Celje Kralja Petra cesta 33 in v Kamniku, Sutna 4
zopet odkopali, da bo dostop zelo otežkočen. Razu-memo, da je vse to kolikortoliko potrebno, Je naj bo cesta ravna. A s tem sc pa ne moremo sprijazniti, zakaj se kar naprej hiti s planiranjem, cesta med vasmi pa ostaja nedovršena, ko'je radi obil. nega prometa tako nujno potrebna. Tudi to nam nI všeč, da bo cesta preozka. Na širini 5 metrov naj se prerivajo s senom in lesom obloženi vozovi! — Nova cesta je zahtevala tudi že človeško žrtev. l)ne 23. t. m. je peljnl 14 letni Franc Zalar iz Topola žaganice. Na nekem ovinku z nove na staro cesto je bil nasip premehak. Voz se je nagnil in pritisnil fantiča na neko drevo ter mu stri glavo, tako d» je bil na mestu mrtev. Bil je najstarejši otrok revne matere-vdove, ki upravičeno joka za njim, od katerega je toliko pričakovala. Zelo ga pogreša tudi gospodar, pri katerem je služil, ker je bil dober fant. Res, škoda mladega, upapolnega živ. Ijenja.
Zanimivosti.
(Brusnice.)
Majhna je vas Žerjavi« v brusniški župniji; saj obsega samo tri hiše, pa se vendar postavlja a lepo, popolnoma novo kapelico s sliko Marije Pomočnice. Kapelico je dala napraviti ugledna krščanska družina Ambrožič-eva, po domače »Žerjavin-ska«. Sliko Marije Pomočnice je napravil i. g. pater Ladislav Pintar iz Novega mesta. V nedeljo 22. junija se je izvršila blagoslovitev kapele in slike, obenem pa tudi obnovitev posvečenja družine Presv. Srca Jezusovega. Slovesnosti so prisostvovali razun domačega g. župnika tudi bližnji sorodniki Ambrožičeve družine. Zanimivo je, da pri JŽtrjavinftkih« hranijo kip sv. Jere in dva angelčka, kar je bilo nekdaj v cerkvi sv. Jere vrh Gorjancev. Cerkev sv. Jere je v razvalinah; vrh sam se po najnovejšem tudi ne imenuje več sv. Jera, ampak Trdinov vrh ]>o pisatelju Ivanu Trdina, ki {e spisal »bajke in povesti« o Gorjancih. Kip sv. Jere in angelčkov je prinesel v košu iz Gorjancev Jurij Ambrožič, rojen leta 1601 v Zerjavinu št. 2 in bi bil menda sedanjemu gospodarju Jože-tu prastari stric, »švercal« je s tobakom preko Gorjancev nj Hrvatsko.
Kovice izpod Trške prt.
(6t, Peter pri N. m.)
Kačja golazen se pojavlja letos pri nas v znatno večji množini nego proftla leta. Ljudje jih sicer pridno pokončavajo, a bi jih še bolj, ako bi se dobila za vsako kačjo glavo mala nagrada, kakršne so svoj čas za to opravilo delili na pristojnem mestu. Sotarček s Kamen vrha, ki je moral kot žrle* kačjega pika iskati pomoči v bližnji bolnišnici, b! gotovo ne imel ničesar proti temu. — sNesrei« nikdar ne počiva«. O tem so se lahko prepričali pri Selakovlh v Dolenji vasi. Pri njih se je na mre? zadušil ne daleč od hiše v luži nad leto dni stori sinček. Krivda temu ni bila morda brezbrižnost domaČih, saj se včasih kljub vsej pažnji vendarle pritihotapi nesreča, kakor je bUo to tudi v imenovanem slučaju. — V otoškem premogovniku so zopet začeli i izkopavanjem premoga. Po vojni je bilo v tem premogovniku, ki je last neke delniške družbe (je bilo) skozi nekaj let zaposlenih nekaj več rudarjev. Zadnji čas pa je delo počivalo. Želimo, da bi se novo začeto delo vztrajno in v vedno širšem obsegu nadaljevalo. — Slikovitost naše okolice privablja vedno več tujcev — seveda le na kratkotrajne obiske, ker za daljše bivanje gostov tudi ni oskrbljeno, izvzemši v bližnjih šmarjeških Toplicah. Romantična lega našo okolice res mora očarati slehernega. Ilustrirana priloga jSlovencac bo brez dvoma precej pripomogla, da se bo ta io oni seznanil z naravno lepoto našega kraja. Ljubljanski skavti so zaprosili otoškega graščaka grola Villavicencio, da bi smeli letošnje počitnice taboriti v njegovem gozdu. Prepričani smo, da bodo mladi prijatelji narave najboljši glasniki naših porodnih lepot. Zadnje dni maja je prihitelo na našo prijazno Trško goro 76 ljubljanskih bogosloveev. Dasi je bilo tiste dni vreme bolj čnierno nego privlačno, je izlet splošno zadovoljil. — Vinske kleti se precej pridno praznijo. Ne mislimo samo na to, da ga domačini po hramih in »pušenšankih« ntraj; no »cukajo«, tudi vinski kupci so se letos tloMJ pridno oglašali po Trški gori in Grčevi. Dobi se P" še vedno po naših goricah precej vinskih zalog lanskega izbornega pridelka. Vinski kupci dobrodošli!	__,
Poravnajte naročnino!
Pismo iz Francije.
(Merlebacli.)
Upam. da mi dragi »Domoljub« dovoliš lo-jlio prostora, da napišem par vrstic in razložim faSe razmere. V lem rudniškem okraju se nahaja 0inogo Jugoslovanov. Samo v Merlebachu in Frey-mingu nas je približno 1100. Zaposleni smo v rud-liku, ki še najboljše plača in smo (udi navajeni težje« dela. Delo te precej nevarno in marsikdo obleži mrtev pod črno grudo, veliko pa je ranjenih, i» delj časa niso sposobni za delo. Najnižja plača je 35.45 frankov. Nekateri zaslužijo tudi lepe denarje, kar pa je odvisno le od sreče. Kjer delajo lamo Slovenci skupaj, se še vedno kaj zasluži, a to jt le redek slučaj. Tukaj smo tudi že petkrat praznovali. Pravijo, da imajo preveč premoga, a v jami zahtevajo od nas vedno več. Tukaj je največ Poljakov, za njimi Jugoslovanov in Italijanov. Italijani se bojijo jame in so zaposleni zunaj. Najbolj združeni in složni so Poljaki, najbolj zapuščeni pa so Halijani, ki nimajo nobenega svojega duhovnika, terkve, šole ali kakšnega društva, pač pa radi zahajajo v tukajšnje komunistično stranko. V javnosti nimamo toliko pravic, kakor n. pr. Poljaki, ker nimamo še prave pogodbe s Francijo. To ie za marsikoga hudo, posebno za upokojence. Bil je že slučaj, da so stare odpustili od del« brez vse podpore in jih vrgli na cesto. V imenu vseh Jugoslovanov pretim višjo oblast, da se še naprej pogaja s Francijo in čimprej sklene pogodbo, drugače bo naša domovina imela še mnogo revežev. Imamo v naši sredini slovenskega duhovnika g, Antona Hafnerja. Seveda opravlja mnogokrat tudi službo advokata. Mnogo je takih, ki se zanj nič nt brigajo, kadar gre za versko dolžnost, a če so v stiski, se kmalu obrnejo do njega in ga prosijo pomoči, Precejšnje število nas j« ostalo zvestih veri in hodimo pridno v cerkev. A v tujini dober ostati, to je umetnost! Opominjam pa Judi vse naše fante, ki se na »aufbiks« zastopijo in se nameravajo izseliti V Francijo, da se je treba že poprej poboljšati, kajti francoska bikovka je drugačna, kot pa jugoslovanska puška. Tukajšnji orožniki ne nosijo puške, a ima vsak strah pred njimi; {gorje mu, kdor jim pride v pest. Vsa pridna, pametna in poštena dekleta naj ostanejo doma, ker fujina je sovražnica vsega dobrega.. Prišlo je nekoč dekle iz domovine, jako verna in poštena, a ko nt
je omožila, je mislila, da ji ni treba tako naprej živeti. Marsikdo misli, da če je ušel izpred materinih oči, je popolnoma prost in lahko dela kar hoče. Ko bi naša dobra slovenska mati vedela, kako nekateri tukaj žive, bi se jokala cele noči, — Imamo tudi dvoje društev in sicer Jugoslovansko podporno društvo »Edinost« in Jugoslovansko podporno društvo sv. Barbare, ki šteje že čez 100 članov. Predsednik društva sv. Barbare je Matko Mlekuš; on ima veliko skrbi in se jako trudi za povzdigo društva. Odbor je vedno na delu. Društvo nam je napravilo mnogo veselih ur, posebno o Božiču in Veliki noči, ko smo imeli društveni večer in so bili niši otroci bogato obdarovani z raznovrstnimi darili. Društvo pridno podpira svoje člane za časa bolezni.
Lorenska pokrajina je bila do vojne nemška last. Ima zelo verno ljudstvo, lepa rodovitna polja in mnogo industrije. Govorijo nemški jezik, a v. šoli in uradih francoščino. Naša družba ima velike rudnike, tovarne in ogromne kolonije za svoje delavce. Praznikov ne obhajajo tako slovesno, kakor v naši domovini. O Veliki noči ni žegna ne kolača in ne klobas. O Božiču so tudi polnočnice, a ni tako veselega razpoloženja, kakor doma. Praznik sv. Reš-njega Telesa se praznuje v nedeljo. Tukaj prav malo dežuje, pač pa je večkrat nevihta in vedno piha lahek veter. Pisec teh vrst ni v šestih letih še videl toč«. Tukaj ni na hribčkih podrnžnih in romarskih cerkva, pač pa ima vsaka vas svojo cerkev.
Meseca avgusta pridejo naši rojaki v domovino na oddih. Veselo se pripravljajo na odhod. Vsak težko čaka tistega trenutka, ko bo stopil na domača tla ,ker ve, da ga bo domovina veselo sprejela. Voščimo jim srečno pot in mnogo domačega veselja. — Mnogo pozdravov vsem sorodnikom, znancem in čitateljem »Domoljuba« pošiljata Franc Ribič in Anton Skruba.
Pisma it Nemčije.
Naše društvo Sv. Barbare v Hochheide v Nemčiji je praznovalo v nedeljo, dne 25. maja dvajsetletnico svetega obstoja. Ob 7. je bila sv. maša s skupnim obhajilom društvenikov. Popoldan ob 2. je imel slovenske večernice g. duh. svetnik in Prfises Zveze slov. kat. društev v Nemčiji g. HegenkStter, ki je rojen Nemec, v duhu pa Slovenec in tudi dobro znan v naši lepi domovini. Cerkveni slavnosti
je sledila veselica v društveni dvorani e precej obširnim programom, kakor govori, peljem igrami itd. Imeli smo v naši sredi tudi gospoda generalnega konzula Markoviča, tajnika Tuciča, -g. rektorja HegenkOtterja, ki je bil celih osem let vodja našega druStva, ter g. kaplana Ileka, ki je 2 le-ti pri nas in za Slovence zelo navdufien. Navzoč je bil tudi naš sedanlji vodja g. kaplan Venbroks. Z veseljem smo pa pozdravili med nami društvi Sv. Barbare iz Meerbeoka ter Bratske ljubezni iz Hochheide, kakor tudi predsednika Jugoslov. podporne zveze g. Bolha. Predsednik društva Andrej Breznikar je pozdravil navzoče goste in društvenike na kar so se nizali govori polnih navdušenja ln iskrenih želja za dobro našega društva in našega ljudstva tukaj. Posebno moramo povdarlti besede g. generalnega konzula Markoviča, ki se je zahvalil za sprejem in nam položil nekoliko toplih besed na srce, da M se naši rojaki tukaj med seboj ljubili in eden * drugim držali. Govorom so sledile slovenske pesmi ter igranje našega tamburaškega odseka pod vodstvom g. Franca Cebina. Končno je prišla na vrsto že igra »Eno uro dok4or<. Zanimivo je bilo videti, kako so igralci, ki so razen dveh večinoma ie sta-r«'8i ljudje, odigrali svoje vloge. Posebno moramo omeniti glavno vlogo, ki jo je igral naš tovariš Vabič, mož star že 60 let ter njegovo zapeljivo nevesto služkinjo doktorja Zajea, Ančko. Pri tem se je zopet pokazalo kako se tudi v tujini naši rojaki v svojem materinem jeziku lahko med seboj zabavajo. Edino kar nas tišči je sedanja kriza, vsled katere |> precej naših ljudi odpuščenih, Upamo pa, da pridejo lunalu boljši časi, ter še veselejše svidenje ob petindvajselletnici 1
Belokranjski kofi&ek.
Fantje) na Mirno ger«!
Kje pa je? Tam gori nad Semičem sosednl> Kočevarjem. Po navadi ji, smo rekli Sv. Frančišek, pa ker je ie po novem vse drugače, pit naj bo še to. Od katere koli 6trani v Beli krajini hočeš, pa jo opaziš, kako se isuiad vseh bratov in sester dviga v višavo. Cerkve in planinske kače ni videti od vseh strani, a gora sama se ne more skriti. Iz Semiža je dve uri ln pol, iz Črnomlja pa Iri ure hoda gori do vrha. Dne 20. julija se bo vreli
9
RAZNO
Siouizem. Med Judi, raztresenimi po svetu, je IKka stranka ali gibanje, ki st imenuje sionizeni po svtli Sionisti hočejo Palestino, judovsko obljubljeno deželo, nazaj do-bili, da bi Judie v nji bivali in vladali. Številni Judje, zlasti manj premožni, se skušajo stalno naselili v Palestini. Posebno po svetovni vojni, ko 1« Palestina prišla pod angleško vrhovno oblast, S« je to gibanje poživilo, »se kaže pa, da jc ;udov-wcmu naseljevanju stavilo ležke ovire na pot, uc Pd vlade — saj palestinski guverner sam je Izraelec ~ ampak od razmer. Zemlje že (ako ni veliko in *?r J« je, ni naprodaj. S "lo pa se vlada ne upa razlaščevali dosedanjih Prebivalcev. Judje imajo Jozdaj v rokah borih 1000 km zemlje (100.000 ha); to J1 bilo za kakih 10.000 jhuzin poljedelskega prebivalstva. Razmeroma se JC naselilo zelo veliko |u-«ov s Poljskega in Ruskega- Prinesli so s seboj »boslvo in boljševiške na-Uredili so si življe-
Hector Malot:
Brez doma.
Roman.
Capi je razkrižal svoje noge, približal se svojemu gospodarju, razmeknil kožtrunovo kožo, segel v telovnikov žep in potegnil is njega srebrno uro ter nato razločno dvakrat zabevskal; po tem dvakratnem močnem in čistem bevskanju pa je še trikrat zalajal, toda nekoliko slabotneje.
In res je bilo na uri dve in tričetrt.
»To si dobro naredil,« ga je pohvalil Vitalis, »hvala, signor Capi; in sedaj te prosim, da povabiš signoro Dolce, da nam v zabavo nekoliko zapleše na vrvi.«
Takoj je Capi zopet preiskal žep gospodarjevega telovnika in potegnil iz njega vrv. Dal je znamenje Zerbinu in le-ta se je hitro postavil njemu nasproti. Tedaj mu je vrgel Capi konec vrvi, in oba sta jo začela resno vrteti.
Ko je bilo preminkanje pravilno, se je Dolce pognala in nalahna skočila upirajoč svoje lepe nežne oči v svojega gospodarja.
»Ali vidite,« je rekel le-ta, »da so moji ucenci razumni; toda razumnost se da preceniti po vsej vrednosti samo s primerjanjem. Glejte, zakaj sprejmem tega dečka v svojo četo; igral bo vlogo živali in duh mojih učencev bo cenjen tem bolj.«
»Oh! Žival da igra,« je prekinil .Barberin.
»Treba je imeti duha,« je nadaljeval Vitalis, sin mislim, da ga temu dečku ne bo manjkalo, kadar bo prejel nekaj lekcij. Sicer pa bomo videli. In za pn-četek bomo imeli takoj dokaz. Ako je inteligenten,
bo razumel, da mu nudi signor Vitalis srečno priliko, da prehodi in pregleda Francijo in še deset drugih dežel, da živi prosto življenje namesto da bi hodil za voli in vsak dan stopal po istem polju od zore do mraka, če pa ni razumen, bo jokal in kričal, in ker signor Vitalis ne ljubi porednih otrok, ga ne bo vzel s seboj, ampak bo šel poredni otrok v zavetišče, kjer bo moral težko delati in malo jesti.
Dovolj sem bil pameten, da sem razumel te besede, toda od umevnosti do izvršitve je treba pre-bresti strašno razdaljo.
Res da so bili učenci signora Vitalisa zelo smešni in zelo zabavni, in prav zabavno je moralo biti tako se izprehajati; toda, če grem z njimi in se z njimi potikam po svetu, bi moral zapustiti mater Barberino.
Ker sem postal vznemirjen in imel solze v očeh, me je Vitalis udaril nalahno na lice z koncem svojega prsta.
»No,«« je rekel, »deček je razumel, ker ne kriči, pamet bo prišla v to malo glavo, in jutri...«
»Oh, gospod,« sem zakričal, »pustite me vendai pri materi Barberini, prosim Vas!«
Toda predno sem rekel še kaj več, me je prekinilo strahovito lajanje Capijevo.
In v istem hipu se je pes pognal proti mizi, na kateri je sedel Joli-Coeur.
Le-ta je uporabil trenotek, ko so se vsi obrnili proti meni, ter je okretno prijel za gospodarjevo čašo, ki je bila polna vina, in jo hotel ravnokar izprazniti. Toda Capi, ki je dobro stražil, je zapazil sleparstvo opice, in kot zvest sluga hotel to preprečiti.
»Gospod .loli-Couer,« je rekel Vitalis s strogim glasom, »ti si sladkosnedež in sleparček; pojdi tja v kot in se obrni k steni, in ti, Zerbino, čuvaj pred njim; če se gane, daj mu dobro zaušnico. Ti pa, go-
65
lam gori tabor belokranjskih fantov. Sam prevzvt-itofii škof dr. Ho« man bodo prihitela ta dan na Mirno goro, da bo svečanost tem večja. Na bojte se, fantje, «trme in dolge poti, zakaij, ta dan bo sa polovico krajša! Ia Črnomlja bo vozila gozdna železnica, ki nas bo pripeljala prav pod brado svote-ga Frančiška. Zadnji konec bomo pa stopili! Pa Kgodaj bo trebat Doli iz poljanske doline in z Vinice, z Radovice in Metlike se bo treba kar žuriti, lakaj ob 7. ie odrinemo iz Črnomlja. In 5 e denar? Par groJev bo treba, ali pa tudi nič! Bo ie tudi M to Bog poskrbel. Pa eno klobaso si vzemi, taka da jo lahko nasadiš za vrat, in če se ti zdi potrebno 5e barik. Pa se bo dobila gori voda, če boš žejen prav dobra, pa bomor jedli in pili. Pa veliko dobre volje prinesite fanje s seboj, m pridite vei — kot na orožne vaje I
Zakaj moram imeti dober časopis v svoji hiši ?
Zadeva katoliškega časopisja je važna, sila njene važnosti je v tej dobi še nujnejša.
Zakaj?
Prvič gre razvoj človeštva vedno bolj navzgor, k vse večji popolnosti. Vsepovsod se javljajo novi znaki omike, povsod napredek in izpopolnjevanje. Mimo teh stvari današnji človek ne more molče. Zakaj z vBent jtesffc razvojem nastajajo tudi nove zahteve življenja vsakega posameznika. Če pa se spreminja in v dahu novih pridobitev in moderne tehnike izpopolnjuje tok življenja, je nujno potrebno«: da se izpopolnjuje tudi človek, ki je zadetek m bistvo vsega gibanja sveta; Ni moder tierti, ki trdi: moji Očetje so znali takp in so, delali tako, tudi zame bo dobro tako! To ne drži! Tudi naši očetje in pra-
dedi niso vedno živeli in delali enako; tudi oni so se na svoj način vedno izpopolnjevali, si presnavljali domove in način dela in življenja vsak čas. Godilo se je to sicer bolj počasi, bolj po domače, toda vedno so šli z duhom časa. Nekoč so kopali n. pr. s kamenitimi pripravami, potem z lesenimi, kar vse so napravili večinoma sami; pozneje so nastopili obrtniki, ki so delali v ztnislu tedanjih zahtev in pogojev. Potem so prišla železna orodja in priprave, ki so se jih naši pradedje kaj oprijeli; videli so, da jim je to le v korist, ker jim zmanjša stroške, olajša delb in pomnoži donosnost zemlje.
Tudi človeška oblačila so šla svojo doiočeno pot. Najprej se je človek odeval v živalske kože, v listje in drevesno skorjo; ščasoma šele je prišlo drugačno oblačila in potem obleka iz blaga, ki se je tekom dob razvila v sedanjo popolno obliko.
Isto je bilo s človeškimi bivališči. Najprej prebivališče v skalnatih votlinah, v drevesnih štorih, v zemlji; potem koče iz listja, iz kož, iz drevesnega lubja. Sledile so koče iz ilovice, rz slame, nazadnje se je šele polagomai. pojavila , sedanja oblika hiš in .človeških bivališč,
Tudi drugod opažamo isti način razvoja in napredka. Ni res tedaj, da so naši predniki živeli, in delali vedno na isti način. Svojo pot so šli, in sprejemali so vsako dobro stvar kot dobroto, ki jim. je dobro služila.
S tem smo menda dovolj' dokazati ničevost razlogov, ki pravijo: kakor moj ded in oče, tako pa še jaz. Onadva in vsi
pred njima so živeli in je iz njih življenja nastal sedanji rod in jaz, bom živel menda tudi jazi
Glasnik sedanje dobe je ča. s o p i s ! Časih so si ljudje prenašali novice s klici iz hriba v hrib, za nove naprave in pridobitve človeštva so zvedeli le polagoma, po dolgih tednih in mesecih. Tedaj je to zadostovalo, danes to nikakor ne zadostuje več. Tedaj je šel razvoj počasi naprej in tudi ni toliko vplival na življenje posameznika; danes hiti čas skokoma svojo pot in nihče ga ne dohiti, kodr je preveč zaostal. Vsepovsod se zaostalemu, nepoučenemu človeku stavljajo ovire, ki jim dostikrat ni in ne more biti kos.
Kdor pa ima časopis, ta je sproti poučen o vsem, kar mu je nujno treba vedeti o življenju; o načinu ia pogojih življenja. Naj nihče ne trdi, da je zanj vseeno, kako, kdsj in kam se svet vrti in usmerja; danes je čas, ko splošne prilike in razvoj nujno zadevajo in brigajo vsakega posameznega človeka.
Zato mora vsak človek slediti vsemu, kar se v svetu dogaja; mora spremljati vse gibanje, ves razvoj in vso pot človeštva. V to služi človeku časojpis.
. To je eno.
S tem smo poudarili splošno nalogo Časopisja in odnos človeka do časopisja, potrebo po. njem, nj.egpvo splošno korist za .ljudi. ■
Ni pia časopis samo glasnik narodov in ljudstev, on je tudi njihov učitelj in vzgojnik. O,tem pa bomo govorili v drugem članku.
spod Capi, si dober pes; daj mi nogo, da ti jo stisnem.«
Medtem ko. je opiea poslušala med pridušenimi ia lahnimi' vzdihi, je pes srečen in ponosen pomolil taco svojemu gospodarju.
»Sedaj pa,« je nadaljeval Vitalis, >preidemo zopet k svojim zadevam. Dam Vam trideset frankov.«
»Ne, štirideset-«
Razvil se je razgovor; toda kmalu ga je Vitalis prekinil:,
Ta otrok se gotovo tukaj dolgočasi,« je rekel; naj se gre torej sprehajat in zabavat na dvorišče gostilne,«
Obenem je dal Barberinu znamenje.
»Da, tako je, pojdi na dvorišče, toda ne fejni se, predno te ne pokličem, sicer bom hud.«
Moral sem iti.
Šel sem torej na dvorišče, toda ni mi bilo pri srcu, da bi se mogel zabavati. Vsedel sem se na kamen in začel premišljevati.
Moja usoda se je odločala v tem trenotku. Kakšna bo? Šklepetal sem od mraza in od strahu.
Dolgo je trajal razgovor med Vitalisom in Bar-berinom, zakaj več kot ena ura je pretekla, predno je slednji prišel na dvorišče.
Ali je prišel pome, da me izroči Vitalisu?
Pojdiva domov!« mi je rekel. Domovi Torej ne bom zapustil matere Barberine?
Rad bi ga vprašal, p? se nisem upat, zakaj, zdelo se mi je, da je zelo slabe Volje.
Tiho sva hodila po cesti.
Približno deset minut preden šva dospela domov, se je ustavil Barberin':
»Saj veš,« mi je «a«o«il In me pograbit za tiSesa, »drago mi boS'plačal, ce izdaš samo besedo, kt nI je danes Slišal; le pazi se!«
5'
IV. ■« Materina hiSa.
»No torej!«* je vprašala mati Bart>£rira, ko sva se vrnila, »kaj je rekel župan?«'
»Nisva ga videla.«	-i
»Kako, nista ga videla?«
>Ne, srečal sem prijatelje v vaški kavarni, in ko sva odhajala, je bilo že prepoznO; jutri se vrneva tja.«
Torej se je Barberin gbtovo odrekel svoji kupčiji ž mož«n s psi!
Na cesti sem se več kakor enkrat vprašal, če ni to kaka zvijača s to vrnitvijo domov; pa njegove zadnje besede so mi odganjale dvome, ki so me begali. Ker se mora trto vrniti jutri v vas, da obiščemo župana, je gotovo, da Barberin ni sprejel Vitalinove ponudbe.
Vendar pa bi kljub njegovim grožnjam govoril o svojih dvomih z materjo Barberino, če bi jo mogel dobiti le trenutek samo, toda. ves večer ni zapustil Barberin hiše, in legel sem spat, ne da bi se mi nudila pričakovana priložnost.
Zaspal sem v nadi, da bom to storil jutri.
Toda ko sem naslednjega dne ostal, nisem nikjer zapazil matere Barberine.
Ker sem jo iskal potikajoč se okoli hiše, me je vprašal Barberin, česa iščem.
»Mamico.«
»V vasi je, ne bo s vrnila pred poldnem.«
Vznemirjala me je ta odsotnost, čeprav nisem vedel zakaj; nič ni rekla snoči, da bo šla v vas. Kako da ni čakala, da naju spremi, ko sva morala iti tja popoldne? Ali se bo vrnila do najinega odhoda?
Nedoločna bojazen mi je stisnila srce.
Barberin me je gledal z izrazom, ki nikakor ni bil pomirjevalen; hoteč se izogniti temu pogledu, sem od&el na vrt
nje po mnogih skupinah čisto komunistično. Celo obleka in perilo se rabi skupno, mešana. Z»kon-ske vezi mota ia žene ne prizriaVaid; tudi to je skupno; otroci so favni last občine. Stroške nase; Ijevanja so nosili judovski milijonarji, zlasti iz Amerike. Denar, ki so ga pošiljali, je hitro kopnel in ostajala je za njim bleda revščina. Zalo so naseljenci jell' bežati iz Palestine v — -»domovino*. Veliko jjh tudi vlada izžene, če so preveč ognjeviti komu; nisti: Pa tudi milijonarji so jeli pešati v dobrodelnosti.
Dober začetek, Na Zg. Avstrijskem- je prišlo v kraju Hoheraell pri kmečki porokr do krvavega pretepa. Ženinov dom so razbili, pet- nrfadeničev je bilo ranjenih z nožem. Nevestina obleka je bila vsa okrvavljena.
Zaspan ienin. V mestecu Wiltbeu n» Saškem bi se morala vršili poroka že starejšega me; ščaiia z dekletom, ki tudi ni več mlada. V cerkvi so se zbrati že vsi: župnik, cerkovnik, botri m drugi svatje in skoro vse mestno prebivalstvo. Le »mladega* para ni bilo. Ko so st že iiačakah, so šli v ženinovo stanovanje, kjer s« ga našli v globokem popoldanskem spa-
Študent s kmetov piše tovarišu v mestu.
Nekoliko uvoda.
Pred kratkim sem brskal in pergledo-val po svojih mapah in naletel na sveženj pisem. Odvoelam nit in vidim, da so to ona pisma, ki mi jih je pred nekaj leti pisal s počitnic pri jatelj Jože Zdolanji, ko je bival poloti doima na kmetih. Morda bi jih bilo dobro kje objaviti, ker se je prav v teh dneh razvnel po našem časopisju prepir, ali in zakaj naš kmet propada duševne in gmotno. Slišijo se različni glasovi: nekateri hvalijo naprednost in modernost našega kmeta, drugi pa smo o tej »naprednosti« in »modernosti« precej drugačnih misli, ker dobro poznamo »srečo« in »blagostanje^, ki ju donašata kmetu. Tovariš Jožo mi je v svojih pismih praw lepo orisal ko-stelsko doilinico, svojo domovino, njiene ljudi, njih šege in navade pri delu in drugih prilikah, da sem dobil dosti popolno sliko o njihovem gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju. Jože je rojen kmetski sin in se kljub temu, da je prišel v mestne šole, ni odtujil dc-mu (kakor, žal, toliko
kmetskih sinovi), marveč se je čisto vživel in poglobil v položaj in mišljenje svojih ljudi, da so njegova pisma kakor bi jih bil pisal preprosti krnel. — Da se vam ne bo zdelo preveč čudno, ko skoraj ni pisma, v katerem ne bi govoril o vremenskih prilikah in neprilikah, povem, da je bilo ono leto res zelo slabo in dežavno, to pa tudi sami veste, da ravno kmet najbolj občuti, kaj se pravi poleti lepo ali pa grdo vreme. — Tako. Mislim, da boste sedaj lahko razumeli vsa pisma; kmetski čitatelji boste našli v njih same sebe, drugi pe boste videli kmeta pri delu in zabavi, v veselju in trpljenju in žalosti, na kratico: njegovo življenje, to je trpljenje. Jože Gregorič.
Prvo pismo.
Preti koncu junija 192 ...
Oe kres deži — orehov ni!
Narodni pregovor.
Dragi! Izpolnjujem obljubo, ki sem Ti jo dal, ko sva se razhajala ob koncu šolskega leta. Evo Ti moje prvo pismo!
Teden dni sem šele doma in se še nisem megel popolnoma privaditi in udomačiti. Vse se mi vidi čudno in novo in nepo-
KaJ Je, rac!, veselje deol? V te, kar aladi, a iraren ie kledl. to viair prizna kdor pije limonado znamke „Clio".
I! ."
„CHe" limonadne - tablete
znano, kakor da nae> že ne vem koliko let ni bilo doma. B/evje okoli hiše, polja in travniki, pašniki in gozdovi, stari znanci iz moje mladosti, vse je drugačno, vse neskončno lepše in prijaosnejee!... Hvala Bogu, da imamo vsaj počitnice, da se človek za nekaj mesecev otrese mestnega prahu in zopet malo zaživi v svežem zraku sredi žitnega polja.
Toda četudi nisem še tako dolgo doma, vendar sem že občutil vso težo in bedo kmetskega življenja, še star pregovor pravi, da suša vzame kmetu kos kruha, moča pa dva. In letos bo menda tako, da bomo ob oba kosa. Dan na dan dežuje! Za zgled Ti bom navedel samo en slučaj, po katerem lahko vse presodiš: prvi dan smo pokosili veliko njivo detelje. Solncc je sijalo z jasnega neba in jo palilo od zore do mraka, da je bila že napol ovenila, in če bo drugi dan tak, jo bomo kar zmetali v ostr-ve. Tudi naslednji dan je lepo pokazalo, da smo se kar oddahnili. Hvala Bogu, morda se bo končno naredilo! Okoli desete jo lepo prezdignemo in prerahljamo in obrnemo, da se bo še na drugi strani opalila. Vreme »ko rakija« (tako pravijo pri nas), solnce trišči z neba.! Kdo se bo nadejal dežja? Razšli smo se vsak na svoje delo: oča so šli z bratom Tonetom v vinograd nastil kosit, mati so imeli opravka na zelniku...
Ni minulo časa, da bi si kosec naklepal koso, pa se začnejo sem od Zdihovja jat it i in grmaditi prav vodeni oblaki, Preden smo jih sploh zagledali, so bili že nad nami -r-. in na nas razlili cele škafe dežja. Brez grpma in bliska, kar na lepem te začne padati dež!... Kam sedaj? Oča in
10
nje, nevesta pa je sedela poleg njega in potrpežljivo čakala, ne da bi molila sladki sen svojega it-»oljenca. S tem je pred »so občino dokazala, da » mirna in potrpežljiva kuzica svojega moža. Nesreča pri pranju. — N«ks ženska v ameriškem Mesto New Orleans je perilo, nato pa isto Ja na neko električno da bi se tam sušilo. Kar naenkrat je pa ženo 'tresla elektrika, da je močno zakričala, ni pa izpustiti mokre "»I«, ki je bila elektrizi-na,- N]tn tri letni otrok, o ie slišal krik, je prl-W k materi ter se jo ' strah« oprijel; Kakor Pa. se je otrok prijel SJe bil tudi on od elektrike takoj uamrfen.
inSL-'* za-iahal- Neki ngfesk, raziskovalec pra-
0	dov je hotel lotografi-
Z CT . čniogrivega Met ]e med veje «%a drevesa in poli-'Mik sebe kos kJuha.
1	fh, ««H je mo-K? ž'val res prišla in Ji« ustavila ravno pod ie n T' . Raziskovalec
»m L?'1, fotog^ki
Z 2 P", tem P3 "del
12T ob ki it
7V"0 padel Skozi vejev-* To «» • lake pres ra-
Ta sicer ne velik vrt je imel za nas znatno vrednost, zakaj hranil nas je, dajajoč nam poleg žita približno vse, kar smo jedli: krompir, bob, zelje, korenje in repo. Zato tam tudi ne bi našel neizrabljene zemlje. Vendar mi je dala mati Barberina kotiček, v katerem sem zbral nebroj rastlin in zelišč, ter mahu, ki sem ga trebil zjutraj na meji ob gozdu ali ob ograjah, ko sem pasel kravo.
Gotovo da vrt ni bil lep z belimi s peskom nasutimi stezicami in z ozkimi gredicami, ki bi bile razdeljene z vrvjo in nasajene z redkimi cvetlicami; oni, ki so hodili po cesti mimo, se niso ustavljali, da bi gledali preko trnjeve ograje, katero so od časa do časa porezavali s škarjami; toda kakršen je že bil, imel je to zaslugo in ta čar, da je bil moj; uredil sem ga po svoji volji, kakor mi je trenutna domišljija narekovala, in kadar sem o njem govoril, kar se mi je pripetilo dvajsetkrat na dan, sem vedno rekel »moj vrt«.
Lani poleti sem bil nabral in posejal svojo zbirko, torej je spomladi imela vzrasti iz zemlje, najprej zgodnje vrste, ne da bi čakale na konec zime in za njo druge.
Od tod moja v tem hipu živahno vzbujena radovednost.
Že so pokazale narcise svoje popke z rumenimi vrhunci, lipovke so poganjale svoja majhna vijoličasto pikčasta stebla, in sredi iz nagubanih listov trobentic so izhajali popki, katerim se je videlo, da se zdaj pa zdaj razcveto.
Kako bo vse to cvetelo?
Vsak dan sem prihajal radovedno opazovat.
Toda v vrtu sem imel še drug oddelek, katerega sem študiral z živahnejšim Suvstvom kakor je radovednost, to se pravi z nekako tesnobo.
V tem delu vrta sem namreč zasadil zelenjavo, katere so »i dali ljudje in ki je bil« y naši .vasi skoro
nepoznano — topi nambur (papeževa repa). Slišal sem, da daje boljše gomolje kakor krompir, zakaj imel je okus po artičoki, po repi in še po več drugih so-čivjih. Te lepe obljube so vzbudile v meni misel, da napravim materi Barberini majhno presenečenje. Prav nič ji nisem pravil o tem darilu, posejal sem gomolje v svojem vrtu; potem bi se nekega lepega dne, kadar pride pravi trenutek, ko sad dozori, okoristil z odsotnostjo matere Barberine, da iztrebim svoj topinambur in ga sam spečem, kako? Tega nisem prav vedel, toda domišljijo mi ni vznemirjala taka malenkastija reč, in kadar bi se mati Barberina vrnila k večerji, prinesel bi na mizo svojo jed.
Imeli bi novo jed, da nadomestimo večen krompir, in mati Barberina ne bi več toliko trpeli zaradi prodane rjavke.
In jaz, Remi, bi iznašel to novo jed! Bil bi torej hiši koristen.
S sličnim načrtom v glavi sem moral paziti,-kako rastejo topinamburi; vsak dan sem hodil, gledat v kot, kjer sem jih bil zasejal, in zdelo se mi je, da ne b.odo nikdar pognali.
Klečal se mravno na obeh kolenih z rokami oprt na zemljo in s sklonjeno glavo nad topinamburji, ko zaslišim, da me nekdo nestrpno zove. Barberin me je klical.
Hitel sem proti hiši. • <
Kako sem bil presenečen, ko sem zapazil pri ognjišču Vitalisa in njegove pse!
Takoj sem razumel, kaj je hotel Barberin od mene: Vitalis je prišel po mene in da me mati Barberina ne bi mogla braniti, poslal jo je zjutraj Barberin v vas.
Čutil sem, da nimam pričakovati od Barberina ne pomoči ne usmiljenja, zato sem rekel Vitalisu:
Tone pntečeta z Rebri pograbili smo nekaj ostrvi in hiteli na njivo. A nismo prišli ni do nje, ker nas je že prej zavrnila p'oha!... Na, to imaš! Zdaj suši!
Zmočilo je deteljo in nas!
Toda pomisliti moraš, da so ni samo nam tako zgodilo, marveč vsem, ki so imeli kaj nalcošennega. Kakšna škoda, če zmoči kmetu najboljšo krmo, koliko nepotrebnega dela in muke, preden se posuši! Nazadnje pa imaš še prav slabo in stepeno krmo. Koliko kletvic se izreče ob takem vremenu in koliko mrmranja na Boga! Ko bi človek najrajši delal, pa ti pride takole in vse pokvari. Saj ne moreš molčati!... Ženske se tolažijo: »Ki jo je zmočil, jo bo i posušil!« Prav imajo. Moški pa so drugačni; mesto da bi prosili in molili, robantijo in kolnejo to.r nad vsakim stresajo svojo jezo, da cela družina nima božjega miru!... Ko bi bili naši kmečki ljudje kaj bolj poučeni, da bi znali vsak križ potrpežljivo prenesti in ga obrniti v svoj prid, ko bi se znali nekoliko premagati in ko bi vedeli, kakšno ceno ima vse to! Pa je le malo takih. Drugi rohnijo in prepadajo v greh in zadolženje... Za-nesi nam, zatnesi Bog, otmi nas rev, otmi nadlog! Ne daj, da bi mrli od lakote in kleli Tvoje sveto ime, ampak da bi te ljubili in se Te z veseljem spominjali. Saj naši ljudje radi delajo in tudi molijo ter priznajo, da niti tega ne zaslužijo, kar jim daješ dan za dnem. Zato se jih usmili, da si bodo mogli v potu svojega obraza pridelati vsaj košček vsakdanjega kruha. Skrbni Oče, usmili se svojih otrok sirot, ki ne pričakujejo cd Tebe zlata in srebra, temveč samo toliko krompirja in koruze,
da nekako nadaljujejo svoje borno življenje. Naj pride moje klicanje do Tebe...
Čez dva dni smo vendar prestregli toliko solnca, da smo za silo pometali deteljo i v ostrve; kako se bo naprej sušila, ne vem...
Še nekaj drugih stvari: stari ljudje so rekli, da je največja lakota takrat, ko cve-teta bob in grah. Prav so rekli, to potrdim z lastnim izkustvom, ker živim v oni dobi, >ko cvetita bob in grah ;:. Starine ni, novine ni! Starina je pošla, novina še ni prišla,! Zjutraj: žganci pa mleko, opoldan: žganci pa solata, in za večerjo že ne vedo mati kaj prinesti na mizo!... starega krompirja ni nikjer več (posledica lanskih črvov, ki so nam ga vsega uničili!), novega pa tudi ni! Žganci pa solata — solata pa žganci. Kot bi vrtel kolo, da smo že vsi kakor goske od same solate! Če je včasih opoldan kislo zelje ali repa, ki ima že tako slab duh in V taki vročini slabo zabeljeno ima še slabši okus, je to le izprememba na slabše! Kakor vidiš, je kmetovo življenje mnogo težje in slabše, kot si ga slikajo oni, ki ga gledajo od daleč. Jaz že vem, kako je, ker že dolgo delim usodo s svojimi ljudmi.
Te dni obhajajo pri nas »Ivanjske svarbe (svatbe), ki pa so letos bolj žalostne, ko je tako malo upanja na veselje. Na kresni večer (tudi kresov ni bilo posebno mnogo!) 23. junija hodijo dekleta od hiše do hiše in prosijo ioke, jajec, masla in podobnega, iz česar potem napečejo vse potrebno za »svatbo«, ki se vrši prihodnjo nedeljo. Ko dekleta zbirajo za svatbo, pojejo pred vsako hišo:
__Stev. 27
............IFIIn " ........'"■"•mam*
Bog (iaj, Bog daj dobro jutro, daj, Marija, dobro leto. Mi smo ilunes rano stale, rano stalo, kresovale ...
Pcpevka ima še precej kitic, pa Ti bom že ob kateri drugi priliki vse natančneje opisal, ko bom vse podrobnosti izvedel. Še to: dekletom pravijo kresnice , ker hodijo na kresni večer.
Nisem mislil, da mi bo pismo tako naraslo. Pa saj veš, da človek rad drugemu razodene svoje veselje in svojo bol. Dve vse laže preneseta.
Ostani zdrav in se ka.j oglasi, pa Bog s Teboj.	Tvoj Jože Zdolanji.
NAZNANILA.
n Tombola in velika gasilska veselica na Te-harfah, za katero se vrše obsežne priprave, bo v nedeljo 0. julija v krasnem, hladnem parku za občinsko (bivšo Osvaličevo) vilo. Ob 11. dopoldne je v parku koncert tamburaškega društva. Ob 2. popoldne pričetek tombole, nad 250 dobitkov, med tenii: šivalni »troj, moško kolo, kuhinjska kredenca, pol sežnja (klaftre) drv, boks-usnje, vreča moke, voz drv in drugi. Po konč.ani tomboli ljudska veselica, pri kateri igra polnoštevilna železničarja godba. Paviljoni, plesišče na prostem. Prijatelji dobre kapljice in jedače, vse v lastni režiji, vljudno vabljeni. Od 1 ure dalje redna avtobus-zveza iz Celja. — Čisti dobiček je namenjen za nabavo motorne brizgalne.
n Ii Smlednika. V nedeljo dne 6. julija praznujemo farnega patrona sv, Urha. Ob 10 je slovesna sv. maša. — Vsled nevihte na praznik sv. Petra in Pavla je gasilska veselica odpadla ter se ist« vrši na Urhovo nedeljo ob 8 pop. z istim sporedom, kakor je na vabilih, na kar opozarjamo domačine ian okoličane.
Vsak kmet mora biti član svoje stanovske organizacije !
; 0h, gospod! prosim Vas, nikarte me odpeljati!«
Planil sem o jok.
»Pridi, dečko moj,« mi je rekel še dovolj nežno, »ne boš nesrečen pri meni, nikakor ne pretepavam otrok, in imel boš za družbo moje učence, ki so zelo zabavni. Za kom ti bo žal?«
»Za materjo Barberino!«
»Saj nazadnje boš moral od hiše,« je rekel i.'arbe-rin, ter me prijel strogo za ušesa; »ali hočeš iti z gospodom ali v zavetišče, voli!«
»Ne! Mati Barberina!«
»Ah! Ti me dolgočasiš,« je zakričal Barberin, ki ga je napadla strašna jeza; »če te bo treba izpoditi od tu s palico, bom prav gotovo to storil.«
»Ta otrok obžaluje svojo mater Barberino,« je rekel Vitalis; »ni treba ga zaradi tega tepsti; ima Mago srce in to je dobro znamenje.«
»Če ga ooste pomilovali, se bo še huje drl.«
»Sedaj pa k stvari.«
Po teh besedah je razgrnil Vitalis na mizo osem komadov po pet frankov, katere je Barberin na mah zgrabil in vtaknil v žep.
»Kje je omot?« je vprašal Vitalis.
»Tukaj,« je odgovoril Barberin, kazoč na robec iz modre bombaževine, ki je bil zvezan v culo, v kateri sta bili dve moji srajci in platnene hlače.
»Tako se pa nisva zmenila,« je rekel Vitalis, >dati bi mi morali njegovo obleko, tu so pa same cunje.«
»Nima drugega.«
»Če bi vprašal otroka, vem, da bi rekel, da ni res. Toda nečem se o tem prepirati. Nimam časa. Moram na pot. Pridi, mali. Kako mu je ime?«
»Remi.«
»Torej, Remi, vzemi svoj omot, in korakaj pred .Capijem, naprej, hodi!«
3*
Dvignil sem roke proti njemu, potem proJi Bar-berinu, tcda oba sta obrnila glavo, in čutil sem, da me ie prijel Vitalis za zapestje.
Moral sem iti.
Ah! Uboga hiša, zdelo se mi je, ko sem prestopal njen prag, da zapuščam tam kos svojega življenja.
Gledal sem krog sebe, toda od solz motne oči niso videle nikogar, ki bi ga mogel prositi pomoči: nikogar ni bilo na potu, nikogar ne v okoliških travnikih.
Začel sem klicati:
»Mama, mati Karberina!
Nihče ni odgovoril mojemu glasu, in izmrl je v lhtenju.
Moral sem iti s Vitalisom, ki me ni izpustil.
»Srečno pot!« je kričal Barberin.
Vrnil se je v hišo.
Joj! Bilo je končano.
»Pridi, Remi, stopaj, otrok- moj,« je rekel Vitalis.
In položil mi je roko na ramo.
Šel sem torej poleg njega. K sreči ni preveč hitro hodil in mislim, da se je ravnal po meni.
Cesta, po kateri smo hodili, se je dvigala v ovinkih ob gorovju; pri vsakem ovinku sem zagledal hišo matere Barberine, ki je postajala vedno manjša. Pogostokrat sem pretekel to pot in vedel sem, da bom videl hišo še enkrat, kadar pridemo k zadnjemu ovinku, potem pa, ko bomo napravili še nekoliko korakov do planote, da bo vse končano; ničesar več; pred menoj tujina; za menoj pa hiša, kjer sem živel do danes tako srečen, in kaiere brez dvoma ne bom nikoli več videl.
K sreči je bil klanec dolg; končno sva pa le prikorakala na vrh.	»
Ves ta čas Vitalis ni spustil moje roke.
»Ali mi dovolite, da se nekoliko spočijem?« sem ga vprašal
šilo, da je zgubil ravnovesje in padel levu ni hrbet. Mislil je, da je zgubljen. Toda tudi kralj živali se je pri nenavadnem dogodku prestrašil in z mogočnim skokom planil v goščavo. To je drznega Angleža rešilo.
Plro je celo kralja ■ piestol« pregnalo. Bavarski kralj Ludovik je potreboval denarja za lepo plesalko Lolo Monter, Zato je pivo, ki so (ja p» njegovi podaniki kaj radi pili, visoko obdavčil. Re-volucijsl Za-tran piva ie kralj zletel.
Izpričevalo. Gospodinja napiše služkinji izpričevalo: Vodila je pri nas gospodinjstvo, knjige in razuzdano življenj«.
Peč r čevljih. Neki češki čevljar je iz""1" poseben način za ogrevanje čevljev. V podplate se všije neke vrste električni akumulator, ki drži do dve uri toplo. Nato se akumulator znova napolni.
Seveda) — Ona: »C« bi me ne bil nikdar poznal, ali bi me imet prav tako rad?« — 0"' »Še bolj.«
Duhovitost. »Sinko, zapomni si, da se slabej-še«a nikdar ne sme tepsti!« »Ali, očka. to s» vendar zapomni til«
1APPHKIVAN3E
-/TREH ---
lAOBIACANlK
-t T EN——-
lAlLEHTRIČNE
-----IIOLACIH-
——CEVI IA--
UAMAitlACSZC
•k Modcrua higiena usl. Mnenja zobozdravni-Miih strokovnih autoriiei o najprimernejših sredstvih za čiščenje zob in nego us; že stoletja hodijo različna pota, in je kozmetična industrija evropskih in ameriških držav večinoma brez objektivne, znan-i stvene kritike pograbila vsako idejo, da bi usiria' na človeštvo z bajno reklamo podprto ploho najrazličnejših zobnih čistil, Nri podlagi najnovejših poskusov je mehka, v danes priljubljeni lubasti obliki napravljena zobna pasta ali zobna kremi v zvezi s prijetno okusno zobno vodo in dobro tudi vrzeli med zobmi prodirnjočo zobno šče.tko ono sredstvo, s katerim lahko dosežemo neoporečno higieno ust m zob. Kakor že povedano, gre pri tem samo za mehanično čiščenje, ki ga pa ne smemo ogrožati s elabimi sirovinami. Na Nemškem porabita prilično 6 milijonov ljudi za vsakdanjo nego zob in ust Chlorodont. Poraba te zobne paste znaša priliSno 8 odstotkov vesoljne nemške porabe zobnih past. Pa tudi po drugih deželah, zlasti v prekmorskib krajih, je konzum zobne paste Chlorodont kar ogromen. Iz teh številk je torej razvidno, da vzrok razširjenja in splošne priljubljenosti tega zobnega čistila ni samo reklama, nego zlasti in poglavitno strogo znan-»tveni izsledki, ki so že celo vrsto let vodili sestavo te zobne paste. Iz -vsega sledi torej, da predstavlja zobna pasla Chlorodont idealno uBtno-higiensko kombinacijo neporečnega zobnega praška s prema-ičenim milom, kalijevim kloratom in ustno vodo, kalere redna poraba že po kratki rabi preskrbi »dravo ustno dolbino, lepe v prirodni barvi popravljajoče se zobe i zdravim in svetlo ohranjenim zobnim loščeni.
Kana«!
K; jboljši trdi in mehki kofeB in kovalhi DreHBfl Vam nudi Ofuiba IHrtl«, UubUsna
Dunajska o. 49. Telefon 3840
Ako me popade
glavobol,
ako m« začne mučiti nervoznost in nespa-nec, tedaj namočim čelo in senca s Feller-jcviui prijetno dišečim Elsaiiuidom. Ako začutim bolečine* v želodcu ali v črevesju, teSaj vzamem nekoliko kapljic Elsafluida na sladkorju, in takoj mi odleže. Proti bolečinam revmatizma, gihta, bolečinam v prsih in sluznici, (er kot zaščita proti hripi mi pomaga krepko drgnjenje in pranje z Elsatluidom!
Delajte tudi 91 taHo - pomagalo dude ii IM
Fellerjev Elsafluld, lo ste 83 let '/.nuno narodno »roustvoJn koimetiknm stau« v lekarnah In vseh Podobnih trgovinah: polzkusna steklenUStoa 6 Din, Ovojna steklenica 9 D. specljalna steklenica 26 D; Po poŠti najmanj za 02 Din pri:
EUOEH V. FELLER, lekarnar
STUBICA DONJA, ELSATRG ŠT. 16
"«n» i is miiin ni ar-s^i-rmasas^.
Nove knjige.
H ene Bazin: lz isc svojo duše. Roman, foslovenil Niko Kuret. Ljudska knjižnica 34. >.ve-■ek. v Ljubljani 1(180. Založila Jugoslovanska fcnji-jnrna. ,Slr. 222. Cena 28 Din, v plalno vezsni knjigi 40 Din. Bazin, ta /.nameniti trauccski pisatelj, član akademije, je tudi nam Slovencem že dobro znan gio svojem romanu »Gruda ijnira*, ki ga je izdala tied voijno Leonova družba. Vsak se ta >;alo golevo uzveselil nadaijnega njegovega prevoda, zlasti pa ie lega. Socialnih romanov nimamo Slovenci doslej gkoro nobenih, ne v izvirniku in ne v prevodih, jalo nam bo ta še prav posebno dobrodošel, saj je današnjemu zmaterializiranemu rodu nežna in iričevalna beseda tega velikega francoskega ličana potrebna kol vsakdanji kruh. Iz vsega romana veje dih naj(inejie nežnosti in globoke prepri-frvalnosti, pri leni se pa razvija zgodba s lako oimivosljo in napetcsljo, da. človek romana ne bo {Odložit, preden ni dosegel do zadnje strani. Priporočamo!
oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za oukral Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslom oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.	'
Kosaškep eajeitca
sprejmem takoj, tudi če se je že učil. Hrana in stanovi.nje v hiši. Kovač, Naklo 18 pri Kranju.
sprejmem r. vso oskrbo Jakob Novak-, Zbiije 38. Medvode.
Riinim vsako množino: "»F1® lipovo; arniko-vo in bezgovo cvetje, srčna, moč korenine. Ant. Stergar, Kamnik.
I ŽBBljBP. pomočnika
in 2 učenca sprejme takoj Ivan Petrič, čevljarstvo, Selšček št. 29, Begunje-Rakek, podr. v Cerknici.
Mizarskega pomoč.
in enega" učenca sprejmem. Anton Zakrajšek, vas Srobotnik, p. Vel. Lašče.
Za razne predmete
išče zastopnike povsod Josip I.indif, Ljubljana, Komenskega ulica 17. Za odgovor -pošljite 2 I)in v znamkah.
Blusrica Bko hrano "n
vsa hišna dela se sprejme k 4 čianski rodbini proti dobri plači za takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovska hiša".
Šikomio-5E
pim. Ponudbe ua Re-pttS,' trnovo Ljubljana.
»t llIlBCB \Zot
nika za notranje pohištvo sprejme Ivan Vesel, mizarstvo, So-dralica,
motor- in avtomobi-listi, mnogo si prihranite z Volutinom. Stane 15 Din zavitek. Razpošilja A. Božič, Vel. Poljane, p. Ortenek.
Enn»!t dobro ohranjen
llb|Juij| produ ra,Ji nabave elektromotorja A. Svetic, Žeje, p.. Pod-brezje.
Mizarskega Mjenca
sprejmem takoj z vso oskrbo. Jakob Kajzer, mizarstvo, .Št. Vid nad Ljubljano.
V prodaji leži
Vaša bod.čnostl Ako se čutite sposobnega, doseči visok promet naših prvovrstnih predmetov, potam Vam ponudimo tem potom naše zastopstvo ter Vam jamčimo, za boljši zaslužek kot v kateremkoli drugem poklicu. Pišite nam in priložite znamko za odgovor, Tehna družba, Ljubljana, Mestni trg 25 I.
Rrauai-ia
nega, kateri ima veselje do, živine išče Franjo Švigelj, posestnik na Bregu, p. Borovnica. -Plača po dogovoru. — Nastop službe takoj.
Služkinjo ££ I"
zna opravljati hišna in poljska dela, iščem. — Srednje starosti tmajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe na Jožef Ulčar, Gorjfe pri Bledu.
Ktmjin tac (hlode) li- .
niipiiH no poVi frej. njev, zdrav. F. Cvek, Kamnik.
Neprijeten duh ust
je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo najlepši obraz. Obe hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno osvežujoče Chtorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zohčasto ščotke, ker isl.-t čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostnnki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s leni temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Ki stane Din. 8'—. Chlorodont ščotka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospodo (trdo ščetino). Pristno samo v originalnem modro-zelenem omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljito nam la oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete bezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 57
Kovači! Na'«nc'ži koks
100 kg Din 85'— Pri večjem naročilu popusti
LJUBLJANSKA MESTNA PLINARNA.
Brez skrbi. Gledališki igralec novi gospodinji: »Moja prejšnja gospodinja je jokala, ko sem šel proč od nje.«
Nova gospodinja: »Tako? Pri meni se kaj takega ne bo pripetilo, kajti tu morate za mesec v naprej plačati.«
Takšne so. Ona (svojemu niožu): »Le poglej, kaj vsega sem ti nakupila za tvoj god: krasno fajfo, par doma spletenih nogavic in pa tole svileno Obleko, v kateri ti bom gotovo dopadla.«
*
Nemogoče. Gost: »Vaš natakar mi j« včeraj poln krožnik juhe polil po hlačah. — Sedaj imam velik masten madež.«
Gostilničar: »O naše juhe? Nemogoče.«
•
Zabukovec je šel s svojim šestletnim Jakcem na vlak, prvikrat seveda. Ko je fant zagledal brzojavne drogove in žice na njih, je vprašal očeta kaj je to. »To so brzojavne žice, sinko moj.«
»Hm,« se je čudil fant, »zakaj pa so postavljene samo na levi strani proge, na desni pa ni ničesar?«
»Veš, Jakec, ta stran je pa za brezžični brzojav.«
#	>v
Sila kola lomi. »Vem, tvoja nevesta -je bogata. Toda, pomisli, ako jo vzameš, [ se boš moral odvaditi kaditi in piti.« -r-»Res je. Ampak, če jo pa ne vzamem, se j bom moral pa tudi jesti odvaditi.«
. . • V .
Učitelj: »Zemlja potuje oliioii solnca. ' Kaj potuje okrog zemlje?« — Mirko: »Cigani.«
ZAHTEVAJTE CENIK
H. SUTTNER - LJUBLJANA 1
PREŠERNOVA UUCA 4 — POLEG FRANČISKANSuE CERKVE — NAJVEČJA ZALOGA UR. ZLA T VST IS SiEBRNSŽE - lASTNA TOV ARN A UR V ŠVICI
fiinM.-ti.KS ETC u cetk« oi
D5» +» — um. -
GRATIS IN FRANKO!
Bril mir«	are, kjm I*« S.ST-
14 kani ji»i» mi E£«	»urti
Sr*W»e vratae rerifice (Cotlier) od
Dia 20'— naprej Zlate ti*Ui* verižic« (Coiiier) *d Dia 85'— naprej
Pr»kiif. Podpisani	reake iai-
airp iunišl e-no, ie trio r«r»;rje»s> gsrrjenje. ii šf
gcvc-ri o c-f-ai. Kdcr bo ->J Mdaj naprej n^irjil to iunUI/nK> prark«, ton pcstfpti proti bjmeo strt-fi Kdnijstd. — lraa fritkui, posest. Cwaf*.
Laško brinje
:ST., zopet t! ralogi FRAN POGAČNIK. LJUBLJANA, Dunajska cesta si. 36.
PrrUi*. Podpisani prekiiru*?<n in obialnjezn v« bese-de. kalen? se® govoril proti Ivani Jarc « ir Rudnika i:. <56 t-er se ji lahvaljajem, J a je od- ' s-tofila <»3 Ociien* iožb? pri sodišro. — Pnttr i J*»et pc>i*->!nik v Rifcinika št. 25.	1
TtaaS »l« i n dakratM'.
M tbfc
Joslpina Jakac
resrilaa ia rrr»'i»« t	pridelki
Rokodelski de« Sovo mesto
Ksa^je »lihe gobe is ra »diravitel«
aeUUa J»s aafrilji dstrai r»ni!
POZOR GOZDARJU
Nabavite si prvovrsten izdele« sekir in plankai, katere poJiliam po pošt L — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem garancijo. MATEVŽ KRMEU, Log, poita fekofja Loka
Prava pot,
11 vsii it izfrssljeiji žiten!
Baiai, iairpaai lira tigreap^eja £i*ljeaje. p&vzreJ^jo »čope «4«zri. ktker b»d;;»ie. tifaajt, ornotir«, tev doJ»ik»!, iaiseiiie t a&esik. a>»:*a)t r fsrebari, peaaBjkeeje spanj*. oe-reselje i o 6e1» is drage ffcjare.
M;-j» rarnokar poažn* nupra-v« V*® p»kat* praro psL kak® »e bole
ssnfctgl mk titii Kol
V brsiari m apjaa&i vzroki, j dank iz zimšiMji fivSuik Mmi 1 ** A»!s»'*t»ib trtnša <ak. — To w»»Se 1 ^ns-oftia fidravja pošjtn vsako® ar
pobjtftjc. tžiia sžsftttieJ	mmisifi vestnega rasist: tVio?S*
BaniMl«. Eto 3Jrif«Ss i-afeisam Meril« ftvfcst 1-olnil a ko« BjtrSk. mi si tebi« aaSt-H mej«.' fcsjS e» »te-V
i at {fcjjfch ^aii, iasjSs T fohatajpfc 6«>*i IBSDHC I»BS;T™I »sukTOMr, ki *---- ■---1 ji !i«aato- mil jam'-™, aapmn 2«oot<fi» snjna^aa na:
Irb Pultusili, M S. i«.
H,
lod trebanja elektac loterije prostovo!)-ee^a gasilnega dmllva ▼ Nadgorid.
10 glavnih dobitkov to zadele it: 1669, 4148, 3724. 4706, 1346, 5390. 143S, 6593. 1033. 6134. -£>»bitki t vrednosti po 50 Din: 5476, 6«88, 7527, 62»6, 2555. 7346, 3955, 5934. 5696, 2143. 5561, 8113, 5401. 5604, 9764. 511!, 994. 105, 3914. 8001, 25S0, 8345. 8046. 626. 8277, 3016. 95?? 4753, 295, 827, 9515. 4946. 1751. 6390. 4037. - Dobitki po 30 Din: 2813. 3192, 2474. 6829. 88. 43S5. 8057, 9506. 5275. 6639, 5006. 5«04. 515. 80S2. 3079, 4141, 5270, 9486, 4498. 7285. 9320. — Dobitki po 20 Din: 1182. 7128. 6013. 5789. 4554. 52S0. 8159, 7582. 6617, 6669. 6559, 2702. 9977. 1578. 718. 2804, 6871, 1733. 9788. — Dobitki po 10 Din: 9131, 8343, 5992, 8677. 20D8. 1292. 1992. 907 , 4734, 5391, 9639, 6631. 436, 807, 5t27, 2185. 95, 325, 1310. 2363. 2206. SM5. 173. S74S, 9275. 151, 1571, 8680, 9499, 559, 7966. 4678, 1565. 1734. 7833, 5926, 6887 . 4035, 5213, 3496, 4911. 8938, 3084, 1973, 7165, 7114. 5164. 7184, 9997. 3251. 46«, (4U3, 7031, 0612. 2171. 95PI. t Sil. 757?. 3Š37, 629?, 5145. 3S54, 5156, 3417. 7901. 1815, «64 , 88% 931. 7905. 8668. 93. 7147. 4063, 3383. 2597. 4906. 242, 3351, 2866. 8611, 4972. 7004. 783S. 2035. 7431, 31»9, 5774. 7803. 1282. «03, 952»5. 4709. 28.13. 689; 1402. 3781. 8744. 3S62, 9494. 1615, 496. 770, 4219, 26«, 38&>. 4653. 8721. 921. 1367. 763. 4556. 7355, 7754 — Dobitki, ki s« n« dvignejo r teku enejfa ®««ca pa razglasitvi žrebania. zajmdete v korist ImUaega dnatra t Nadgorici. Na ieljo se dobitki ivoiijeio po pošti na str a tke lastnika.
Za gasilne društvo: Karata Irca. t i- tajnik.
-■ 1
PREKLIC. Podpisaivs Okora Franc in Marjani i« Pri3iBfo>«t,£* ti9 pri Kranja	ia oM»-
Saje.-« ialjiike o g. Francetu GrašiJu. posestnike ib f<"(ijarja M Klanca pri Kranja ter s? ms sshraljBtevi. <ii j» odstopil od kiteas&ee« poste-panj«. — Ciktrm rr*»i in JVar/«sw.
orožje;
Lorikt paikr. brco-zdg ptito!*, taaokrese, sprejme » poprari!« paškar F. K. KAISER - LJUBLJANA,
Kosfreui trg 9
BJiao aajbciži	i« privit
s\m ter kslesa
n redbion. t>brt ia i»<S»strijo » 1«
ItlMeBKI
B* tnm bh«M.
I-settuii: i uit JuaSi&ek
csce- Tndi ci obrok«'
MaM$ui
Wto Prwšeroo»ega sponisoika-
Vetktai 1» JacosJoTMa^o tekanj: