GLAS SVOBODE, HIjOVENHKI TEDNIK
7.1 KulilTI DlUTUHi
t*j iu«tt A .
I '	' p	1
Glas Svobode.
•	' ' i	r	i
4 GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
HIX) VENI O WEEKLY
Ditotid To T«» Ihtmmi» Or tm limiim oumn.
"OD BOJA DO ZMAGE"!		<«. "KDOR NE MISU SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Stev. 10.	•	Chicago, 111. 8. marca 1907. Leto VI.
Kandidati socijalifltične stranke za letošnje spomladanske volitve v mestu Chicago:
Muyor — George Koop, unijski tiskar.
City Clerk A. W. Mame, linijski usnjfir.
Blagajnik (treasurer) — John Ambrož, unijski maSinist. Warda. Tine.	Naslov.
2 A. E. Cork in. 2358 Indiana a v. Win. Figolah. 3251 Fifth av.
4	Edward J. Dreis, 3214 S.
Ilalsted st.
5	Peter Cunningham
3734 Rockwell st. fi Mtchai-1 J. De Muth,
3!>7 E. 40th st.
7	('has. E. Curtins, CO:j:S Drexel
8	Chas. Knudson, 10043 Ave. Ij !> Chas. Sehlicker, 24 W. 17th pi.
10	Henry Winnen,
304 Hlue Island ave.
11	W. ('. lien ton, 234 Hastings st.
12	J. 0. Krai, 1516 \V. 19th st.
13	G li. Franklin, 1054 Wilcox av
14	Wm. dubbins, ex-president of
A. W. Union, Locnl No. 1
44» AV. Huron st. i;> Aug. Miller. 431 N. Lincoln st. lfi Sigmond Odalski,
730 N. Wood st.
17	John Matthews,
.193 \V. Ohio st.
18	Wm. Zimmerman,
30(5 Jackson lilvd.
19	<i. T. Fraenckel,
213 W. Congress st.
20	John Airdt 730 Van Huron st.
21	Will Brofis LI..vd. 4*00 Dearborn a v.
22	Fi ed Fossler,
258 Black!)awk st.
23	Chas. C,. K nil n. 202 Vine st.
24	Richard Oge, 1608 N.ltobey st.
25	Chas. H. Sand,
17!M> N. Clark st.
26	R. <1. Magisen, 509 Melrose st.
27	Carl Strover, N. W. cor.
54th st, & Roberts av.
28	Adolph Christiansen
546 Cortland st.
29	Chas. Murphy,
4529 Marshfield av.
30	Tlieo. Leverenz,
5207 S. Halated st.
31	Chas. F. Woerner,
843 W. 61st pi.
32	Edward G. Gruhlke
88l8Harvard st.
33	Nels Anderson, 16040 Yale av.
34	Albert Iloeldke,
962 S. Ridgway av.
35	Edward T rede (full term)
14-13 W. Division st. 35 Peter E. Norman (unexpired term)	2380 Austin a v.
Razgled po svetu.
RUSIJA.
— Dne 5. marca so je sešla in otvorila nova ruska duma. Kot prva točka j« bila na dnevnem redu volitev predsednika. Ogromne množico radovednega občin-"tva se je zbralo pred dumo. Vlada se jo bula izgredov, in ker so nastali med demonstranti in policij« spopadi, je poslala vojaško, da patrolira po mestu in svobodno izražen je mi si i j * >ilo zatre. Ko je duma svoj prvi dan skončala, odkorakala je pred zbornico »bruna množica, kakib 40,000 glav, v sprevodu proti notrajnemu delu mesta, no-rudeče ustave i« pevajoč re-Tolucijonarne pesnui.
K otvoritvi dume ni prišel ait i ^ niti noben drug član carske Stem je menda hotel po-i, kako "visoko" spoštuje zastopnike!
sejo ni smel nikdo v pala-Policijft je vsakemu pot za-
prla. kdo®' jo hotel ili poslušat. "Pustila pa je, da je smelo ljudstvo peti revolucionarne pesmi.
Predsednikom dume je bil izvoljen ustavni demokrat Golovin. 'V svojem govoru je izrekel znamenite besede: "Volja parlamenta naj bo jeduaka postavi!" A že dames prorokujejo, da se ho seda jim duma le kratko časa veselila svojega življenja.
FRANCOSKO.
Francoska se bo bržkone pri prihodnji mirovni konferenci v Haagu tudi zavzela za omejitev in /.nižanje oborožene sile. Tu isto bodo baje storile Združene državo iu Anglija. Francija, ki je evropska velevlast in ima kol taka veliko stalno vojsko, teskn nosi velikansko breme za vzdrževanje vojaščine. Vendar pa so v vladnih krogih prepričani, da pogajanja ne bodo imela pravega uspeha in praktične vrednosti. Ce je temu tako, potem pa je najboljše, tla ostanejo mirovni odposlanci lepo doma. Kaj bodo hodili čas tratit in denar zapravljat!
AVSTRO-OGRSKA.
Vsa »namenja kažejo, da pride med Avstrijo in Ogersko prej ali slej <L» popolne ločitve. eKdaj, to je le še uprašanje časa. Ogri, ki >o poprej svoje goreče želje, ustanoviti "Veliko Madjarijo,", kolikor toliko še prikrivali, so v poslednjem času pokazali kar naravnost, da hrepenijo pu neodvisnosti. Ako bi avstrijski merodajm krogi ne bili tako kratkovidni, bi Ogrom njihove željo že daVno morali izpolniti. Avstrijskim davkoplačevalcem je zveza le v škodo; njihova bremena za skupne potrebščin*? so neprimerno višja nego ona, ki jih od raj tuj ej o Ogri.
Ogerske stranke pa so si tudi same med seboj v laseh. Ministri in drugi uplivni politiki si že kiy* javno očitajo drug drugemu razno lopovščine in podkupljivost. Celo oboževani Kossuth je prišel v slabo luč in se mu more marsikaj očitati.
KITAJSKO.
Po najnovejših poročilih i/, osrednjo Kitajske je položaj radi tainkajšue lakote vodno obupnoj-ši. Žane srednje starosti se prodajajo od 10 do 15 dolarjev, otroci pa od 3 do 4 dolarjev. Slišijo se pritožbe, dn zavlačujejo uradniki odpo$ljauje moke, ki jo da-jajo tiijezeinski podporni odbori. V iMiiih krajih, kjer je lakota, sploh ni več živalij. Ponekod i lovijo pse v zanjke ali jih pa pobijejo in takoj pojedo.
NEMČIJA.
—	Dva nemška parnika "Heleno" in "Marsala" sta pri angleškem mestu Dover skupaj trčila. Prvi se je potopil. Potniki in moštvo so se redili na obrežje.
—	Nameravano japonsko posojilo se bo dne 11. marca realizo-valo. Japonska je na Angleškem najela $115.000.0(H), ki jih bo obrestovala po 5*. .
Zadeva M oyer, Haywood in Pettibone je konečno našla odmev tinli v zveznem kongresu. Senator Charmack je v zbornici predložil peticijo, katero je podpisalo do 100,000 delavcev. Peticija obsega prošnjo, da hi kongres ščitil idaške jetnike, in dalje, da se pokrepi postava, ki bi v bodočem jednakem »lučaju strogo z »branila deportacijo iz ene države v drugo, kakor so to storili kapitalisti na zapadu.
Ameriške vesti.
Železniška nesreča pred sodiščem.
Železniška nesreča, ko je dne 16. febr. t. L vlak New York Central železnice skočil s tira in bilo pri tem ustnrčenih 23 oseb, je sedaj prišla pred sodišče. Porotniki so izrek|i razsodbo, da je za nesrečo odgovorna železniška družba, ker se jo po njeni krivdi pripetila. Coroner je skušal porotnike pregovoriti, da bi le nekatere posamezne osebe spoznali krivim, toda trudil so je zaman. Pripravljeni pa so porotniki bili, da obtožijo predsednika in vse ravnatelje omenjene družbe. — Prav so imeli!
Razstrelba smodnika.
V rudoknpu "Richard" v Mount Carmel, Pa., se je vnel smodnik in uničil kovačnieo, nadalje poslopje, kjer je bil kotel, in vsn skladišče za smodnik je
Frgnvski del meči je popolnoma ' okrožju 15 milj
zletelo v zrak. sta Mount Cam v razvalinah. V ni tkijedna šipa na oknu ostala čelu. Trideset oseb je ranjenih, med temi več smrtnonevarno.
Za gladno Rusijo.
Na prošnjo ruskega podporne ga odbora je izdal predsednik Roosevelt poziv, v katerem pravi, da je bila [Htprej Rusija vedno prijateljica Združenim državam (zakaj ,pa a.laj ne več D, in zato on (Roosevelt) prosi, nnj> bi sr nabirali prispe v U^da 8<> pomaga za t i"etTv Rusiji lakota." On sam da je že poslal ček na $100! Z ozirom na splošno blagostanje upa torej, da se bo ameriško ljudstvo izkazalo radodarno. CiiiLno jc, <la se predsednik ne obraba v prvi vi-sti na milijonarje. kateri ediui občutijo "blagostanje". Pri takih prilikah je vedno ljudstvo prvo. On že ve, da kapitalisti nič no dajo, kadar se gre za kako v resnica človekoljubno iu potrebno stvar.
Železniški roparji.
Neki vlak Missouri Pacific železnice je bil dne 5. t. ni, napaden od predrznih' roparjev. Dva, z revolverji oborožena bandita, sta praznila potnikom žepe in si na ta način priplenila kakih +100 v denarju in raznovrstne druge dragocenosti, kakor: ure. prstane itd. Nekega Zamorca, ki se jima je v bran p«►stavil, pa sta ustrelila. Enega sopotnika sta ranila, o roparjih.
Junaška žena.
Na neki farmi pri Higmore, S. D., je gospodar hotel napraviti ogenj in uporabil za to petrolej. Pri tem pa se je naenkrat užgal ott sam iu vsa hi&a je bila v trenutku v plamenih. Njegova mlada žena ga je, vsega opečenega, r. 'največjim naporom spravila iz gorečo hiše, potem pa zasedla konja iu največjVun diru odjezdila v mrzli noči iu le z lahko nočno obleko oblečena, tri milje daleč po zdravnika. Vendar, ko jo prišla nazaj, je bil mož že mrtev. Poročena sta . bila šele
Razglednice, okrašene s steklenimi ali kovinskimi luskinami, niso dopustne, razun če se jih odpošlje v kuverti.
Iz delavskih in strankinih krogov.
-	Delavski položaj v Butte, Mont., je nespremenjen. Kakor se čti.jc, bodo rudniške družbe u-godile rudarjem ter dovolile novo plačilno lestvico, ki bo pome-njala zvišanje plače, Crkostavci iu tiskarji ravnotam še vedno št rajkajo.
-	Charles F. Woerner, član vozniške umije in socijalistični kandidat za aMermatia v 31. ward i mesta Ohicagc, se nahaja v tukajšnjem okrajnem zaporu. Kapitalistična svojat ga je dala zapreti s pretvezo, da je igral večjo vlogo v predlanskem štraj-ku voznikov. Sodr. Woerner piše v joči zanimive članke, katere obajvljo "Chicago Daily Socialist".
V Bisbee, Arizona, so se rudarji pred kratkim združili v močno unijo, katera spada k Western Federation of Miners. Med kapitalisti a la Mine Owners Ass'n je vsled tega nastala panika, i ii zdaj iščejo sredstev, da bi to unijo potlačili. Kaj so sto rili? Poslali so v Bisbee osem mož in jim obljubili $1000 nagrade, če na katerikoli način preženejo iz mesta Cannona in Ra\v-1 in ga. d va*orga n i Zftt or ja ~6d W.'~F. of M., katera sta največ pripomogla k ustanovitvi lokalne unije. Organizirani rudarji v Bisbee so vzeli omenjena dva sod ruga pod svoje pokroviteljstvo ter sklenili, da odločno preprečijo vsako nasilstvo od strani Mine Owners Ass'n,
V Richards premogokopu. Mt. Carmel, Pa., je bila v torek zjutraj velika razstrelim plinov. Mnogo preiuogarjev je ubitih in ranjenih. Razstrelba je bila tako silna, da so je zemlja stresla 25 milj naokoli. Podrobnosti še niso znane.
-- Pozor volilci! V torek due 12 marca je "Registration day". Vsakdo, kdor se je od časa zadnjih volitev preselil v drug volilni okraj (precinct), mora do-tični dan vpisati (registrirati) svoje ime v volilnem kraju, kjer Policija ima dober opisUrfa-j stanuje. Ne pozabite torej.
ako hočete glasovati pri bližnjih mestnih volitvah.
osem mesecev.
Nova določba za poštne dopisnice.
Generalni poštar Združenih držav je izdal nove določbe glede velikosti, oblike in teže poštnih dopisnic. Dopisnice ne smejo biti prelomljene in ne daljše ali krajše kakor 4 do 5 palcev. Po obliki, kakovosti in teži morajo vsaj približno biti podobne vladnim poštnim dopisnicam, barve pa »o 1 ali k o različne, samo da je naslov čitljiv* in znamka vidna.
Izvrševalni odbor mednarodne tiskarske zveze (International Typographical Union) obvestil je vse lokalne zveze, da so se /. dnem 4. marca znižali specijuJni asesmeuti za stavke na 2 procenta. Ko se je pred 14 meseci pričel veliki štrajk črkostaveev, morali so člani vplačevati po 10', svoje tedenske plače, da se je stavkajočim mogla dajati zadostita podpora. Polagoma pa je lineament padal in od l. t. m. naprej zjiaša le 2' i.
— Veliko presenečenje prov-znsa med delavci jeklene industrije, da so jeklarup Midvnle ustavile nadaljno delo, kakih 3000 delavcev pa vrgle na cesto. Ni še znano, kedaj se bodo ali če se sploh IhmIo kedaj zopet otvo-rile.
M 1*11.
Z grozo v srcu Čitamo vsakdanja poročila o barbarizmu v
Rusiji. Nad dogodki, n. pr. o
ujetnikih, katere držijo po cele mesece v zaporih brez vsake temeljite obtožbe in obsodbe, se mora vsakdo zgražati. Toda če premislimo ali je v naše j "svo-bodnej" Ameriki kaj boljšef (Moyer, Haywood in Pettiljone so že nad leto dni zaprti in tO brez vsake obsodbe.) O ne! iste ruske razmere imamo tudi v Ameriki . , .
Ali veste, zakaj je hotel predsednik Roosevelt; uvesti cenzuro nad časopisjem, katero nadrobno poroča o sedanji obravnavi proti morilcu in milijonarju Thawu v New Yorku? Bacon, tretji pomožni blagajniški tajnik v Wash-ingtouu, je bil intimen prijatelj umorjenega Stanforda Whiteja in se je baje ono noč, ko je Thaw izvršil umor, nahajal v njegovej družbi fiia^Madisou Square Garden, Bacon jc pa tudi Roosevel-tov prijatelj, in obema je zelo hudo, če bi prišla vsa resnica iz Whitejnvega "tempeljna proste Ijuibrtzni" na dan. Resnica je "šiba božja", in zato se je.marsikdo boji.
"Washington Herald" poroča, da je Rev. Clark, kaplan na vojaški akademiji v Annapolisu, nedavno pridigal vojakom tudi tole: "Možje! Ne smete paziti, da se bliža velika vojna, ki bo ravno-tako sveta (?) in potrebna, kakor so bile vojne nekdanjih Izraelcev. Olj kina vejica — znamenje mi-riV—Hm izginila. Jn ha njeno mesto pride krvavi meč. Dokler imamo kimone in puške, trdnjave iu mornarico, je nesmiselno verjeti v bodoči mir." — Isti list. nato dostavlja: Well, vsaka šema s +200 na mesec, kot je Rev. Cl|rk, nam lahko pridiguje o starih merilnih doktrinah, dokler s/ ljudstvu /ljubi, da na posiliš,i nI: celo verjame.
Parni k Larehmont, ki j. nedavno potopil z dvesto osebami, je t,}] — kot se poroča — stara obrabljena škatlja. in ie bil tudi prepovedmi za plovitbo. Sove ia lastniki tega parnika se niso /.menili za nevarnost, ki je izpostavljena potnikom, temveč bilo jim je za nekaj več dolarjev profits. Bog-profit je požrl dvesto človeških duš! Iu še so ljudje, ki ob volitvah glasujejo za teira boga !
V New Volku se nahaja katoliška cerkev, ki je vredna milijon dolarjev in lota. na katerej stoji, se ceni na dva in pol milijona dolarjev. 'In v tej cerkvi se slavi božji sin Jezus, kateri ni imel toliko svojega prostora, da bi nanj položil svojo glavo. Zdaj pa pomislite, ljudje božji, kje je krščanstvo! V New Torku se nahaja na tisoče in tisoče siromašnih mož, žen in otrok, kateri počasi u-mirajo v raznih zndn'hli'h 'sltopiir
Moyer Hay wood Pettiboni
Zagovorniki ujetnikov Mover & eons, so stavili dne ti. t. m. predlog, da naj sodnija od, obtožbe odstopi, ker se' slučaj pri zadnjem terminu ni obravnaval. Predlog so odvetniki podprli z dolgo vrsto formalnih zakonskih določb.
Tek obravnave bomo samo ob sebi umljivo pozorno zasledovali iu poročali vse važnejše stvari.
Fouček & Company.
Olavni zastopniki parobrodndi društev. Pošiljajo denar v staro domovino ro sicer 100 kron za $20.40. — 586 R. Center Ave., vogel 18. ceste, Chicago, 111.
2"
«LAB SVOBOD«
Na devinski skali.
ZgoJovmska povest, PRVI DEL.
(Nadaljevanje.) ,
' V.
"Vsi," zaostala sta iu dvia, ki lovita kobilico našega jetnika. Žc pol ure se podita; zanjo, pa se ji ne moreta približani."
Jiuri se je pri teh l>csedah zadovoljno nasmehnil, kakor da mu je ta vest v posebno zadoščenje.
"Toliko slabše zanju," si je mislil Jouri in se dal mirno privezati muli aa> rep.
Potovanje 11» trajalo dolgo. Nar visoki skali jc stal mooan gradič, do katerega1 je vodila stana [>ot, ki so jo 'konji le jttko težko zn Kigali. Med <|x>toma se je čmi Peter večkrat približal JttrJu, ali vselej se je devinski vkukir, ki se je sicer prijazno razgovarjal z razbojnki, tiaiko zaničljivo Iti ž.Jjivd, obrnil stmu oil1 Petra, da je ta kar divjal jeze in Jitrju grozil z najhujšimi untkami in najstrašnejšo smrtjo.
R&zliojnikom se je čadno zdelo, da je Juri z njimi prijazen, medtem ko žali in ponižuje njihovega [x>-glavarja. Spoznal so. da jih Juri Ijohj ceni, kakor črnega Peti a in to jim jc ugajiaJo in jim je laskalo. Seveda iri nihče slutil, da je Juri postopa'!« namenoma tako, da je to preračun j-en manever. Juri je vedel, da ne odloča črni Peter sani o usodi jetnikov, marveč da imajo pri sodbah vsi razbojniki enake pravice. Mislil1 je, da je zanj najbolje, če dobi ttuzbojnike na svoje strati, in zdelo se mm je, da to najprej doseže, če jim izkazuje prijaznosti in jim kaže neko spoštovanje a tem,, da prezira njihovega vodja.
Razbojniki so se bdi, da se črni Peter kir na ipot-u loti svojega jetnika, in zato je tiwti, ki je bil jx>-stavljen za> čuvarja, svaril J urja.
"Mladi mož, nikar ne izzivajte Petra; če ga prevzame jeza, \<as zabode na mesitu."
"Prijatelj," je odgovoril Juri, " jw ne Ikmii nikdar |x>zabil, kar sem doživel z mladim medvedom. Zasačil sem ga, ga podrl in gai prijel za zadnje noge, da mit zabo dem voj :iož v vrat, a medved se jv < hrni'1 in me je ipopadel. U<hrgal mi je od rame kos mesa, tako da setni gaj moral izpustiti in da je mogel i*>bcgnki." lin tiho je šepnil razbojniku/ na uho: "Prijatelj — jaz sem kakor mSad medved; zobe rt nam dobre in če me čnii Peter Midi drž- za roke, njegov nož šc ue tiči na mojem vratu."
Razbojniki, 'ki so bih |>ola->tili gradu, pr hiteli svojim tovarišem ivasprosti in jih radostno pozdravljali ter s tem naredili konec pogovorni. Razbojnik! so se {XKlviza.ll, da pridejo čini prej v grad in Komolja je za njimi zia-klcnil velika vrata.
Črni Peter je stopil s 'konja in doVčil dva razbojnika, tla ostaneta na Vtra/i. • «rad je »icer- ležal na samotnem kraju, precej daleč od vasi, ali črni Pdter je bil vedno previden in se je tudi v gradu bolel zavarovati zoper vsako presene. cenje.
Crni I'eter je s toplimi besedami hvalil Komoljo, tla je tafko naglo in spretno zavzel grad in naposled rekel:
"NTo, tudi mi ni sitno pasli lenobe, ljubi Komolja; lej, kake ptiče smo ti pripeljali v tvoj železni ptičnik."
"Kdo [»a je ta oskubljeni jastreb?" je vprašal K«.molja, kažoč na devktskega vladarja, ki je utrujen sedel na kamnu pri vragih in. si s posebnim zanimanjem ogledoval Komoljo-.
"Oskubljeno le izgleda," je dejal črni Peter, "ali to je redek in plemenit ptič, kakršnega še nismo imeli v svojih rokaJi."
"Ta mfaden'c v kramarski obleki." se je čudil Komolja.
"Ta mladenič v kramaraki obleki. da, kajti ta ni iiibSe drugi. kor gospodar kraške zemlje, devinski vladar Juri."
Komofja ni nice»r odgovoril.
Cez njegovo, lice je šinila senca nekake giujeuosti, a izginila ravno tako "hitro, kakor se je bila prikazala. Toliko glasneje pa so pozdravili razbojniki razkritje črnego Petra, da jc ujeti mladenič v kra-mar.ski nošnji Juri Devinski. \ si so obstopili Jurja in ga gledali nekako s strahom in občudovanjem, pi tudi z jezo in sovi aštvom, Toda njihova |xizornos«t se je kmalu obrnila na drugo stran. Komolja je jtaanreč naenknat silno čudeč se planil k 'menihu in nanj priklenjenemu grešniku iti potem na ves glas zaklical:
"Na mojo dušo — ta bosonogi priklenjeni grešnik jc moj znanec. Slušaj, črni Peter, to ti je ptič, da ga v treh kraljestvih ne dobiš enakega. Ali veš, kdo je ta človek, ki ga menili vlači za selioj kakor psa r
"Kdo je, kdo je?" so vse križan vpraševali razbojniki in se kričajc zbrali okrog Komolje, da jih je ta moral s komolci od sebe •peli aiti.
"Ta človek," je pripovedoval Komolja, "je Mihael Galengano, najbogatejši meščan na celem Furlanskem, posestnik neizmernih zemljišč, mož, ki ima več /lata, kakor bi ga mogle ivesti vse na-c mule in vsi naši konji."
In obrnivši se k jetniku, je dostavil :
"Mihael Galengano, spokorjeni krivoverec. bodi pozdravljen na našem gradu. Tebi na čast ga bonu« danes pili. — Hej, hlapci, pripravite mizo v veliki dvorani in nanesite najboljšega vina, saj so ga polne vse kleti."
Razbojniška četa črnega Petra je hib številna, a vendar so našli vsi obilo dela, ib so pripravili bogato večerjo. Eni so prirejali mize, drugi so nosili vina; ti so klali, oni |>t4di, tretji so netili ogenj in znašali drva, dočini *o drugi pripravljali za družbo ležišča, kakor bi vedeli, da bo jh) večerji nemogoče.
Nekateri razbojnik >.0 ostali pri jetnikih na dvorišču. To dvorišče je bilb -tesno in tlakovano z neokle-sauimi kamni, ali Mihael Galengano je bil tako izmučen, da je le-tjel na te kamne in utrujenosti zaspal. dočrm je nanj p Sklenjeni menih ponosno stal kraj njega, kakor da njegovo telo ne j*»zna utrujenosti, Ranjenega Vtdala razbojniki slekli iz volčjih kož, dasi si* je brali 1 na vso 1110Č, proseč: "Jaz sem vo!k, jaz sem volk It|>e Jute; pustite mi volčje kože, drugače me ue bo s|x>znala."'
Juri 'je sedel nepremično na kamnu kraj vrart in sledil s svojimi pogledi črnemu Petru in Komolji, ki sta živahno govoieč hodila po dvorišču snu in tja. trni Peter in Komolja sta bila stara prijatelja in srta dolgo let združeno ropala in plenita |>o -Furlanski in (Soriški, Koroški in po KraiVjskem. Podobna pa si nista bila čisto nič. Črni ['eter je bil velik in močan, trd in štorov. Komolja pa vitek in resen, nekako ponosen iu plemenitih potez. po katerih bi pač nihče ne uganil. da je razbojnik Črni Peter je bil kakor hudournik ; postal jc rozlvojnik, ker ga je narava v to gnala. Komolja je bil pa človek, ki jc iz proste volje, mirnem preudarku krenil na jx>t krvi in hudodelstva.
Juri je zdaj in z.k'ji ujel kako besedo tega jogovora med črnim Petrom tu Komoljo in iz teh besed ji- prišel do prepričanja, da ga je I lasan vcnderle izdal ter do še žalost nej šega prepričanja, da ne ute-če strašni smrti. Na flrugi strani ga je močno pretreslo ime
Mihael
Calengaiio. Spominjal sc je, da mu je Katarina dostikrat pripovedovala o svojem stricu istega imena, o njegovih velikanskih posestvih in o. njegovem ogromnem premoženju ter o njegovih krivoverskih nag-nenjih. Vse, kar je bil povedal Komolja. 'j,e Jnrju pričalo, da jc Mihael Galengano stric njegova Katarine.
Glasni k|ici so naznanjali, da je večerjat pripravljena iti razbojniki so peljali svoje jetnike s seboj v veliko obeclnico, ki so jo razsvetle-
vale na steno privrščene mogočne plamenice.
Stari grad, v katerem so se razbojniki čutili popolnoma varne, je bil last imovkega čedadskega mesit-jana Bernards Sicer se je bil črni Peter z njrm domenil, da se nikdar ne dotakne njegove lastnine, zaikar mu je Ilernard dajal vsak«> leto pet konj i ud vaj set! beneških cekinov, ali črni T^eler je imel navado, je rad pozabil na svoje prisege. V tem skičajor ni bilo p< zabljenjc, {k>-jh->1iio; črni Peter ji- pač dvojim 'judom dovolil, da izpraznijo kleti in jedilne shrambe, ali prepovedal jim je, se dotakniti drugih reči.
Razbojniki -o svojo večerjo zalivali z najžlaluuejšinii vini, kar so jih našli v kleti. Bili so izmučeni od celonočuega in celodnevnega potovanja in ^i zdaj vobilni'iue-ri privoščiili vsega, kar je bilo 11a 1x»g:uto obloženi mizi. Plamenice, ki so gorele ob s-tenah; so kmalu ua-,{*>lnile dvorano z gostim dinx>m, iz katerega so strahotno sijale ba-kije. Tudi vino je kaj hitro učinkovalo na razbojnike, <ka so začeli kričati, razbijati jo mizah in > hri-j »a vini i glasovi prepevati razuzdane pesmi. Vsa surovost teh divjih ljudi je bruhnila 11a dan in razvila -r je tu pijanska orgija, tam nov prepir, pri katerem so >e bleščala liodala- v rokah nasprotnikov; ta je metal steklenice ob ud, drugi je jetnike |x>lival /. vinom ali jih dra-y.\\ s tem, da jim je držal ]x>d nosove kose slastne pečenke, ki -o jih jMKcm dobili ]>si. Bilo je kakor v peklu.
Kdiini Komolja je o:,tal miren in se ni dotaknil vina. Juri je to opazil a >i tega ni mogel raztohnačiti. Pazil je pa neprestano na Komoljo zakaj zdelo se mil je, da je ta najnevarnejši vseh razbojnikov in da je ostal trezen in mizen, samo da bi noben jetnik ne mogel izkoristiti pijanosti drugih razbojnikov.
"Dečki moji, zdaj je prišel čas, 1I.1 sodimo jett tke." Tako je ozna-11 1 črni Peter s tako mogočnim glasom, fla je jjrekričal velikanski hrup, ki ga je delalo šestdeset vinjenih divjakov,'a vendar je moral Komo? j a vsakega posameznega razbojnika |x>sebej |x»miriti, da je končkio utihnilo petje in kričanje iu je nastal mir.
Kazbojniki so prijeli jetnike in j i' 1 g^ali pred svojo mizo, tja, kjer je sedel njihov poglavar. Juri je zdaj videl, da je črni Peter tako jjo'm vina, da ni v star.u, se ilvigniti m svojega soicleža, samo svoje zalile. krvave oči je grozeče obračal zdaj. W tega. zdifj na onega jetnika in tuleč kakor volk. 'jim pretil z n:ijihujš'mi mukami.
Pred stolom črnega Petra sta se-d i j prvič pri šla Juri m menili tako hlizo drug drugemu, <la sta 1110-g!a (»gledati \ "či. Motrila sta sc ]> zorno, ali iz nadovednosti, da hi m -poznala, ne pa da bi drug drugemu v tem nevarnem trenutku |) 'iiuigaki.
V tem mi sc začeli razbojniki tned >el*»j prerekati, katerega jetnika naj prvega sodijo. Komolja jr telim prepiru hitro 'naredil konec, Nagnil se je k črnemu Petru in mu nekaj zašepetal na ulio, po* tem pa oznamil družbi, da prideta prva na vrsto menih ?i; narij j»r:ko-vani Mihael Galengano. "Najprej pridejo denarne reci na vr-to." je šaljivo dostavil. "|)otem šele zabava."
Juri /11 blazni pevec Vidal sta morala stopiti na stran, tako da sta ostnla pre,<I "sodnim stolom" p?janega razFx>jnika k Mihael Ga-ldngano in namj prikovani menih. Razbojnik'! so motrili svoj i žrtvi, si šepetali na ivho različne o|K>nnije in uganjali polglas/nr, vsakrvrstne šale. dočim so se drugi resno držaji kakor sodniki prodno začno obravnav«». Pfwiosno in samozavestno je stal med njimi Komolja: Juri je kar zamakneu gledal to lepo bledo Ticc, a vendar je skoro zatrepetal, ko je zagledal dolgi j*>gled, s ^katerim se je kakor satan po svojih podvržoncib ozrl Konwlja po dvorani iu potem zaklical: (Dalje pride.)
Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga sam prodneira.
Kmetija. t
Is stare domovine, V.
Tedaj 1xj vsaka deiela svoje in-dnstrijclne dela vac doma imela in preskrbeli imela .z živili. Tedaj 1*> treba več iz dane poljedelske zemlje dobivati, kakor sedaj. Kmet bo moral biti jako učen človek, kakor že j k »sta j a j o mestni, f.d>rični delavci, kmet pa še bolj, ker 011 ima z živečo nairavo opravit*, katere življenje mora dobro'poznati.
Nov kmet stopa' na plan. Vidimo ga že 11a Angleškem, posebno pa t ki Nemškem, h Francoskem. Danci so spravili rejo kra k na 20 litrov na (Umi. Svinjeroja je uprav velikanska na Danskem. Majhen danski narod je kmest, bil je pred 35 leti še analfabeteu, zanikern, majhen narod Danes ji vsled svoje kmetije za angleškim narodom najbogatejši na svetu. — Francozi »o vrtnarji, ki že po škrat na leto krompir iu nekatere druge sadeže, sočivja pridelava jo. Na majhnem -vetu 1 -"5 acres (acer x/i orala) v bližini Pariza prideluje 5000 vrtnarjev vse prikuhe, (Genitise) sočivja za milijona Parižanov in še odproda dosti istega v London. Na Nemškem so vasi, ki pridelujejo samo j eden sadež, npr, krompir, čebulo, tobak. Ti pridelujejo velikanske količine iu dobre kakovosti, tako da zraven ti kmeti prav dobro živijo in še dosti časa1 dobijo, da se učijo, da' za svojo omiko skrbijo, Zilaj se upr. s sade.ijeni, okopa-vanjetn žita dobi iz jednaga zrna do sto klasov. Japonci, Kitajci ki so stari vrtnarski kmeti, žito presajajo. okopavajo in dobijo na pol oralov sveta vse žito za jedno večjo famiKjo. Odslej naprej bo kopača, motika glavno orodje. Veliko več dela zahteva okopavanje, a tudi ■trud obilnejše plača. Velikansko je zrasla kmetija tekom druge i>o-kvice preteklega stoletja: Vrtnarski kmeti trdijo, da zemlja nima meje rodovitnosti, čim več in cim ■Itolj se jo obdelava, tem več rodi.
Sevedii imajo ti vrtnarji vod<^a razpolago, ka'kor hočejo, oni^^' hodijo v procesijah prosit za dež. Vodovodi kanalizacija so veliko delo modernega kmeta; V Egiptu, v .\|ezo|*>tamiji mi poznali to napravo pred več tisoč leti. Jste so kmetijo držalo |*> k<mci. Ko so te naprave opu-tili, umrl je tndi kmet. Danes so v teh krajih pustinje. Moderni kmet ve, kaj je voda rastlini Veliko stane kanalizacija, a zadruge so ji kos.	•
I11 nekaj posebnega se pojavlja: vileposestva umirajo. S plačanimi delavci ue nioreijo delati, in uf- dobijo jih več. Dokler so na tretjo kopico iiv za drva, lisije osebenjke dobivali na delo, je šlo. Zdaj pa gre tudi kmetijski delavec v Ameriko. In v vsakem oziru kmet it je inaiitjši kmet. ki sam > svojo <lruži-110 dela, l«>ljše, kakor veleposestnik. \*eleposcstvo je le moglo živeti s tlakarji. \ intenzivnem delu je mali kmet jakŠi. Danes se ne da več delavec najti v nfkater h deželah, ki bi za male, ali večje mezde na velepose?«tvu delal. Nemški ve-leiposestniki dobijo žc zanemarjene eteomikane Poljake, Slovake, Ruse za delo ob hudem delu: drugod >•1 knpi kmetski dek.vec jKircelo, na njej postavi kajžo. in to parcelo obdela. Na Nemškem pa celo vlade skrbijo, da dobijo kmetski delavci svojo zemljo. Da dobi revež za nakup zemtjišča denar gre kani v industriielno tlelo /a par let. v AmerKko, in tam nekaj prihrani. Nekaj dobi pa i7. hranilnic denarja, ki ga počasi splača. Na malem svetu mora ta kmet sedaj postati vrtnarski kmet; sedaj lahko prodaja. Par svinjčet zredi za prodaj, jedno zase. Krava da pol življenja, nekaj knirctnina. Veieposestva ne morejo več delati. Brez delavca najlepša grajščina ni kaj vredna, če ni po večjemi graščinski svet bosta. Veieposestva se bodo razpar-cclirala povsod. V nekaterih krajih, kakor na Slovenskem, bodo skoraj že vsa. Glede velepojestev in malih kmetij naj govori dobri agrarni pisartelj, soc. demokrat Dr. David:
"Ako pravijo nekateri socijali-
sti, da je mala kmetija politično, soc tja! no. i u ekonomično uničena, da jo na smrt-obsoja vsegamogoc-nost kapitala, uj>liv vede .in koristi. vseh, in če pravijo, da bo plug z gonilno šilo sopare ravnotako kmetijo rcvolucijoniral, kakor jc stroj s parom iittustrijo, dokazujejo zastopniki nove struje v soc. demokraciji, da plng s parom in vs$ drugo Hega ne stori, da se nasprotno male kmetije( okrenčajo in da |K>staiiejo aktivne. Kmet se ne briga za te sodbe. Kmeta ni nikjer 11 i ličil veleposestnik kot obrtnik, ilelavec Tekmovalec.
Moč meča, roparsko gosjodar-stvo, fevdalni in klerikalni prijatelji kmeta so uničili kmetske eksistence v masah. Grozovita reva je sjnemljala ropanje in razlastitve kmetske zemlje. V tekmovanja v delu je (>ar kmet vselej bil mož na svojem mestu. Vsaj, nemški kmet, skozi stoletja. Tlakai jc ix>ka>zal, ko se je znebil fevd al s tv a, da je gospodarsko sposoben živeti. Mali kmet uspeva, velejxjsesttiik pa mora. kakor nekdaj ve. ki industrijalec, sedati kri vseh davkoplačevalcev Drž. davki velejoscstvo šc držijo. Le s to pomočjo in iza'jiljen- • jem iz slovanskih deželi importira-nih kulijev se more še držati, — ^ Glede industrije in rokodelstva vel« ja tole: Kooperacija, delitev dela, inašinerija, to so vse jxjzicije, 11a katerih sloni višja sposobnost dela
v	veliki tovarni, v melianični produkciji. Racijonelnejša izraba Či-nitcljev delavskega procesa [)o velikem merilu, varčevanje s časom in prostorom, ter kontrola v razdelilo razvrščenem mehanizmu' tovarne, delo velike mehanične moči, 7. veliko preciznostjo, hitrostjo In rafinmaom delujoči sistem.mo dernega stroja in zraven velike tr-gov\>ke in financijelne koristi tovarne pri pridobitvi produktivnih sredstev in pri prodaji produktov, kako hoče mali obrtnik rokodelec tekmovati s svojimi majhnimi močmi in orodji, s svojo metodo dela in kako konkurirati » svojimi maj-> •linimi denarnimi silami kot kupec in prodajalec na svetovnem trgu!? •Na kmetiji nimajo te velike pozicije industrije merodajnega mesta. Stroj ima le relativno veljavo. Ta se ne da povsod rabiti, on mora dolgo časa mirovati brez dela. — Majhni motorji, ne vel'ki, služijo kmetiji. Tehnične iznajdbe niso toliko revohscijonkale kmetije,",,: ampak pravo spoznanje zveze zemlje z rastlino, živaljo. Kmet ima opraviti 7. živečimi stvarmi.
Fizikalno in kemiško zboljšanje zemlje, uravnavanje razmer vlage, umno splošno in posebno gnojenje /. naravnim in umetnim gnojem, ter zeleno gnojenje, pomnoženje kmetijskih rastlinskih in živalskih plemen, izreja. požlalrttijenih, razmeram iu za' posebno porabo najprimernejših varijetet, skrbno negovanje organizmov 111 njih varstvo pn>ti neštevilnim sovražnikom in š-kod'jivccm — na tem polju ela-
vi	kmetijski napredek svoje največje zmage. Hitra zvrš:tcv media-niškega kmetijskega dela ni brezpomembna, vendar ni glavna rec v razvitku gospodarjenja. Bistvo tega razvitka tiči v jxjvisanjil živi-jenske moči kmetijskih rastlin in živali j glede vrtanjih i>ogojev tispe-vanja iii glede s|x>poln:tve no<rcc-joga organizma.
Kmetija zalttcva dosti kvalificiranja ročnega dela. Kje naj <k>bi v elepo^estvo te roke? \YVpo-estvo mora z mezdnimi sužnji delati. To j flelo je za nič. Kmet je sam svoj. neumorno delujoč, za svojo skrbeč in misleč delavec. Bistvc kmetije zahteva, da je delavec njej osebno interesiian, zato tudi varoval, da zemlja ne izj rodovitnosti. Vsega tega nima velc-posesitvo z najetimi delavci- To velja namreč v razmerah rast intenzivnosti dela, v katerih sedaj. Zdaj nastopa tnali kmet la stopi 5 sokmeti v zadruge, in ko [»ostane kmet močnejši, ka vsak veleposestnik. On s por -zadruge kupi mašine, kar jih rmalo treba pri kmetovanju, zac iga mu tudi vse drugo potrebno in njegove pridelke piodaja boljšo ceno."'	(Dalje pr
GLAB 8VOBODH
Lev Tolstoi:
Moje verstvo.,
Poslovenil Ivan Kaker,
(Nadaljevanje.)
VI.
Prepričan seni bil, da lewi v tem ravno tako krivo razumevanje, kakor pri besedah "AV sodite!" Čutil setn, tla se, istotako kakor v onem pojasnilu, '.tudi tukaj pri-prosto, važno in lahko izpolni j i vo prikriva in omalovažuje. Kristms besed: "Idi itt Spfavi se ž njim" — ni mogel talko razumeti, kakor sc umcva-jo (namreč: "sprijazni se ž njiim v mislih"). Mislil sem, da pove Kristus to, kar izraža z besedami preroka: "Ne zahtevam žrtev, marveč usmiljenje in ljubezen do ljudi j. In zato, če se hočeš llogu <iopa-sfi, domisli se preti svojo molitvijo, jedi kdo na-Te jezen, in skušaj ga potetn pregovoriti, da bo jezo opustil." — Samo beseda "brez vzro-ka" zatcuiuila mi je jasni, pripro-sti pomen te misli. Ako hi se ista izpustila, bil bi smisel jasen. Toda vsi razlagalci in kanonski evangelij (to je cerkveno pojasneni evangelij) so bili proti mojemu nazoru. Če bi svoj nazor spremenil, potem bi mogel imeti poljubno tudi v o-stalem svoje mnenje, in drugi tudi tako. Vse radi edine te besede. Ce bi ne bilo te, bilo bi vse jasno. I-n skušal setn, to besedo "brez vzroka" filologično (jezikoslovno) raz-tolmaičiti tako, da ne hi škodovalo smislu celote. Odprem univerzalni leksikon in vidim, da pomen j a ta, v grščini elky se glaseča beseda tudi "brez cilja", "brez pomisleka". V nekem drugem leksikonu sem našel isti pomen. V kontekstu našel sem jo «ia> onem mestu le enkrat zapisano. V pismih pa se nahaja pogostokrat, zlasti v pismu na Korinčane I «5- v ravno tem smislu, tako da je torej ni blo možno drugače razložiti in ji dati kakega drugega pomena ter da se je moralo priznati, da je Kristus rekel: "AV jezite se brez vzroka!'
Toda jaz priznam, da bi j Kamenjalo za-me odpoved in ločitev od evangelija, aki> bi Kristu> na tem mestu re- rabil lako iu jasne besede in stem dal možnost, na ta način jih ume vat i, da bi od njih ničesar več ne preostal*). I.e eno in zadnje upanje sein še imel: se-li ta beseda ' brez vzroka" nahaja v vseh spisih? Odprl sem razne izdaje evangelijev. iskal sem pri < Iriesbacbu, v katerem so vse te zabeležene, to je: kako. v katerih spisih in pri katerih očakih .se ta iaraz rabi — in v svoje veliko veselje našel setn na robu opazke, ki s<> se vse nanašale na besedo "brez vzroka". VeČina evangelijev in izrekov cerkvenih očakov sploh nima te besede, torej je večina istih mislij ka'kor jaz. Pogledal sem v najstarejši spis, v Teschendorf«, — one osodepolne besede ni; i* »gledam v prestavo Martina Luthra, ki bi mi najkrajšim potom hrti ko stvar razjasnila. — a tudt tukaj jc ne najdem.
Ta besedi, ki Kri-Uisovemu nauku tmici vso pomenljivost, bla je v nekatere izdaje svetega" pisma v 5- stoletju utihotapljcna, le v najboljše izdaje evangelijev ni prišla.
Našel se je nekdo, ki jc to besedo pritaknil, — in našli so sc ljudje, ki so ta t lost a vek smatrali za dober in ga razlagali.
Kristus te grozne besede ni izgovoril, je izgovoriti ni mogel, — in oni prvi, jasni in prprosti smisel tega odstavka, ki je iznenadil mene in dnige, je pravi.
Treba bi mi bilo le pravilno razumeti, da prepovedujejo Kristusove besede vsako jezo proti komursi-lx*li, in potem bi tudi oni dve prepovedani besedi "racha' in '"norec", ki sta me prej vznemirjali, dobili za-me drugačen pomen, kot pa prepoved. rabiti psovke. Čudna hebrejska beseda "raeha", ki se ne da prav prestavi Vi, pa mi je vse pojasnila. 'Radia" jjomenja pohoje-nega, uničenega človeka, ki nima več pravde živeti; človeka, ki se ne upošteva kot tak. Množina "re-stoji v knjigji sodnikov IX, ■ »na pomen "zgubljen". To-
rej rabo te besede Kristus prepoveduje. Kavnotajco prepoveduje, reči komu besedo "norec", ki mis oprosti dolžnost i j napram našim bližnjim. Mi sc jezrmo in. delamo ljudem hudo, in da bi se opravičili, imenujemo onega, nad katerim se jezimo, "izgubljenega" ali "blaznega". — in. ti dve besedi Kristus prepoveduje. i
Namesto temnih iu najrazličnejšemu' tolmačenju izpostavljenih izrazov v verzu —2(y, razodela se mi je priprosta, jasna in določna prva zapoved Kristusova:
"Živi miroljubno z vsemi ljudmi in smatra} svojo jezo proti njim kot neopravičeno; niti enega ne imej za zgubljenega ali neumnega. In ne sattk), da smatraš 'kot nepotrebno sz'ojo jezo, tudi jeza svojega bližnjega proti Tebi naj bo v Tvojih očeh nepotrebna, fn zato idi, predno moliš, k onemu, ki je na-Te jezen, spravi se ž njiin in zatri svoje sovražno čuvstvo proti ujomu. Potrudi1 se pravočasno, da zginejo s sveta vse sovražnosti med Teboj, in Tvojim nasprotnikom,' da ta sovražnostni čut ne |>o-stane v Tebi in v njem tako močan, da bi vaju uničil." —
K maku |»o tej prvi zapovedi j*o-stala mi je jasna tudi druga, ki se nekoliko nanaša tudi na staro ]>o-stavo. \ Matevžu V, 27—30 jc rečeno: "Slišali ste, da se je starim reklo: Ne 'prešestnj' (Iss. XX, 14—28). Jaz pa vam pravim: "Kdor žensko s požel j en jem le pogleda, ta je v svojem srcu zakon z ■njo že prelomil.	če Ti pa
Pvoje desno oko nagaja, iztrgaj ga in vrzi ga pn»č. ltoljšc je za-Te, da >e eden Tvoj ill udov uniči, kakor pa da bi bilo vrženo v pekel v se Tvoje telo. Ako Ti nagaja, desna roka, odsekaj jo in vrat jo proč. Ik»ljše je za-Te. (Ta se eden Tvojih udov uniči, kakor pa da bi bilo vrženo v pekel vse l voje tel<»."
V Matevžu V, —$2 je tudi rečeno; "Kdor -e od svoic žene loči, naj ji da ločilno pisii.o ( V, Moze-sovat knjiga XIV, 1 ). Jaz pa Vam pravim: Kdor se oil voje žene .0-či (izvzet je zakonolom). ta je kriv, da prelomi zakcu, —- in kdor snubi ločeno, prelomi zakon."
To sem si razlaga' tako: Č lovek ne sme uiti na to misliti, da1 "bi se /družil s kitko drugo, nego s to, s katero jc združen, — in nikdar ne more, kakor >toji v postavi Moze-sovi. svoje žene - kako drugo za menjati.
Kakor >e nasvetovaro v prvi zapovedi, da se naj jeza zanhiši takoj v začetku, tako govori Kristus tudi tukaj, da izhaja vsa nemoral*-■om U* iz tega, ker mislijo žene in HHužje, da služijo drug drugemu le v /; lostenji po/el;ivo>ti. [ )a se temu izogne, treba je vse odstraniti, kar |x)željivost pov/nOa, vse zabraniti, kar jt> vzbuja, in nikdar zajv st ti žene, s katero smo enkrat združeni, ker sc stem zopet povzroči ločitev. Zapuščene žene zapeljujejo potem drugi možje in na ta način svet demoralizirajo.
Globoka 11» x j ros t te jx>stavc me je iznenadila. \ se /lo med ljudmi, ki izhaja iz spolnega občevanja, je s lo zajiovedjo odstranjen«i.
Listu v podporo.
Franc Cimcnmau 25c — V Ely, Minn., nabrati na dr.11 Matijevega godovanja: ker Elvjski t»licaj zapira |*» krivem poštena dekleta v ječo 5Č; ker jih je hodil župan v ječo "tolažit" ioc; kir niso marale njegove "tolažbe" 3c; ker so ga potem v Dultrth ovadili 5c; da bi še kaj več takih mestnih mož imeli ic; da bi jo naš father Huh kmakit txl-rinili (bisaga1 je polna!) da bi prišle na El> kake fujn punce 2c ; da bi se človek boljše jKJČutil ic»; o, srečen prostorček lam za vasjo f ic; cia bi dobil pridno, lepo ženko 3c; zato ker sva' tam za vasjo "du-*rak" igrala 25c; ker rem ga "fest pihnil" ioc; zato ker ^110 v Ely pametni Slovenci 7C» za cerkvene odbornike 3c; ker je predlog na $5 potrjen "c; za obljubljene podpise -^c; ker so se skesali 5c; me veseli jc; ker niso vsi dali ic; obljubili so pa X ] ker se ne izplača 4c; je še čae ic; ker se ustanavlja samostan 3c; ker nun ni potreba ac; ker je
ponoči od svojega dekleta pobegnil 5c; ker jc izvoljen, da bo peso rezal 5c'; ker na sokolski veselici piva ni prodal 5c; se jc tnočno jezil 5Č — skupaj $1.35.
Ker sent se udeležil teatru v cerkvi 10c; ker jo bila malina slabo zrihtana £>c; ker je g. Sojar obljubil, dOi bo za drugi večer yia-jSino bolj sfiksal 4e; da bi nam šc več takih zabav priredil 3e; ker je Sojnr dober tolmač 8e; ker je večkrat molčal Se; ker smo Slovenci v Ohicagi na svojo cerkev ponosni 2e; ker se ne bojimo, da bi se turn podrl 5c; ker je g. Sojnr kričal, da so delavci boljše plačani nego farji 5c; ker father Sojnr vedno le o S. N. P. J. v Cerkvi govori le; ker je obljubil, da povabi o veliki noči v cerkev tudi društvo "Slnvija" 5e; ker se je Sojnr v Chicngi že na pase 1 in preobjodel 4e — sktipaj 60e. To svoto je nabial in mini jo izročil g. M. Kulavic. — Ig. Žnidar-šie 50c. -Fos. Pungcrčie 25c.
Za Ha.vvvoodov obranibui Hktad.
so darovali sledeči so drugi: Izkaz oil zadnjega tedna: $435. — Joe K ravan j a 50c.
Sodrnga Tr. Košič in Alojz Aj-dič v Chicopee, Kams., nabrala svo-to $17.50, Darovali so: [jo $1: John Aubelj, I'*. Jenko, Jolin Pe-del; John Lesjak 6oc; j>o 50c: \N»jz Ajdič, 1 "rank Košič, John Štrukelj, Anton Sular, Jos. Štrukelj, Jos. Indihar, Jolin ICsih, Anton Rlzncr, Jak. Jenko; Matevž Aplot-nik 30c; jjo -*5c: Martin Marčen, Andrej Kuhal, Martin Krušič, F. Gonnaljšek, Jolm Hribar, Er. Kor-bar, John KorbaT, Luka Novak, Anton Morene, John iialont, Anton Malis, Albin Uedenik, Ant. Lesjak, Leo. Mliner, Hartol (Jcrtl, Stef. Rogl, T'r. Jug. Jak. Delabbe-ta, Jak. I ledenik, Er. Spajzcr, Martin < )plotmk, Jos. Lesjak, Fr. bvaj-ger. Mark. Sjjajzer, Win. Dettišer, F. Bogataj, Fr. Erzmožnik, Luka Aplotnik, Ant. Grablevič, KaTl I-e-bar, C. Klenovšek, M^nt. Erznož-kik, N. /ergovšek, Mat. Medved, Jak. Štrukelj, John Sušek ; Fr. Lesjak ioc.
Valentin Potisek. La Salle, III.. $1 A. (iiiiezda. Huh!, Minn., 5QC.
Sodr. Anton Štefančič v Sheboygan, Wis., |*)slal $15.85. Darovali m>: |mj 5<x-: Anton Stefančč, Tr. Kolenc, Viktor Kastelic \ iktor Kline, Kari Uatista, Pavel Harbič. l"r. \ndrojii. Jos. P: ime, Anton Suša. Jos. 1'endek, T"r. Skrebdje, J> n Men i gar, \uton Starič, Ana < iolob, J. Frančič; Tr. Starič 30c: I*) 35c: Jožefa Prime, Jos. M<iži-na, Anton Mlinar, Alojz Kenig. Jos. Košak. John Kotnik, Fr. 'Tra-tar, Jane/. Sttharebec, Jos. Mašič, Jos. Stuker, \utoti Golob, Miha Dlonski, Tnmca llenčič, Anton Sirzl, Jos. 1'rbančič, Anton Morse. \nt. Walencic. Ant.-Sirzl. Ant. Starič. M. Mezeljak, Ant Mihevc; neimenovan S-'-
Skupaj $30 70. Živel darovalci !
Sodrugn S. Krainiu*sie iti dolin Hriu'iint v Oglesby, 111., mibrala iu iHtsbilii svoto $3.50. Darovali s'>: po 2ae: Silvester Kramariič, dolin Mrgiint, Aloks Kue, Fr. Pir-nat. John H.učar. Anton Terzinar. Fr. Župančič, John Prnnc. Louis Amhrožič. Po L'Oi': Fr. Raknrie. Po 15c:.Fr. Ojster. dolin JakSe, John Smrekar. Po 10i*: Ant. Hn-knrie, Rozalija HakariČ', Ant. Tr-novec, John Ju rman, Jos. Seni-eji, John Henica.
Sodrugi, sezite po našem časopisju!
Slovenskim delavcem in pristašem socijalistične misli, kateri ste angleščine zmotni, prijjoroča-nii) niislednj«1 časopise:
"('hfcagn Daily Sociali-st", lfi'1 Randolph & Ma So I lo Nt. (Kooni 14), Chicago. III. Stane na leto.
"Appeal to Reason", Oirard. Kan«. Stane 50c na leto.
"Minors Magazine", Pioneer Big. Denver, Colo. Organ organizacije W. F. of M. in sta«e $1 na leto.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROOA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DKL'ZUA.
New York v Avstrijo čez Hnvro Maael. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........:i0.tK)0 HP
La Savoie............22.000 HP
La Lorraine..........22.000 IIP
La Touraine.........lfi.OOO HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano iti razna mesna jedila
Parni ki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. Now York.
MATHKIE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapadt na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank MedoNli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. J ail k ovlch, agent nn 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pav I Sar If, agent na 210 17. cesta, St. LouiB, Missour.
Slovenci pozor! S
Ako potrebujete otleje, klobuke, srajce, kravate ali druge w važne reči za možko — za delavnik ali praznik, tedaj se og- ^
lasi to pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove c
iar	^PO -
1	jt najnovejši modi in nizki ceni. j*
J I'll!J MAMEKj »81 N. Centre Av«.
Idizo 18. ulice Chicago, III.
h %
©
O

M, A, WEISSK0PF, M. D,
--- zdravnik in kanocklnik --
885 Ashland Ave., Chicago, 111.- tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Piatt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I. -3. ure po^oludne In	od 4.-5. popoludne.
od 6.- 8:30 ure večer.	< )b nedeljah samo od 8.— 10,
ure d >p dnduo <loitia in to lo izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISS KO PF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
■<Ž>
(~1emu pustiš ml nevednih zobozdravnikov izdirati svce, mo-gočo so poiHilnotna zdravo zol>e? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. 11. K. Sinionek
Zobozdravnik.
544 BLUE ISLAND A V K. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 438.
l'ozor 1
Pozor!
Slovenci.
"Salon" z MODERNIM KEULJISCEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše iti najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča
Martin Potokar, 504 S. Centre Ave. Chicago,
i Hermanekove želortočne kapljice.

Najbolje sredstvo za vsa želodečne neprilike, kokor nepre-izguba teka, slab okus v ustih, zalxisanost in ščipanje,
Vzeti jib je vsak dan trikrat, pred jedjo, in sicer v majnni zlioici za čaj s Cena 50c; po pošti 55c.
polovico kozarca vode. Pošljite poštne znamke
S §
!j
lekarni k.
c. hemanek,
585 Centra Ave. Chicago.





GLAS SVOBODE
"Glas Svobode"
[The voice op Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobode Co 669 Loo m is St. Chicago, IU.
Kot»rwJ »t lli« I'mt Oflloa »t Ohlo»if<-Snwud Clatt MitlU-r.
111.,
Subscription 11.50 ptr year.
Advert UomenU od agreement,.
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'. "01m Svobode" tilde viakl petek a velja za AMERIKO:
u celo leto ................f1J»
ta pol lota .................75c
ZA EVROPO:
u celo leto ............kron 10
xa pol teta .............kron S
Naslov za dopise iu pošiljajo jo 'GIhh Svobodi'
609 LoouiiB ISt. Chicago, 111.
Dopisi.
_ Brooklyn, N. V., _•<». febr.
"Svoji k svojim!",
Oprosti mi, dragi čitatclj, tla Te pobližje seznanim danes z nekim gospodom, ki ima prav čudno, ■nenavadno ime, namreč: — "Svoji k svojim!" Tai gospod ima precej obširno podjetje, ima svoj list, ki se pa z gotovim namenom piše v slovenskem jctziku, — in ker list vedno in vedno poje pesmico: "Svoji k siv jim", sc je to ime prijelo končno tudi lastnika.
To bi bilo vse dobro in prav lepo, alko bi gos|xKl tic imel nad se-l»oj neke napake, neke lastnosti, ki nikakor ni v soglasju z rekom "Svoji k svojim!" Kadai namreč kako slovensko društvo priredi svojo veselico in zabavo, prav gotovo se je ne bo udeležil g. "Svoji k svojim", — tudi če je izrecno po-vaibljen.
Nedaivno tega priredili smo tu-kajšni Slovenci igro. Povaibili smo omenjenega gospoda I or mu odločili celo prvi sedež. Ali g. "Svoji k svojim" ni bilo; — dasiravno sum) pa vsi pričakovali.
Cc mu bo pa kako nemško društvo poslalo vabilo, tedaj 1*> gosp. "Svoii k svojim" precej pripravljen in sc l)o vcsclicc zanesljivo u-deleiil, pa naj' bo ob pustnem ali postnem času.
Za Slovence nima g- Sakser nikdar č.viai; vedno -»e lx> izgovoril, da ga t<> ali on«> zadržuje. Mogoče se -iN i venskih "krueUvzarjev" sramujete?! Cle je temu tako, potem bf sc dosledno morali sramovati tudi slovenskcgai grobU Ker se pa slovenskega groša prav nič ne branite, po drugi stran i pa Slovence prezirate, — kaikšno ime ix>tom zaslužite ?
Toliko v lx>ljšo spoznavanje našega' rodoljuba.
Xehinavski.
Lcadville, Colo., 24. febr.
\\c se spreminja, vse napreduje i.ii hrepeni i»> sjx>/.nanju in rcsnici, — le naše verno Ijaidstvo je ;c vedno tu"x<> zabito, kot jc bilo pred sto in šf več leti. ter |x«k/fno caplja za svoiimi božjim Varnostniki. Kdor bi si drzni! ziniti ka'ko resnično o drhovnrkh. isti je v očeh teh polxjenih kristjanov največji brezliožnež, ki je vreden, da se pa pobi je kakor steklega psa na cesti. Orr. p rojaki, to ni prava pot. ki vodi rN> napredka in resn-čne izobrazbe in stem do večje sreče. Resnici se ne sme nikdar ušes zapirati. čemu bi sc nam kakšna stvar prikrivala? Saj vend; r nismo več šolski prglavci! S prikrivanjem sc vzgajajo hinavf&i, reodkritosrČni značaji, zavratnf, škodoželjni ljudje, — in teh imamo, hvala bodi Bogu in našim duhovnikom, dosti!
Pai.moj namen ni filozofirati, — pokazati Vam hočem danes le človeka. ki pravi, da pa je poslal med nas sam Bog, učit resnico m pravico. A ta» človek je na resnico in pravico pozabil, — v mislih mu je samo bi sapa. Ir* to ic božji namestnik Rev. John Perše, župnik slovenske ceH<ve s t. Jožefa r Lead-ville. Colo. Ta božji namestnik: je za svojo rem takn vnet, da) je zatajil 5. cerkvem* rwporrd: "Ne olv
haijaj ženitve ob prepovedanih čajih !"
-Na kvaterno soboto je pridrvela druhal Italijanov do župnika, in Peršc je brez obotavljanja izvršil poroko, ne glede na cerkveno pre-
poved., Saj. je vendar zaslužil pri tem le[x> svotico dolarjev. Kadar -e gre za denar, se pri naših ljubih čruosuknarjih vera neba. — In bas zato, ker je bil |x>st, je ženin najel tri nuizikante s harmonikami, in jk> mestu je bid potem tak špekta-kel, da so so vsi nad tem vizglcdo-vali in menili, da imajo proti seboj obnorele ljudi. Tudi po slovenskih gostilnah so hodili in plesali.
To so torej tisti ljudje, ki "živijo [x) svoji" veri, to je tisto "dobro ljudstvo", katero lx)žji namestniki blagoslavljajo!
Pred nekaj časom pa je umrl reven Italijan in ni zapustil toliko, da bi se mogel |x>greb plačati. Župnik gai ni hotel pokopati. In zakaj ne? — Denar in zo|n:t denar!
Ta "dobrodušni" župnik >i jo nabral že toliko denarja, da se lahko za zabavo okrog vozi. Lansko leto je še! 11a "|xxitnice' v Montana iu San Francisco in tam naš teško prisluiženi denar zapravljal. — In ti trpin, ki trdo delaš lota in leta, ne zinoreš niti toliko, dai bi sc brez občiitncjše škode peljal kam _h> milji daleč ali so od napornega dela za par dnij oddahnil ter si privoščil |xxHtnice, katere so Ti gotovo lx>!j |x)trebne, tu-go spočitemu lenuhu v dubovski suknji. Pase lc-noho, plavlša ljudi in od Vaših žu-Ijtov živi! Lepo domovanje ste mu pripravili, plačujete mu hrano in vsak dan služi še lepe dcnarcc, lahko in brez truda. In Vi se trudite, ubijate in stoecte ...
Toda I log varuj, Ga bi kdo čez duhovna kaj rekel!
Zato raijc molčim. Saj je že Kristus rekel, da pride čas, ko lx>do sle|>ci spregledali, gluhi slišali in mutasti začeli govoriti.
Coloradski puščavnik.
Ely. Minn., febr.
Pred šestimi dnevi ponesrečit je rojak Franc Cimžar. Bil je usluž-beii" okrog 4 lota v Engine House ( strojnici) v Zinethu kot strojevodja < inženir). Ker ravno ni bilo .nikogar, da bi nam...al kole.sovje, je to delo hotel ^-ain opraviti. V naglici mu je pa spodletelo, da je padel in prišel v preveliko bližino ^ strojem, in stroj mu je piebil čelo. Čnniar je tako ležal na tleli kakih ju minut v svoji krvi brez zavednosti. Ljudje v jami so mu zvo-neiijem dajali znamenje, a ker se ni uikdo oglasil, >o šli gledat, in videli so nesrečo. Prepeljali so ga> v bolnico, kjer jc [x> šestdnevnih hudih mukah izdihnil svojo blago dušo. Ravno na sv. Matije dan ob 3 zjutraj ga jc poljubil angelj smrti.
Franc Činvžar je bil še mlad človek, star let, a za svoja leta je bil vsestransko nenavadno izobražen, zla-ti v svoji stroki kot strojnik je bil tako spreten, da malo ta-cih.
N'; se pa. odlikoval le |x) svojem duhu. tudi dobrega, plemenitega srca jo bil. Njegov oče, ki jc u-mrl lansko zimo. jc dolgo vrsto let lx»lehal in bil nesposoben za v-^ako delo. Družina je številna, otroci pa rnzitn ponesrečenega Franceta vsi majhni. Družina bi morala živeti V največji bedi, če bi ne imela v sedaj |)okojnctu Franku Cimžarju svojega roditelja, ki jc s svojim delom starisc. brate in sestre od svojega petnajstega leta naprej vzdrževal. In zdaj jc njega in z njim vso družino zadet tak usode-* poln udarec! V najlepših letih moral sc je od sveta posloviti!
7. mirno vestjo lahko rečem, da so zakrivili njegovo smrt brezvestni. nenasitni kompamsti. Ako bi ti nastavili v strojnici še enega moža. da bi mazal kolesovic, ne bilo bi treba Cimžarju delati s tako naglico. Ac r jc bil sam za vse. In haš ta hitrica je bila povod nesreči. Toda kaj se kapitalisti brigajo za človeško življenje! Saj imajo človeškega marterijala v izobilici; njun je mar le denar in» zopet denar!
Naš pokojmi rojak ni bil pri nobenem slovenskem podpornem dru-
štvu; pač |>a jc bil član podporne organizacije* Woodmen Lodge.
Za njim žaluje mati, štirje bratje in štiri sestre.
Franc Cerček.
Chicapec, Kanš., 20. febr. Ceujani g. urednik, prosim, natisnite teli par vrstic v našem de-la^skein .glasilu "Glas Svobode": Malo nas ie,tukaj slovenskih dc-lavcev, a kar nas jc. simpatiziraino z našimi brarti ]>o stanu iu sodrugi |x» mišljenju: Movorom,'llaywoo-dom in Pettiboncjcm, katere jc kapitalistično nasilje vrgk) v ječo v Boise, Idaho. Kapitalist jo naš nasprotnik, in 'kar jc danes storil s Haywoodom, stori lahko jutri z nami 110 glede na vprašanje, smo krivi česa ali ne.
Iz sočutja do naših bratov v Idah it smo tudi nabrali in Vam jxjslali svotico $17.50. ktera se naj vjiorabi zai Ilaywoodov obrambni sklad. S pozdravom do vseh raz-rednožavednih slov. delavcev,
Fi.ink Košič.
Cleveland, O., -M- fcl>r-Danes jc bil tulkaj shod Zvituso-sih privržencev oziroma ]»atentira-uih nazadivjakov.
Dragi bralec, ko bi Ti videl te duševne reve, to zaostale, popa! noma [xwlivjanc ljudi, — prijel bi se za glavo iu vzkliknil: "je-li to mogoče? Je-li mogoče najti na svetu še večje kanalije, nego so ti tako* vam i pohotni katoliki, ti versko fiiiiutizirani ijiwljc!?" Ce prides mod divjake, gotovo 1x>š našel več dostojnosti nego v tej katoliški družbi, ki jo ima Hribar na vrvici.
Hribar, ali sc ne sramuješ svojega početju? Seveda Ti gledaš > |h»nosom na to svojo zvesto četo |xidivjanih, neizrekljivo hudobnih, zavratnih, nevošljivih in neskončno šktsloželjnih ljudij, katere si si s -.vojim katoliškim delovanjem »ttm vzgojili Noben pošten človek Te že ne pogleda več; vsi sc le iz-ogibljejo kakor garjeve ovce. Tega se tudi zavedaš, in «to ]*>stajaš čedalje nesramen in začel si se skrivati pred belim dnem, ker ljubiš temo.
Tvoji nezavedni pristaši, nahuj-fkani Tebi, vrgli in iztirali so s surovo silo iz zborovalnc dvorane 1 i-tega rojaku, ki je hotel mirno iu dostojno govoriti na javnem shodu. Ali se ne s])omin;aš, koliko je on prispeval za cerkev sv. Vida oziroma v 1'voj žep? Obžalujem p., da -e je imenovani rojak toliko zmotil iu zašel iva Vaš shod. Sicer pa, ako ste imeli pošten shod, moral bi biti' pristop dovoljen slehernemu, in vsakdo naj bi smel govoriti neovirano, če se k besedi o-glasi, naj prijatelj ali sovražnik. Resnične besede pa Vi no prone-
ROJAKI OBRNITE SE l ZAUPANJEM NA NAS!
T1
ite.
To sto katoličani, ki -o priduša-ti\ kakor mešetar na krajnskem sejmu, kadar mu gre za kroncol
l'o|x)lnoma prav je imel oni rojak, ki je bil vržen z zborovanja, da jc vzel svoje otroke iz Hribarjeve župnijske šole. Prosim vas, kaj se morejo dobrega naučiti otroc; pri takem človeku, kot jc Hribar ? Zavedni očetje, k*i imate otroke v njegovi šoli, le posnemajte onega; Vaši otroci Vam bodo enkrat hvaležni.
Hribar, kaj šo čakaš? Ali nas nc misliš še zapustiti? Ali nimaš >c dovolj denarja? Jaz na Tvojem menu bi jo že (kavno odkuril. se oženil in mirno užival v k,.kem skritem kotičku sadove svojega "truda'!
Cle v e 1 an d sk i 0] >azo v alec.
Stoppville. Kans., i-', febr. li. urednik, v štv. 6 "Gl. Sv." ste 1 »menili neke copmje oziroma neke pobožne molitvice ( !), ki so razširjene po Slovenskem. To me jc spomnilo na resnično dogodbo, pri katere j sem bil sam udeležen in katero hočem tukaj spo.ociti rojakom v poduk in zabavo.
Pred več leti, ko sem bil še v sta-ri domovini, pride mi v roke mnenjem molitvi sorodna copernija. Na dotičnem pisanju, katero mi jc dal neki rojak, je bilo zgoraj zapisanih nekaj velikih črk, namreč: T. H. K. B. R. in par drugih pri-(Nadaljevanje ■» 5. strani.)
Ako mi naznanjamo po časopi tajne bolezni mož in žensk, storimo da one osebe, ki imajo bolezen, ka spretnostjo ozdravimo, lahko vedo Mi vabimo rojake k nam, in resno jakom. Ži. nad 25 let smo zdravili nje smo zdravili bolezni in lahko s bi jo mi ne ozdravili. Mi trdimo, lezni mož in žensk, kajti to so edi
sih, da smo zmožni ozdraviti vse to le zato in edino s tem naiv.enom, tero mi z največjo izurjenostjo in kam naj grtdo, da/ bodo ozdravile, želimo pomagati našim bolnim ro-vse tajn^ bolezni mož. Celo življe-ponosom rečemo, da ni bolezni, da da lahko ozdravimo vse tajne bone bolezni, katere mi zdravimo.
Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pridemo iz Vaših krajev. T,raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, nepo-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam l>odemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika.
Zasrtrupljenje krvi, krč, bož jastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno.
Uradne ure od 9—5 ob delavnikih,7—g pivčer vsak dan Ob nedeljah
od 10—2.
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
IHL JHUMi, slovenski zdravnik, n katerim se lahko pogovorite.
703 Penii Ave., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa.
Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku ; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov:
BERLIN MEDICAL INSTITUTE.
703 Penn Ave. Pittsburg, Pa.

Slovencem in bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvam priporočam tudi mojo dvorane za društveno soje, svatbe, zabavno večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudsko veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek.
WSr Potujoči rojaki vedno dobro došll!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
5H7 S. Centre Ave.	Chicago, III.

'TWBrf "n TI'—IW KTT1"
zcsnunBMBHiHaHan
Slika predočuje zlato damsko u»-o (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni velikosti slike.
lvolesovje je najboljši ameriški izdelek
-Elgin ali Waltlmm.	AA
To vrste ura stano lo
V obilo naročbo se priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonieh,
72 K. Madison St. " Chicago, III.
Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pij« naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pok nail boljšo kapljico. Vsi dobro došli!
ULlAB svobod®
n sedežem v Chicago, Illinois Predsednik: John Stonich, 55lJ S. Centre Avo„ Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 1411 Main Str. Lu Salle, 111. Tajnik: Maktin Konda, (J6U Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. lUth Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 90J7 Ewing Aye., South. Chioago, 111. Dan. Uadovinao, Hox 55, Du pue, 111. John Verbčaj, 1 11 1 Clarence Ave. Chicago, III. Matija Strohen, 448 Main Str. La Salle, 111
Nadzor niki:
{Martin Potokar, 504 S. Centre Ave., Chicago, III. Mohor Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tikol,U002 Strand St. So. Chicago, 111.
SMawtin Skala, Hoi 105(i Ely, Minn.
Jobip Matko, Box 481 Claridge, l'a.
Matija Pečjak, 81U Chestnut St. Johnstown, Pa.
V8E DOPISE naj blugovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatre pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odbor S. N. P. Jednote ima VBaki tretji četrtek svojo redno mesečno sejo. Opozilrja se vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pruvooaBtio dopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku.
IMENIK.
"Slavija" it 1 v Chicago, IU., Fr. Klobufar, i»mt. 0017 Erwlng Ave., J. Dulfer, taj. 12 W. 25. St.. Fr. MladIC, zastop. 687 Centre a ve. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Triglav" fit. 2 v LaSallo, 111.. K. Strohen. prtd. 1020 Main St. Ig. Falfsklnl. taj. C17 Hucklm St. T. <Jolob, aast. 1156—3. St, Seja vsako 1. nedeljo v motecu.
"AdrJJa" ftt. 3 v Johnstown, Pa.. M. Štrukelj, prod. 215 ChesUiut St. J. Remšgar, taj. 407—8. Ave. M. Pečjak, laat. 819 Chestnut St. Seja zadnjo nedeljo t mesecu.
"Bratstvo" »t. 4 r Steel, O., J. Re-bol. prod. Box C8 Olencoe. O., J. 21-bert, taj. Gloncoe, O., J. DernaC Box 3 Steel, O. Soja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Naprej" At. 5 v Cleveland. O., Fr. Cerno, preti. 3011 St. Clair Ave. J. Kalan, taj. 4201 St. Clair Ave. Fr. Kor^ zaet. C204 St. Clalr Avo. Seja vsako 2. nodeljo v mesecu.
"Bratatvo" fit. C v Morgan, Pa., Fr. Mlklaučtf, pred. R. F. D. No 3 Mc Donald, Pa., Fr. Drmota taj. Box 96 Morgan, l'a.. Leo. Word 1 nek, zast. Box 3Cti Hrldgevllto, Pa, Seja VBako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratoljub" fit. 7 v Ctarldge. Pa., M. Hervol, pred. Ilc»x 408: J. Bati«, taj. Box 487; B. SIkar, zast. Box 433. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Delavec" fit. 8 v So. Chicago, 111., J. TIsol, prod. 9002 Strand St., J. Levstik, taj. 335. Fulton Ave. Pullman. III.. Fr. Bernlk, zast. 570—96. St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"dVatstvo Naprej" fit. 9 v Yale, Kens., M. Drmota, preti. J. Allč, taj. R. R. No 8 Pittsburg, Kan«., J. Peč-nlk, zast. Bt>x 1. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Trdnjava" fit. 10 Rook Springs. Wjro., A. Proflek, preti., L. Denifiar, taj.. Fr. Cukale, zast. Društvena Bo-xa Je L. Box 191. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Bokol" fit. 11 v Rosljrn, Wash., A. Janaček, preti. M. Grglch taj. Box 427; K. Dollnfiek, zast Box 331. Soja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Edinost" št. 12 v Murray, Utah. J. R. Crahek, preti. Box 254 W. Jordan; M. Žugcl, taj. Box 202; Fr. Hoffman, zast. Box 211 Seja vsakega 15. v mesecu.
"Edinost" št. 13 v Wheeling Creek, O., J. Kovači«, pred. Box 101 I^inslng,
0.,	P. Kovači«, taj. Box 70 Bridgeport, O., Fr. Marcus, zast. Box 41 Lansing. O. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu. •
"Sloga" St. 14 v Waukegan. 111., J. Mahnlč, prod., J. Divjak, taj.. Fr. Adler, zast. Drufitvonl naslov Je 739 S. Utlea St. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Zarja" fit. 15 v Kavensdale. Wash., J. Arko, preti. C. Ermonc, taj., Box 9. A. Logar, zast. Seja vsako 4. nedeljo v mesecu.
"8loga" ftt. IC v Milwaukee, Wis.. A. Bergant. prod. 572 Reed St., Fr. Baflun, taj. 210 Wells Bldg. Fr. Matlz, zast. 1C3 Reed St. Seja vsak
1.	petek v m os ecu.
"Bled" fit. 17 v I .orala. O.. M. Vr-banok, pred. 2435 S. Broadway; Fr. Aimau, taj. 960—10. Ave. L. Udovlč, Box 48. Seja vsako 1. soboto v mesecu.
"Orel" St. 19 v W. Mineral, Kans.. Ig. Cerne, pred, Fr. S kra bar, taj. Box M; Fr. Špelsar, tast. Box 293. Seja vsako 4. nedoljo v m en ecu.
"8©kol" fit. 20 v Ely, Minn., J. Teran, pred. M. Sleblr, taj. Box 141; M. Grahek, zast Box 1056. Seja Vsako 1. nedeljo po 20. v mesecu.
"Orel" fit 21 t Pueblo, Colo., J. Bofc. pred. J. Kočevar. taj. 1237 Ber-wtad Ave., Fr. Pogorele, taat. 1246 Santa Fo Ave. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Danka" It 22 t Trimountaln, Mfch., A. Mm*, pred. Box 88; Fr. Btenjplhar, taj. Box S3I; J. Obnano-tU, Ht Box 335. Seja rsako 2. ne-
deljo v mesecu.
"Edinost" fit. 23 v Darragh, Pa., K. Mnckovfiek, preti. Box 285; V. Urbas, taj. Box 163; J. Mohar, zast. Box 293 vsi v Hermtate, Pa. Soja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Šmarnlca" fit 24 v Jenny Llnd, Ark.. A. Brlsar. pred. Box 45; J. Ustar, taj. Box 212; Leo. Kolone, zast. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Zora" fit. 25 v Terclo. Colo., J. Trebeč, pred., Fr. Bajt, taj., J. Retnlc, zast. Box 202. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Bratje Svobode" fit. 26 v Cumberland, Wyo., J. Švarckoblar, pred., J. Medved, laj. J. P. Korpnick, zast. Box W. Soja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Celje" St. 27 v Frtmtenac. Kans., A. Slabfiak, jn-od. Boq 87; J. Bodene, taj., Box 154; Fr. Boldln, zast. Box 181, Seja vsako 1. nedeljo v mesocu.
"Navi Dom" St 28 v Greenland, Mich., P. Gealiell, preti. Box lil; M. Ceshell, taj. Box 83; J. Brula, zast. Box 341. Seja rsako zadnjo nedeljo v mesecu.
"Domovina" St, 29 v Thomas. W. Va„ Fr. Kaferle. pred. Box 293; J. Rus, taj. Box 232; J. Mrhar, zaBt. Box 42. Seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Popotnik" fit. 30 v Weir, Kans., M. Stefančlfi, pred. R. R. No 5 Pittsburg. Kans., A. Ctrar, taj. P. Obregar zast. R. R. No 1 O,oja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Slovenski Dom" St. 31 v So. Sharon, Pa., J. BečaJ. pred., Box 125; J. Perfitn, taj. Box 13; M. Cronlk. zast. Box 610. Seja Vsatyi 2. nedeljo v ino-seou.
"Sava" fit. 32 v Wlnterquarters, Utah, A. MejaS, pred. J. Juvan, taj. Box 35; A. Oman, zast. Box 63. Soja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Nai Dom" St. 33 v Ambriilge, Pa., Fr. Tomažlč, pred. Box 141; J. Une-tli\ taj. Box 263; J. Pele, zast. Box 538. Seja vnako zadnjo nedeljo v mesecu,
"France Prešern" St. 31 v Indiana-polls. Intl., J. PuSnar. pred. 716 Holmes Ave., A. UrSIČ, taj., 716 Holmes Ave., J. F. Faletie, zast. 725 Warman Are. Seja vsako 3. nedeljo v mesecu.
"Zvestoba" ftt. 35 v Chleopeo, Kans., [,. Ajdič, pred. Box 131; Fr. KoSic, taj. Box 34; Fr. Schwelger. zast. Box .Ti, Seja vsako 2. nedeljo v mesocu.
"Zveza" fit 30 v Wltlock, Pa., V. Lukančlč pred. Box 137; Fr. SedeJ, taj. Box 247; T. Fortunn, zast. Box 207. Soja vsako 2. nedeljo v mesocu.
"Proletarec" fit. 37 v Ix>wollvlllo, O.. P. G ru bel nlk, preti. R. Mlgllč, taj. Box 281; P. Stomlak. zast. Box 248. j Seja vsako 1. nodeljo v mesocu. j "Ilirija" ft». 38 r Kenosha, Wis., M. Klrar, pred. 432 Middle St., J. Ka-stollc, taj. 166 N. Chicago St., J. 2o-rovc, zast. 360 Oak St. Soja vsak 1. torok v mesocu.
"Narodni Vitezi" fit. 39 v Chicago. III., J. Hočevar, pred. 499 W. 19. St.. J. Fablan, taj. 669 W. 22. St.. Fr. na-I hovec, zast. 559 S. Centre Ave. Seja vsako 3. Boboto v mesecu. "Zvon" fit. 40 v Ourango, Colo., A. I Heglar, • pred. Box 1253; I«. Znldar-jšlč, taj. Box 1253; M. Vorce. zast. Itox 427. Seja vsako 1. nodeljo v mesecu.
"Slovenija" S' 41 v No 2 Irwin, ] Pa., B. Dolenc, prod. Fr. Oorenc. taj. j Box 100; A. Franke, zast Box 100. j Seja vsako 1. nodeljo v mesecu.
-Vedernica" St. 42 v Aldridge, Mont. .1. Lesar pred.. Fr. AleS, taj. J. Blatnik. zast. Box 68. Soja vsako l. nedeljo v mesecu.
"Aurora" fit 4-1 v Aurora, Minn., M. Turk, preti. Box 201; Fr. Mustar, taj. Hox 194; J. Krai. zast. Box 16. Seja Vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Danica" fit. 44 v Conemaugh. Pa., Fr Podboj, preti. Box 305; M. Čemeti«. taj. Box 177; Fr. PavlovClč, inst. Box 177. Seja vsako 4 nedeljo v me-
s ecu	_
"Gora"' St 45 t Cherry, III., Pt. Wolgemuth. pred., K. Ptrh. taj., J. Undi«. tast Box SB. Sej* vsato 1. nedeljo v tn<
"Gorenjec" fit. 46 v Oregon City, Oreg., M. Justin, pred., M. JaučlgaJ, taj. Box 575; Fr. Sojevc, zast. Hox 155. Seja vsako 1. nedeljo v mesocu.
"Illinois" št. 47 v Springfield, IU., Fr. Z Ime rman, pred. 1020 Rigely Ave,, J. Dolfne, Ulj. 1819 Middle St., J. Konec, zast. 1020 Rigely Avo. Soja vsako 2. nedeljo v mesecu.
"Triglav" ^J. 48 v Barborton, O., M, ŽoleznJkar, preti. 638 Cornel St., Fr. Tonja, taj. Box 234; J. Jankovi«, zast. 038 Cornel S t Seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"Ljubljana" fit. 49 v Girard, O., J. Smolo, pred. Box 297; Fr. Gostinčar, taj. Box 13; A. JanCar, zast. Box 403. Seja vwako 1. nedeljo v mesocu.
"Skala" St. 50 v Clinton, Ind., F. Kolar, prod. Box 70; A. Tratnik, taj. Box 176; J. Kolar. zast. Box 70. Soja vsako zadnjo nodeljo v mesecu.
"Narodni Dom" fit. 51 v Aspen. Colo., J. Debeve, pred. Box 334; J. Plane, taj. Box 1070; Fr. Peček, zast. Box 334, Soja vsak drugi pondoljek v mesocu.
"Zvezda" fit. 52 v Broughton, Pa., Fr. Mrak, preti. Box 113; M. Kofilr. taj. Box 51; J. Božič, zast. Box 52. Seja vsako 2. notici jo v mesecu,
"V boji" fit. 53 v Colllnwood, O., J, Prusnlk, prod.. J. Bluemel. taj. Box 1046; J. Knafel, za.si. Box 749. Seja vsak > 2. nodeljo v mesecu.
"Jutranja Zora" fit. 54 v Gloncoe, O.. P. I*>lenc, pred. Box 13; N. Salm-II«, taj. Box 85; A. Orel, zast. Box 13. Seja vsako 1. nodeljo v mesecu.
"Slovan" St. 55 v 15. Palestine, O., J. Požonel, prod. Box 301; Ig. Jerob. taj., Box 295; J. Naglič, tast. Box 295. Seja vsako t. nedeljo v mesecu.
"Slovenija" fit. 56 v Now York, N. Y., Fr. Primožič, pred. 907 E. 138th St.; A. Postotnlk, taj. 210—14 E. 112th St.; L. Andolfiek. zast. 109 Greenwich St. Soja vsako 1. nedeljo v mesocu.
Nadaljevanje s 4- strani.
smodarij. Pod črkami pa jc bilo razloženo, da pomenjajo ta ziuame-n j a petero ran- Kristusovih. Nadalje: "da jc tisti, kdor to pismo pri sel »i nosi, varen pred vsako nesrečo; ne prime se ga niti kroglja iz puške, niti blisk izpbd neba; kdor bi pa tega ne verjel, nai bi poskusi! ustreliti psa, kateremu sc je prej privezalo to pismo na vrat, in videl bo, da se ga strel ne prime." Kot primer za resničnost teli trditev jc bil v dotični coprmji naveden sledeči slučaj; Neki grof je imel služabnika) ki je nekaj zaikri-vil in bil otl njega obsojen na smrt, ;n bi moral biti obglavljen. (Pleme-nitaži st) v prejšnih časih imeli velike pravice ; bili so neomejeni sod. tiiki svoj 'jI i j*>dlužuikov in m> smeli /. n j iii življenjem poljubno ra/.|M-lagati.) K smrti obsojenega služabnika st > pripeljali na mor išče, in k»> je ral»clj z mečem /atiiabnil, — Klej čudo! ~ jc meč od obsojencev ga vratu odletel. Grof je bil presenečen. Uprašal je služabnika, kaj jc vendar vv.ruk, da se meč ne prime. Služabnik seže v žep in j*>kaže grofu pismo, rckt>e: "Poglejte, go-sj>od grof, t«> zabrani, da se mc ne prime nobena nesreča Grof je po-tem služabnika z ozirom na čtulo-vito božjo ponv>c i«»milosti . — Na konciv v sega tega je bila zabeležena še opomba, tla jc trtba vsak dan moliti, inače je pismo brez moči. Proklet od cefkve in Boga pa 1» ti-ti. kdt>r bi pisma ue dal prepisati drugim, ker je potrebno, da sc take svete reči med ljudstvom razširijo !
To Je bilo torej pisna«,' kakoršne-sem imel jaz v roki li. Slišal sem pa praviti, da jih je več vrst in <la mi bila v prejšnih časih med Slovenci zek> razširjena. 1'ri nekaterih takih pismih je zgoraj zapisano, da je naravnost o<l l>>ga po njegovem angel ju na svet poslano, in ima naslov: "Pisnm i/ nebes". Pri drugih pa. da vi>i original na tej in tej gori prosto v zraku, in n kdo ne vc, na četn visi; pisano jc z zlatimi črkami. Kdor bi hotel to pismo prijeti, nenadoma zg ne; le prepisati se ga sme in tudi mora ! - To so res budalosti, ki si večjih misliti nc moremo. Pri "pobožnih" ljudeh pa prides v zameno, ako boš to označil kot neumr.o praznover-nost. Ljudstvo v to trdno veruje, ker ga v lahkovernosti potrjuje du-hovšcina. Tebe pa bodo za Tvoj dobrohoten poduk smatrali za brez-božneža in krivo ve rca! Pa se itli z bikom bost! Taki ljudje si ne dajo nič dopovedati. —
Jaz pa sem se kmalu prepriča!, froliko pomaga ono ptsmo. V moji
rodni vasi je imel sosed psa, katerega je namerava! ustreliti. Rečem sosedu, iiaj nekoliko [»čaka. Privezal sem psu pismo na vrat. Sosed mc radovedno upraša, kaj bi naj tisti papir pomenjal. Nisem mu hotel poprej povedati, le rekel sem mu, da naj sedaj ustreli. On pomeri iu sproži. Pes skoči kvišku, zacvili. parkrat šc poor ca, in bil je mrtev. Selc sedaj sem sosedu razložil celo stvar. On .se mi pa nasmeje in reče: "Ti lahko psu nave-žcš takega papirja kolilkor hočeš, pa vse ne bo nič pomagalo. Moju puška cilja ne zgreši, in vsi "žegni" ne pomagajo nič, kt>gar zadene kro-gla iz moje puške." — Seveda sem jaz sani poprej vedel, tki' je "pismo ;z nebes" brez vrednosti, a prepričati sem se hotel na svoje oči, ker je prilika ravno nanesla.
Podobno, kakor s tem pismom, je s >to in sto drugimi stvarmi, katere katoliški ihi'hovriki razširjajo med priprosto, lahkoverno Ijml->tv<> k«»t prave Kristusove nauke. Ljudstvo je neumno iy slepo veruje vse, — farji si pa pridno žepe polnijo, (»j ti dobro katolišlko ljudstvo, kedaj te l*> pamet srečala?
Prijatelj napredku.
Duratigo, Golo., febr. • Dela pri nas dosti, plače ne preslabe; sevetkf krvavo je treba zaslužiti vsak cent, predno pride v naš žep.
Srečnejše pa se vsekako lahko štejemo nego oni rojaki, ki imajo svoje mavharje. Tukaj nimamo svojega "gaspuda", ki bi nas jx)božno skubil. Certkev in duhovnik je drag š]>ort, ki naklada ogromen davek. Je sicer tukaj par takih tičev, ki udobno živijo otl žuljev drugih, a -o drugih na rodnost ij, in ti niti zda-leka niso tako lakoinni, kakor mj naši slovenski biscigarji.
Zal, da živi v naši sredini nekaj backov, ki si mislijo, da imajo preveč dolarjev in preveč grehov. Pravijo namreč, da bi bilo dobro naročiti Ai veliko noč kakega "gosj)o-da", da bi nam odvzel grehe in — dolarje! Drugi smo pa mnenja, da nam ljubi IJog vsejet'no grehe odpusti, čeprav svojih trdo prisluže-nib dolarjev ne izročimo bisagi. — Slovencev nas je tekaj in v okolici precejšno število Počasi sicer napredujemo, pa upanje le imamo, da 1»> šlo. Na pred kratkem ustanovljeno društvo smo lahko ponosni. Saj je prvo slovensko društvo v Du ran go. Želeti bi bilo le malo lx>lj hitrega napredka. N'o. pa sčasoma bodo rojaki že sami uvideli njega korist in vrednost. Tudi ti>ti. kifo rajem sploh nečejo nič slišati, se manj pa1 pristopiti.
Ne vem. kako bi mi bilo mogoče dosti toplo priporočati rojakom tu-kij in v < okolic i prekoristni nam list 'Glas Svobode".
V-ak delavec naj bi ga čital; kajti "i ilax Svobode" jc edini delavski 1st, iz katerega lahko raz vidimo svoj resničen polp/aj. Poleg lega pa nam jiodaja tudi v drugem oziru jKKluk iti razvedrilo,
Rojaki v Duratigo in okolici, posebno pa bratje našega društva, na-ntčajtc se v obihicm štev ilu na svt>| delavski list.
Za svobodo i r t napredek naj bi se potrudil v sakteri 1
Naše glasilo vredno in potrebno je vsestranske naše podpore,
Fovček.
Johnstown. Pa., 28. febr. Včeraj ob treh popoludne pripetila se je našima rojakoma Alojziju Ud o vi S in Josipu Matici* ru strašna nesreča. Omenjena rojaku sla delala skupaj v takozvn-nem "Franklin Mine No. 1" premogovnika, ki je Inut Cambria Steel kompanije. Dimunit, katerega Rta hotela v rovu zažgati, je bil zmrznjen in se ni hotel vneti. Zato sta so vsetlla na kamen; cd'*n je držal <Hlprto svetilko, drugi pa nad njenim plamenom kos zmrzlega dinamita.
Naenkrat se dinamitna patrona vname, in tisti, ki jo je držal v rok^h, videč grozno nevarnost, jo zame i daleč stran. Pilo pa je že piepozno; v tistem hipu dinamit razpoiH in mtrga Alojiij« Udovi-
eu roko do zapesti, njegovemu tovaribu Matičiču, ki je svetilko držal, pa do komolca. Alojzij Udovie, akopram teško ranjen in brez roke, se je v temi odpravil iz rovai du obvesti o nesreči me-r oda j no ofiebe. Prvi, ki ga'je zunaj srečal, jo bil Mine-forman Jones, kateremu je takoj naznanil, kaj se je zgodilo. Ta se nemudoma odpravi v rov, in nasproti mu pride Josip Matičie, ves krvav in skoro brez obleke. I)a bi mu ue odtekla vsa kri, si je z zdravo roko tiščul na vso moč ono odbito.
Kompanijska ambulaneu je hi-Ia brž nu lici mesta in ponesrečenca v diru odpeljala v kompa-nijsko bolnico, kjer so ju družbeni zdravniki že pričakovali. Operacijo so izvršili zdravniki: Dr. John Lovvman, njegov asistent Dr. Jefferson in Dr. Sehilt, Udovižu so odrezali roko nad zapestnico, Matieien pa nad komolcem.
Ko to pišem, se nahaja Matičie v smrtni nevarnosti in je dvomljivo, da ostane pri življenju. Drugi, četudi teško ranjen, se pt>-čuti pnvoljuo. To mi je predsednica bolnišnico telefonično sjio-roe i l n.
.Matieie je star 'VI let in član društva "Danica" štv. 44 S. N. P. J.. Udovie pa 21 let in član društva sv. Alojzija spadajočoga k J. S. K. J. Doma sta oba iz Slivo pri Rakeku na Notranjskem.
Ponesrečenima rojakoma naše globoko sočutje.
Podslivniški.
1'arska /arota.
t;. Martin Konda, bivSii lastnik "Glasa Svobode", je v petek, dne i. marca, still pred chiknškim zveznim sodnikom Landesom, kateri ga je |x> kratkej obravnavi obsodil na jedno leto zapora. Povod tc ..i jc dala mala knjižica "Žrtev razmer", ponatis iz "Gl. Sv.", kateri jc to ]»ovest prinašal v serijah žc leta 1903, ko je bil urednik našega lista Še g. Frank Medica, ki živi sedaj v Avstriji. Naše farje (zlasti derviša Kržeta) je ta 'knjižica, ki popisuj'e nesramno, a istinito življenje propadlega duhovnika', silno spekla in napravili so ovadbo na tiatlzornika zvezne |»šte s pretvezo, da obsega pohujšljive ali nemo. raltie stvari. Na podlagi tc obtož-l»e sc je nad g. Kondo, kot takratnim kistnikom lista, izrekla obsodba.
G. Konda je takoj vložil prošnjo za |>onovitev procesa, in ustreglo se mu je. Takoj drugi dan. v sol>oto, jc bil proti varščini izpuščen, in sedaj tipa z dobrimi odvetniki in temeljitimi dokazi doseči boljši izid.
Da farška svoja t strupeno sovraži naš lisi in njegove sotrudnike, to je'znana stvar. Požrli, uničili bi ga ratli na vsak način, in ni čuda, če se jim vsak dan cedijo sline blaženih časih sv. inkvizicije. In ko mu drugače niso mogli do živega. vzeli so deviško čisti ljudje v zalkitp moralo ter poklicali na |*i-uhič zvezno sodišče. Seveda, rim->-kim agentom je vsako sredstvo dobrodošlo. — Ali vas boli, derviši? Verjamemo! "Glas Svobode" jc že marsikomu odprl oči, — in to jih gri^r. Le naprej, derviši I Sojar, Kranjec in Klopčič - go a head! Dobro se zaletite, — zaletite se tako, da si bodete k:.r upamo — dodobra razbili svoje žcgnanc buče.
Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okolišču. Posebno veljaj to rudarjem v Minnesoti in drugod po zapadu, koder ima Western Federation of Miners avoje lokalne unije.
Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci.
SPREJMEM izurjeno izdeloval-ko avstrijskih viržink. Stalno delo (najmanj za eno leto) zajamčeno. Osemurni delavnik in unij-ske plače. — Ponudbe na delodajalca Antona Ilrvat v Jolietn, 111., 407 Chicago street.

tli,AH BVOBODB
VESTI 11 STARE D0M8VIHE IN iz jugulmiislili pokrajin,
Paiisilna kačah
Pri zadnjem porotnem zasedanj-u v Gorici je bil sodni kancelist Ev-gcn Juch zaradi uradne poneverbe obsojen v enofetno ječo. Juch se jc pritožil, a višja instanca mu je zvišala kazen na 3 leta.
Pri porotnem sodišču v Trstu se jc izvršila obravnava proti 42-letnemu grajščaku Silviju Donati-ju iz Južne Tirolske, ki jc obdol-žen, "da jc umoril svojega brata Jos. Donatija. Pri porotni obrav-navi v Tridentu je bil obsojen v 6-letuo ječo, a najvišji sodni dvor jc raz soclJ h> razveljavil ter delegiral za novo obravnavo tržaško poroto, ki je izrekla, da je Donati kot q>i-lcptik (božjasten človek) izvršil V-mor v duševni nezavednosti ter ga vsled tega popolnoma oprostila.
I'oho ten starec.
Mestna policija ljubljanska je dobila od orožništva brzojavno in pismeno obvestilo, da se hoče 60-letni Ivan Hočevar iz Ainbrusu pri Žužemberku izseliti v Ameriko in se stem izogniti- kazenski preiskavi radi budolcstva krvosramnosti s o .'o jo lastno hčerjo. Hočevar je bil ro.s v Ljubljani izsleden in aretovan ter so ga potem oddali novomeškemu okrožnemu sodišču. Imenovani je hotel odpotovati / ameriškim fx)tnim listcun, glasečinv se na ime Ivana Rusa, a zvijača ga ni rešila.
I'lak je povozil U)letnega mutastegp kočarjevega sina Jožefa Kristana iz Potokov na Gorenjskem, ko jc šel neko nedeljo v Koroško Belo v cerkev. Stroj mit je glavo tako zmečfkal in zdrobil, da so jjosamezni kosi ležali po progi. Bil je v trenutku mrtev.
I)va otroka zgorela.
Na Opčinah pri Trstu sta zgorela dva otroka neke Sare Pintje iz (>gcrskega. ki je ži vela tam z nekim železničarjem. Šla jc ixl doma, m ko je prišla nazaj, j^bila hiša v ognju in našla otroka mrtva. 2eno so zaprli.
'/eno je umoril v Trstu .vjletni čevljar An zel Gres-si, ker je imela ljubavno razmerje z brivcem Josipom Monacom. Zadal ji je več ran s čevljarskim kriv-cem. Pred i*>rotniki pa je bil o-proščen vsake krivde in kazni.
Sprava med Čelu in Nemci.
Giasilo češkega ministra Dr. Pa-cilka pravi, da je nujno [»trebno, da se narodnostni prepir na Češkem jjoravna. Zaradi tega bi bilo za oba dela nujno potrebno, da sc zopet začno spravna pogajanja. Najpri-pravnejše inesto za to je deželni zbor. Minister Pacak napoveduje, da bo v bodočem deželnozijorskem zasedanju hue I velik govor o spo-razumljenju.
Šolske zdravnike uvedejo baje v Avstriji. Šolski zdravniki bodo morali nadzirati zdravstveno stanje šolske mladine in jo opozarjati na umžiic nevarno-sti. V ta namen ImmIo morali pregledovati mladino v ioli in ukreniti, kar je potreba. Šolski zdravnik bo dolžan preiskati začetkom šolskega leta vse otroke in določiti, kateri naj sc oprosti u. pr. telovadbe, petja, ročnih del .itd. Med letom lx> moral večkrat obiskati šolo in ob nenavadnih nesrečah priskoči takoj na (»moč. Za te posle se mu od kaže 40 K z>a vsak razred; ker je v Avstriji okrc g Go,000 razredov, bo stala ta nova naprava približno 2,400,000 K.
Rekomandirana pisma iz Amerike in drugod je odpiral v Pragi poštni pomožni sluga Veger ir» jemal iz njih papirnat denar. Ukradene bankovce mu jc menjaval neki postrešček. Zaprli so oba.
' Smrten padec•
Gozdar jeva žena Frančiška Kogoj iz Moravč je padla v neko jamo tri metre globoko iu si pri tem tako pretresla možga.ic, da je drugi dan umrla
Plazovi.
Pri Gornjem Tilwthu 1» Tirolskem se je udri velik plaz, ki je po-
HIHIH^HHhHHIHBIIMHHHK
loanil vse i>olno mladega drevja, neko kočo odnesel, železniško progo pa zasul. Čez par dnij pa jc v nekem drugem kraju odnesel popol-nonia dve kmetiji. Deset Ijudij jc izgubilo življenje. Uničenih je 44 glav živine, bkoda se ceni nad .200,000 K.
I * odkupi j ivo časopisje.
Policija je zaprla \ Budimpešti uradnika državnega računskega dvora, Hajdu, ki jc obdolžen, da je ukradel razne tajne spise ter jih izročil poslancu Zoltauu Lengyclti, ki jih je dal fotografirati, llajdu je priznal. Spisi se baje nanašajo TO' svotc, s katerimi je Fejervary-jevo ministerstvo časopise podkupovalo.
Przm-nosltorske kandidature.
Jugoslovanska socijalna demokracija je postavita za prihodnje državnozborAe volitve 10 svojih kandidatov v raznih krajih slovenskih deželi in sicer na Kranjskem štiri (med temi tudi pisatelja so-druga Ivana Cankarja), na Štajerskem dva, na Goriškem dva, v Trstu enega in 11a Koroškem tudi enega. Do seda j ni imela slovenska socialistična stranka nobenega svojega poslanca v državnem zboru na Dunaju, a pri sedaj obstoječih raz-nier.ih nu Slovenskem je prav lahko mogoče, da prodrejo socijalisti r več svojimi kandidati.
Št raj k v Trstu.
Nakladalci tržaških lesnih trgovcev so stopili v štrajk, ker jim delodajalci nočejo zvišati plače od 4 ra 5 K na dan. štrajka jih okoli 300.
Prepovedan ples.
"Hrvatski Sokol" v Makarski v Dalmaciji jc nameraval v svojih društvenih prostorih \ rirediti svojo običajno predpustno veselico. \ e-st-lica >e je prijavila pristojni oblasti, nato je pa okrajno glavarstvo zahtevalo, da se moratta v sokolski dvorani odstraniti napisa: "Slovan, stvo naj vlada, sovrag naj packi!" int "Svoboda in smrt!" ter je tudi dalo ta dva napisa sneti s |>omočjo orožništva. Odbor "Sokola" jc od-kjčno protestiral proti temu nasil-itvu, a do*egcl s tem protestom ni ničesar, pač pa je glavarstvo kot odgovor na ta protest, — prepovc-dalo sokolsko veselico z motivacijo, da >e je bati izgredov. Razumljivo je, da je ta prepoved vse kroge silno razburila. Vsledtega je prišlo zvečer do velikih demonstracij pred okrajnim glavarstvom. Končno je dal glavar ljudstvo razgrniti po orožnikih. Ti dogodki kažejo, da je v zadnjem času zapihal v Avstriji oster veter proti slovanskim narodnim težnjam in proti |to-javotn svobode. Naj le sejejo veter, — želi Ixxlo pa vihar !
Xcsreca na železnici.
\ Prvačini na progi južne železnice je povozil vlak železniškega uslužlK-nca Dijakonoviča. Odtrgalo mir je obe nogi in ga tudi drugo d i j m ) telesu močno ;< .škodovalo, Nesrečnik je kmalu umrl. Mrtvo truplo so prepeljali v Gorico. Dijakonovič, ki jc bil doma nekje od ruske meje, jc bil sprevod-nik pri tovornih vlakih in se jc šele par dni pred nesrečo oženil.
Promocija.
Na Petrograjskem vseučilišču je bila proniovirana za doiktorico vsega zdravilstva gdč. Eleonora Jenko iz Ljubljane, hči' tamkajšnega zdravnika dra. Ludovika Jenko. To je menda prva Slovenka, ki je poštah zdravnica.
Kaj obljubuje Edison svetu f
Rojakom naznanjc. Cast iti gospod Collins M. 1.!
Vaša zdravila sem prejel vse pošteno in sem jih precej pričet mi-cati, pa so mi ti rdi precej pomagala. Sedaj sem popolnoma« zdrav. Vaša zdravila so res fajn, zato Vas ne bom nikoli pozabil in sc Vam lc|x> zahvaljujem ter \ as bom hvalil, dokler bom živ.
Vaš prijatelj
Frank Tekavc, 746 Hauigfb Str., Indianapolis, Ind.
"Našel sem kovino, katero sem iskal, in problem je rešen" — je proglasi! stavni izumitelj. Edison obiskovalcu svojega laboratorija J. H. Adamsu, ki jx>roča o obisku v "World Mag". — "Leta vztrajnega« učenja, a teškega dela in mnogo denarja sem izdal, ali sedaj sc jc pokazal sad vseh teh naporov. S pomočjo kobalta (neke vrste kovina) sem napravil kovinsko zmes, ki popolnoma izpreircni izdelovanje električnih akomulatorjcvdi baterij. Za nove baterije se stavi že tovarna, kateri bode ležeče na tem, da jih izdela tisoč na dan." — Edison si obeta od svojega izuma po-jKjlni prevrat na polju prometnih sredstev.
Stem |K>|)oliioiiia zastarajo današnji avtomobili in lokomotive, in konji izginejo z ulic velikih mest. "Nihče si ne more predstavljati"-— je pravil Edison — "kako ogrom 110 število poskusov sem moral naplaviti, predno sem dospel k uspehu; sedaj sem pa zelo zadovoljen, iu prihodnjo pomlad bode možno o-orem'ti električne avtomobile z novimi baterijami. Moja nova sestav vp., v kateri sem k železu in niklu pridal novega vodni! a, se neraz-•nerno odlikuje od stare svinčene baterije. Stara jc tehtala too liber in je |x»stala še ne v dveh letih ne-|x»rabna; nova pa bode pri teži 30 liber jedtiako delo tri- do šestkrat tako dolgo vzdržala. Ne pretaka se, kakor baterija z žvepleno kislino in ne proizvaja škodljivih plinov, kakor ta Si • se mi je za to, sestaviti baterijo, katera dela ceneje kakor konjska sila in je zato vseobče pri--topna Električni avtomobil ima tudi to prednost, da vozi brez ropota iu tresenja in vsakdo sc ga nauči obv.adaii popolno:v j v nekolikih minutah, ločim more voditi avto-mol I t.u gazolin ah !»:.ro le nekoliko že izkušen človek."
Ali ne samo baterijo, tudi nov stavbeni materijal je izumil Edison iu za bodočnost stavi vanj velike nade. Sezidal je v Stewart sv ille v New Jersey tovarno, katera izdeluje na dan io,Ooo ton najfinejšega hidravličnega portlaudskega cementa. To je stavbni materijal bo-dočnosti; uadomestuje kamen, a jc mnogo cenejši kakor vsak drug materijal. Ta cement, zmešan s kremenom, peskom in vodo, daje malto, katera klisbuje, ko se -trdi, tudi učinku dinainita. Ko bi bde hiše v San Franciscu pred i>otre-soin postavljene iz tega materijala, bi jih stalo danes še devet desetin. MisTni izgotoviti za iu ravno veliko hišo popolnoma prcncsljivo formo, katero H pa moral izdelati i zboren arhitekt. Ta forma bi mj |x»tc-m i>ostavila, in čez eden ali dva dni bi se mogla do nje nalili iu stlačiti malta. Za teden dnij bi jo bilo treba samo odstraniti, in p>-|K>lno kamnita hiša bi stala tu z vsem potrebnim, tudi z ognjiščem in dimnikom, tako da bi jo bilo treba samo oiuetati in okrasiti, napravili v okna šipe, natakniti vrata in |x)staviti ]>ohištvo- Take bise bi bile pripravne poseli:.o za delavce blizu velikih tovarn. Bile bi po zimi toplejše, jxaleti hladnejše in mnogo cenejše kakor navadne hiše in bi ustrajalc najmanj sto let".
Poskuse z radijem, ki -o imeli dobre uspehe, jc Edison 11a prošnjo Svoje soproge opust'1, ker so zbo-lcli nekateri njegovi delavci |») upli-vu te nevarne snovi.
Končno je Edison svojemu <d>-iskovalcu povedal presenetljivo novico: "Ko bodo vsi izumi, na katerih sedaj delani, dokončani, mislim opustiti delo na obrtnih problemih iu sc posvetiti ix>|x)Iit(»na prouča-vatiju priroduih skrivnostij, bistvu električne snovi, razvoju rastlinskega življenja, pa tudi tajni pojav posebno neozdravljivih bolezni j — zlasti raka —: to vse me zelo zanima, in če sem dal ljudstvu fono-graf, baterijo in nov stavbni materijal, kar mu ima napraviti življenje lažje .in ugodnejše, mislim, da se lahko posvetim popolnoma ljubezni in privlačnosti do ..nnenjcnih ved. — (Slov. Tehnik.)
Za Gregorčičev spomenik.
Izkaz v št v. 6 "Gl. Sv." $41.15:
Izkaz v šiv. 9 "Gl. Sv." $-'.90.
Nadalje jc poslal iz Cahnneta, Mich., g. Lev Junko znesek $12.25, katere so darovali: dramatično društvo "Slovenija" iz blagajne $500; posamezni udje [xjseliej pa: Lev Junko 50c, Jos. Verščaj 50c. Peter Lackiier 52c, Martin Vcrder. bar 51c. Jos. Jerman 50c, Fr. Jauh 50c, Fr. Sc.heringer 50c, Ivan Žalec 29c, Ivan Plaveč 33c, Jos. Sclnvciger 25c, Jos. Klemene 25c, Pavel Žalcc "25c* Anion Sterk 25c, Štefan \>rtin 25c, Jernej Muka-vec 25c, Mat. J. V'ttlin 25c, Ivan Kure 215c. Ivan (iralick 20c, Ivan AgniČ ioc; jiOfljx>rni udje: Jos. Sunič 50c, Ivan G ar. vod a ioc, lrr. IViidervol- hoc, Jakob Chnenman ioc.
Skupaj do danes $56.30.
ROJAKI, NAROČUJTE SI
"C LA8 8VOBOrE."
NAJKMNIK & VANA,
Izdelovalca
sotlovice mineralne vodo in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Edward Pauch
--gostilničar--
603 Blue Island Avenue CHICAGO, ILL.
— t»24 So. Cen t re Ave. -
Edini slovenski krojač v Ohicagi naznanja slav. ob-činatvu.da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo at«rib vse po zmerno nizkih cenah
Cuicaoo, III.
MATIJA K1RAR
POSTI LNlfcAlt
v Kenosha. Wis., 432 Middle S
So priporoča rojukom za obisk Toči dobro in sveže pivo, na-ravno vino in pristno žganje, Izvrstne smodke.
TELEFON ŠTEV.777
1*. Nchoenhofen Brg. Co's.
Najlx)ljšo pivo je
|So prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111.
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bratou Slovanom priporočava svoj lepo u rej on i
:Sal00IP
Točiva vedno sveže pivo iu pri«, tne druge pijače. Raznovrstno fino smodke na razpolago. Za obilen poset so priporoo»v»
brata Košiček
590 S. Centre Ave. Chicagi, III.
rmmnfflfmnfmnrwim
M O I) Ell NI FOTOliHA- 5 FIC NI A TELI JE z
I L. Hagendorff. |
^ Vogal Reed in Oregan ul. =3
^ V MILWAUKEE, WIS. ^ & *
^ Znižane cene za poroč- -ne slike.
TUUiUiUlUiUUUUlMlMF
MOČNO BLAGO.
----!- ^
Najbrže, da ste videli že kako oznanilo iu 6i predstavljali, kako po coni se blago dobi. Ali so spominjate, kako slabo blago sto dobili in si 8ami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar no kupim". Večina nas iuia tnko skušnjo, in če je vi ni-sto imeli, štej t o se srečnim. Mnogokrat vidite take predme-te oznatnovane in tako lepo popisane, dasovain priljubijoin si jih hočete nabaviti. Greto in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo miših cenpoo-glasih. Nekatere prodajalne trde, da eenn lega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi lega ne storimo, kajti vsakdo vč, da nekaj dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli oksistirati. Naša trgovina obstoji v že 1"» do 20 let in todo-kuzuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridih-k nam in si oglejte blago iu ceno. N* zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke itd.
Pridite in oglejte si naše vzorceza molke obleke.
Največja slovanska tvrdka
■ S. O - O a >w • i, o c «
Emil Bachiiian,
580 So. Centre Ave.
Chicago, 111.----
Se priporoča vsem slovanskim društvom za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in drugih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusnejši.pri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilnozuhval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin.


. .... , - , -..•■ - - ■ ■; GLAS 8VOBODB
- •	j » ... ------------1 • ■ .. 'PT*;" •'	■
7

POZOR, POZOR.
Hripavost. Teško dihanje.
Bolno grlo. Bolesti v prsih. Bolečine v boku. Bolečine na ledvicah. Grenko grlo.

Ik,.. Ur.
1» H«» Ml)«
■llln Otn Mi a. h« I
.IIM.KM*' H| Mil)
■ W Mil IIW (Itt.*	I
Hud kašllj vsled prehlajanja. Izguba slasti. Draženje k stanemu pljuvanju. Naraščujoca izguba na teži in na telesni moči.
Ako bo pojavi pri Vas kateri od teli znakov ha alabih ali bolnih pljučih, pazile dobro i/ znČnite neutegcma jemati
SEVEROY BALZAM ZA PLJUČA
Ta dragocen lek ji- pripravljen iz najčistejših prvih, imajooih nehroj zdravilnih Bvojstev. Ozdravi vse bolezni na pljučih, prepreči bolesti, obnovi zdravje ter moč. Cena 25c in f>oc
Severov Življenski balzam.
ZOPER
Zabasanosti.
Splošne slal)OBti.
Pospešuje tek.
Pomaga v vsakem slučaja.
Cena 75c.
ZOPER
Za zone slabega soatava.
Za stare in slnbe ljudi
Za rokonvalenet-nte
Pomaga v vsakem slučaju.
Severov
Zdravilo za obisti jetra
PROTI
bolečinam v hrbtu; bolečinam v mehurju; komeu v mehurju; oveneli koži: ncprebuvnosti;
PROTI
Vnetjo slezuo in jetrne mrne.
Proti težavnemu puščanju v mehurju.
1
Cena 7f>o in $1,26
Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški na svet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
Jxx
I »vJ* TTVVTTtTTTTTVTTTTTTVT jV»i
Jakob Dudenltoeter
VINOTRZEC
399 Grove Street,
Wisconsin.
Priporoča thIiii slovenskim Halonom avoja izvrstna vina in likerje. Ima t zalogi tudi Im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.
P.J.Dedhuh je pooblaščen sprejemati naročila in denar.

ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najl>olje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmenu.
LAQER
I
MAGNET
I
GRANAT
1
Razvaža pivo ▼ steklenicah na v«e kraje.
Kadar otvoriš gostilno, no zabi bo oberniti do nas, kajti

Pozor rojaki!!!
TJI
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vodno svežo najfinejše pijače "atlas beor" in vsakovrstna vina. linijske smodke na razjxdago. Vsaeo-mu v zabavo Bluzi tlobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablo). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk se vljudno priporoča:
MOHOR MLADIC
617 S. Centre Ave. blizo 19 ulico Chicago, Ti.l.
H

V0DAK-0VA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl.
Ima lo|»o urejeno za zabave iu dvorane za zborovanja*
TELEFON CASAI> "041
Poštnim potom lahko vlagate denar.
Da »moremo vslužiti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko deaar □a vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
Pilita po navodila na
m CHICAM SAVINGS SAM
278—92nd Street	Chicago, III.
Zapomnite si.
Ves denar, ki ga vložite v naš zavod tam 12. januarja, obrestuje so od I. t.ui
INDUSTRIAL HAVINdS BANK
652 Blue Island Ave.
1'radne ure od 9. pred pol. do 4. popi. ob sobotah do 8 uro zvečer.
Varstveni zakloud presega oež pol milijona dolarjev.
S] Ustanovljena 1890.
VBBBBBSBBBBB-
RAZNO.
Ruška vlada izdaja o volitvah za dumo iwrtfcila, katerim sc vitli na prvi pogled, da so zlagana. Naredila bi rada utis, da zmaguje vlada. V resnici pa jc Izmed doslej voljenih volilnih mož že velika večina opozicijonulna. Med njimi je mnogo socijalnih demokratov in socijalnih revolucionarjev. V Moskvi so izvoljeni sami opozicijonalci, ravnotako v Odesi in Petrogrador. V nekaterih krajih je vlada razveljavila opozicijonal-ne volitve, a kmetje so si pri drugi vol i t v i zopet izvolili svoje kandidate.
Lakota tut Ruskem.
Grof Peter Tolstoi piše tozadevno; "Obiskal sem več krajev, kjer je lakota. Obiskal sem več vasij iu nai tisoče družin. In povsod sem našel najhujše gorje in uboštvo, ki se ne da popisati. Videl sem nage ljudi, ki so se tresti mrazu v nezakur-jenih bajtah, gladne ljudi brez koščku kruha in brez upanja na skoraj šno odjKunoč- Videl sem vslcd gladu zabuljene obraze iu slišal stokanje in zmešano govorjenje na vročinski bolezni obolelih. To je šele začetek, pričakovati še je hujšega."
Čuditi se je le, da obupani ruski narod še ni planil nad carjevo vlado kot sestradani volkovi in napravil silovitega konca zločinskemu gospodarstvu carjevega satnodr-štva.
Kaj jc verat
Verai je priklenjena misel. Vernik ima oči, pa ne sme videti. Ima ušesa, pa ne sme slišati. Ima možgane, jiu ue sme misliti. Le nekaj sme iu mora —: svojega dušnega pastirja smatrati za Kristusovega namestnika, v vsem se tnu zaupati in se od njega pustiti voditi. Drugače je brezbožnež I Laz in človeško zmoto proslavlja vernik kot resnico in pravico.
Obsojate nune.
Pred s<xlnijo v Santa Maria Ga-pua Veterc v Italiji sta bili obsojeni nuni (iiovatinina Hellaroba in Vincenzina Zatnpelli, in sicer prv<a na 5 let, druga na leti v ječo, ker sta neusmiljeno muc M dve siroti, izročeni jima v oskrbo. — To je menda tista krščanska Usmiljenost, katero duhovniki vedno nosijo na jeziku!
Kad i detomora obsojat duhovnik.
\ Parizu je bil obsojen pred porotnim sodiščem duhovnik Cassan v ^letno ječo, ker jc .ftkopal novorojenčka, katerega je |*>vila v faros/u tHletna Avguština Dange. Zakopal ga jc na faiovškem vrtu.
poljedelski pouk v vojašnicah se je uvedel v Italiji. 1'važuje sc namreč, da se vojaki za časa) služ-Itovanja po] xd noma odtujijo kmetijstvu in pridejo jxj končani službi nazaj |M>/abivši na svoj stan. S poljedelskimi predavanji, ki jih imajo vsak teden |>o par ur stro-kovnjaki, se jih vzdržuje v misli na svoj pravi [*<klic ter sc jim, ako. ravno vojaška razjiosajcnost s tem ni prav zadovoljna, znanje širi. r>pehi takega |>oljedeIsi:ega po-" uka izvrstni. Tudi v Avstriji se domobranskega ministerstva o-beta nekaj sličnega.
Obletnica Ciordaita Bnmo.
Dne 17. februarja je vsa Italija praznovala 4070b!etni;o, kar je pa-peška maščevalnost dala sežgati na grmadi Giordana l'runo V vseh več j Lli mest ill so bile impozantne proliklerikalue manifestacije. Slovesnega obhoda v Rimu) se je udeležilo na tisoče in tisoče ljudi j z 200 zastavami. Pred sjjomcnikemi Gior. dana 15runo je bila burna demonstracija proti papežu.
Tiskovna svoboda na Bolgarskem.
Proti knezu Ferdinandu je jelo na liolgarskcm silno vreti in ni izključeno. da ne l»o \cč dolgo bolgarski knez Knez se ^kttša obdržati na [»ovršjfu samo .se z nasilnimi sredstvi in se poslužuje v to svoje vlade, ki sc mu slept) (»okori v vsemi, karkoli zaukaže. Nedavno tega jc vlada predložila sobranju* (parlamentu) nov zakon., po katerem se kruto kaznuje razžaljen je kneza
Zakon je večina sprejela in je stopil takoj v veljavo. Pretekli teden pa sta že sedela dv.a bolgarska u-rednrka na zatožni klopi radi "raz-»aljenja veličanstva". Eden je bil obsojen na m letno ječo in denarno globo .2,000 levov, drugi pa v alct-no ječo in denarno globo 5000 levov. Tafkšno zatiranje tiskovne svo-bode pa bo imelo ravno nasproten učinek.
Švedski kralj Oskar je najbolj demokratski evropski vladar. 'Ciovori in piše popolnoma dovršeno sedem »ali osein jezikov. Zdaj se uči tudi kitajščine in dopisuje v tem jeziku s kitajskim cesar, jem. Z ljudmi je zelo ljubezniv, kar dokazuje mnogo slučajev. — Nekoč jc sedel v neki kavarni, kjer so se nekateri navduševali za republiko. Ko je videl edeni od njih kralja, da ni za to navdušen, ga je uprasal po vzroku. (Kralja seveda ni poznal.) Kralj je nato odgovoril: "Prvi razlog, da nisem navdušen za republiko, je ta, da sem jaz švedski kralj,"
S pitsjint Oieem tepeni poslanec.
Srbski jxjslancc Marinkovič, ki je v svojem listu "Piavda" nedavno prinesel notico, da so na dvoru dobili zibelko ter nam.gaval pri tem na princezinjo Jcleno, je bil napaden od dveh častnikov pred skupščino s pasjimi biči. Ker so ]>o-slancu prihiteli na1 |x>moč tovariši, sta' častnika potegnila sablje ter začela tudi streljati iz revolverjev. Pri tem je bil poslanec Georgjevič nevarno ranjen.
K rije ti anarhisti.
V Iieroliiui so aretirali tri anarhiste. V njihovem stanovanju so dobili I5rooo knjižic, pisanih proti armadi. Knjižice so imele na pročelju pruski gnb in opazko: "Založilo prusko vojno min iste rstvo."
NAZNANILO.
Društvo "Slavija" S. N. P. J. štvA i v Chicagi znižata je pristopnino na $1. Ker velja ta določba le zaČbsno, niidi sc vsem, ki šc niso pri nobenem društvu ali ki želijo Ijostati član tega) tako lepo se raz-c vi ta jočega društva,--ugodila prilika za ceneni pristop. Število članov dimlštva "Slavije" sc baš v zadnjem da s 11 rapidiio množi, in gotovo si 11*»ra vsak Slovcnec šteti v ponos, da je ud tega tako močnega društva'. Vsakdo, ki je bi! žc enkrat bolhn, ve, kaj je 1>oliiiška l>odjx)ra. I11 nesreča rikdar ne miruje. Saj vendar dam na dan čita-mo [>o disnikih o rojakih, ki so ponesrečili, a žal niso bili pri nobenem društvu. Kako prav pride v takih slučajih podpora ali usinrtm-rua!
• Zato, rojaki, ne odlašajte s pristopom ; združite sc z brati, ki Vas bodo z odkritosrčnim veseljem sprejeli v svojo sretlo, ne glede na politično ali versko prepričanje.
zapisu kar.
Mat. Kure,
Ali stanuješ v tu jej hišir
Kedaj se boš spametoval?
Jaz ti dokažem, da TI za denar, kar si ga izplačal 10 let za rent, lahko nabavim hišo v lepem krajan;
Oak Parku.
Kupi lot*> tamkaj, in ako hočeš polem hišo, jaz ti jo postavim
Cene lot: $250, $325, $350, $400, $700.
Cez te lote gre elevator, in v 15 minutah si lahko pri City Ilall v Qiicagi.
Pridi in j>oglcj mojo ponudbo; gotovo ne bos obžaloval. Saj ne zamudiš več, kakor eno uro in S centov te stane vožnja. Ali mi pa piši, kje stanuješ in jaz pridem k tebi na dom.
J. A. JOIINSON, lastnik,
Frank Gram^šr1
[84 La Sallc st. (soba 1104),
l'ogl&vnr ur« Tinlc dan xvrfrr od A. do H. jirl Kr. MUdlfu. W7 S, CeDir* At#
Chicago, 111.
Ne zamudi prilike!
Vsak ilovenaki delavec mora čitati "Glas Svobode"! Sodnigi, širit« ga!

02121825
a
OLAB SVOBODE
Zakaj I
Predsednik Roosevelt je did po delavskem komisarju Carroll D. Wrightu preiskati- bojo in nemire meti delavci in delodajalci v državi Colorado. Wright je svojo nidogo dobro izvršil in njegovo poročilo do predsednika obseza med drugim tudi dolgo vrsto nezakonitih činov in hudodelstev, katero je izvrtSUa znana Mine Owners' Ass'n. V poročilu so navedeni veliki kapitalistični zločini.
Zakaj pa to poročilo ni prišlo na dan? Zakaj so'molčali o tem kapitalistični listi? Zakaj so vse skupaj potlačili?
Odgovor je lahek. Wrightovo poročilo ne ugaja plutokratom. Kapitalistični zločini ne smejo na dan. O, ko bi rudarji uprizorili kako korupcijo, potem seveda imajo repuhlikansti listi polne strani o tem. Kar je pa "domačega", to ostane za kulisami. Zato se ne smemo čuditi, zakaj je Wrightovo poročilo kot "special report" o zločinih Mine Owners' Association zaspalo v delavskem biro-ju v Washingtonu.
Velikanski stroji.
'Svet ustvarja dan za dnevom vedno večje stroje in učinek teh strojev je naravnost gorostnsen. Z začudenjem opazujemo te stroje, kako lepo in redno jih goni le jedna mehanična moč. Ako pa le en majhen vijak ni v redu. ustavi se naenkrat ves gigantni stroj in čaka, da ga spretna roka zopet popravi t«*r požene v tir. Ali ste kedaj opazovali važen stroj svojega telesa? Kako imenitno ta deluje! Toda plej, želodec je prenehal /. delom in ves organizem se mora ustaviti. Najhitrejše in edino sredstvo pognati ta stroj v prejšnji tir je: Tritier-jevo zdravilno grenko vino. Ono deluje direktno na Želodec in prebavni sistem. Kadarkoli izgubite tek, se počutite slabega, imate nečist jezik, dobite bledo obličje in kalne oči — Trinerjevo zdravilno grenko vino Vam to odpravi.
Dobiva se v lekarnah ali pa pri Jos. Triner. 709 So. Ashland ave., "Clrcago, 111-
(priporočljivo) .. .'. .. —.60
Marija hči polkova......—.20
Viljem baron Tegetthoff .. —.3c Avstrijski junaki.. ..	—.75
Venec slovanskih povestij, zvezek- IV., VIII. in IX.,
vsak po...........• ..—,6oc
Za srečo, — povest......—.50c
Amerika..............—.20c
Spisi Andrejčctovega Jožeta, — trije zvezki, vsak zvezek jc celoten in sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičuih prijiovedk;
zvezek po..........— 20C
Bcatin dnevnik .. .. .. ..—.30c
Koliiščine m stepe........—.20c
General Lavdon........—.30c
Knjige pošiljamo poštnine prosto.
Kdor imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom pošlje naročnino.
Pozor, sodrugl!
Kakor vsi drugi socijaHstični listi, opravičen jc tudi "Glas Svobode" pobirati darove za Ilavvvoodov obrambni sklad (Haywood defense Fund). Dan obravnave se bliža in tuši bratje: Mover, Haywood in Pettibone potrebujejo gmotne [*>-moči za dobre odvetnike itd., da se jih reši nasilne smrti, s ktero jim žugajo kapitalisti in v njih službi ameriška justica. Sodrugi, delavci I Vsak najmanj i denarni znesek jc dobrodošel. Pošljite darove direktno na upravništvo "Glasa Svobode" in od tukaj se skupna svota odpošlje v Denver, Colo. Imena darovalcev in dotični zneski l>odo izkazani v našem listu. Torej na delo!
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20. <U. pri čemu je poStntna 2e v vpoftte-ta.
CENIK
knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode":
Mali vitez I., II. in III. del . 3.50c
Kralj Matjaš..........Soc
Preko morja ..........4°c*
Opatov praporšček........35c
Elizabeta angleška kraljica ..20c.
Jama nad Dobrušo........20c
Vrtom i rov prstan........20c
Eno leto med Indijanci .. .. 20c
Erazem Pred jamski......20c
May Eri.............: 20c
Tiun Ling ............20c
Strelec................25c
Naselnikova hči..........20c
Pod turškim jarmom......20c
Fran baron Trenk........20c
Poslednji Mehikanec......25c
Na preriji............25c
Naseljenci............25c
Stezjosledec............a^c
Za kruhom............20c
Krištof Kolumb..........40c
J. Pagliaruzzi, zbrani spisi.
2 zvezka............$— 6°
Na razstanku.......... 100
Kirdžali, roman........—.80
Gnvekar: O te ženske! —
črtice.............. t 00
Zofka Kveder: Odsevi .... 100 Marco Visconti — zgodovinski roman.......... 120
Islandski ribič..........—.60
Sicnkiewicz: "Brez dogme"
— znamenit roman .... 1-5° Grof Monte Christo v 4 de *
lih .............. 2.00
Cankar: Knjiga za lahkomiselne ljudi.......... 125
Zofka Kveder: Iz naših krajev .............. 1.35
Koristka..... ......•'•• —-4°
Moje ječe............—-35
Gozdov nik............—.50
Beneški trgovec .. ......—.40
Janko Kersnik: Zbrani spisi, 8 zvezkov, krasni romani in novele, zvezek po .... 1.25 Kne'pp: Domači zdravnik
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo jiopolnouia, ako se ud parkrat liaribu z
Dr. R1CHTERJEVIM
SiuroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero so rabi v mnogih deželah proti reuinatizinu, neiatiki, bolečinam na straneh, neuralgijl. o bolečinam v pršili, proti '"l glavo- in zoboboiu, ^ | y V vseli lekarnah, 25 in ^ir CO centov.
F. AD. RICHTER & Co.
SIS Pearl St.	New York.
F02QR SLOVENCI 7 GARY, M
Čudež svetovne zgodovine in Ameriške podjetnosti.
Mesto Gary, kjer edino \J. S-Steel Co. postavlja svoje tovarne s stroški $75,000,000, bode imelo v 5 letih 400,000 prebivalcev.
Ako imate kaj podjetnosti, kupite lote tamkaj. Storite to takoj in od edine kompanije, ki še prodaje lote. Pridite k meni v pisarno in ogledat si bodemo šli kraj osebno. Sedaj pozimi dela v Gary ljudi, kolikor jih pride. Poletni čas bode pa v tovarnah U. S. Steel Co. delalo stali*) do 40,000 delavcev in {»stavilo sc bode tamkaj najmanj 10.000 hiš.
Cene lot am: $250, $350, $500 do $1500.
Kje bolje naložiš <lenar, ko v zemljišču ?
Nikjer na svetu!
Pridi v pisarno ali pa piši, kedaj te je volja iti Gary pogledat. Uradne ure od 10—12 a. m.
Frank Gram
108 Dearborn st (soba št. 702),
I'o»Io»om ur* vin k dun MfC t Ml rt do*, v Ti I r. MUJIfu, IW7 S. Ontr* A»e,
Chicago, lil. Generalni agent za Big Tree Real Estate Co.
PRIJETNO UMSKO IK POMLADANSKO
»oId)»v itilljn Id rtruk'P km)" oh i»drlJ»n»U*in tm>r]u vam [>re*krt>l tlttrit I ik lilm*
CUNARD LINE
PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ OCEAN
G1BELALTAR, EEHDVA, MiEPfL ITD.
•lepi, veliki in novi
PARNIK1 NA DVA VIJAKA ••CARPATHIA"	13.600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
••PANNONIA"	10,000 ton.
•»ULTONIA"	10,400 ton.
I z New 1'orka odplujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnit«' so do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
F. G. WHITING, ravnatelj, 67 Dearborn Str.	ohicago.
Kasparjeva držav-na banka.
m Blue Island Ave. Chicago, III,
plačuje (xl vlog 1. jan. pa MO jun. in od 1. jul. pa do H0_dec, poll odstotke obresti. Hranilni predal za $11. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte).
Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police.
391 -393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL.
-__l.-Izkušen fotograf—-
Izdela najbolje različne slike. Povečanje slik.	Gumbi s sliko.
Slike za posameznike, družine in otroke. Vsaka velikost.	Vsaha kakovost.
Jamčenje za delo.1	Primerne cene.
krtaulikh 18811
PHONE Canal 287
Ako hoi-ete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištvo pri
trn- nas
Jas. Vasumpaur,
' na voglu 18 in Paulina nI. Chicago, III.
$
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoipa zdrava. Osebe, ki so težk$ bol ne na želodcu ali jetrah, so vodno umerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec # ffre redno prebavlja zavŽito brano, odločne, vesele in polne življenja. V«ekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
^ Najnovešji in najcenejši ^ j
PISALNI STROJI
T* od $12. naprej. Najpri-^ pravbejši za privatnoaopi-sovanje, posebno za one. kateri imajo slabo in težko ^ čitljivo pisavo. Ea raz- ^ T! jaanila pišite na	^
tj JERSEY SUPPLY CO. j. ^ P.O.Box34 Hoboken.N.d J
X 4*4« 4* 4*4*4*4*4*4« 4* 4*
tOflEPB TE IN EC'S

.«tOI|TCI((»
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo. da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
najbolj&p domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Dober tek.	Močni živci.
Izborilo prebavljanje.	Močne mišice.
Trdno zdravje.	Dolgo življenje.
To je zdravilo, kakerSnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljSe dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • •
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* * » •
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trlnerjev brinovec, slivovka, tropinjcvec, konjak.
tolik rat že prestavljena sodna obravnava r zatdevi glaivnih urad nikov Zapadne rudarske zveze je sedaj določena na 5. manca, ako se ta; določba zopet ne prekliče in o-bravnave ne odloži na poznejši čas. Pod sedajniin "svetim" sistemom jc to prav lahko mogoče, saj so in-teresirani kapitalisti vrliovni varuhi čez ameriško justico!
Guverner1 Gooding in phrkcrto-nec McParlaml čakata, prestavljata in odlašata. Čakata pač — nagrade! Kaj njima mar, če zdihujc-jo nedolžni delavci v temnih ječah; enok'to več ali manj. ti> ju niti uaj-manje ne vznemirja. Poleg nagrade. ki jo čakata od gotove strani, računata s svoji«n odlašanjem tudi ita to, da bi odvrnila i*>zornost delavstva na kak drug predmet ter se stem zavarovala* pred vsakojaki-uri cveiitualitetami od strani delavstva. ki se za ujetnike živo zanima iu parnim očesom zasleduje vsak od obJastfliij storjen korak; z ujetimi nedolžnimi žrtvami pa bi se kapitalistom na ljubo poigrala kakor mačka z mišjo. Toda motita sc..
Formalno je proti Ilaywoodu. Moyerju ki Pcttiboucju naperila
dbtozbo država* 1 dal o; a faktični, položaiji je ta-le: "The Standard Oil Co. — John II. —" in "Mine Owners Association" proti "Western Federation of Miners (in tic proti jHJsameznim osebam te organizacije). Nadalje jc proces pravzaprav civilen, in ne kriminalen. Kapitalistom ni toliko za glave obtožencev, koli kot pa za konec delavske organizacije, s čemur si premoženje povečajo, delavcem pn mezde znižajo. — Taka jc stvar v resnici. Ker združenemu' delavstvu postavnim potom niso mogli drugače do živega, zatekli so se k za-vratnenru zločinstvu.
Standard Oil Go. se ne liortem dotikal, ker bi opis dc k) van j a te ta-~ ' ttilK1 V predležeči zadevi
reci preveč časa in prostora. Malo več pozornosti pa hočem posvetiti Mine Owners As>ociatiop ter našteti vsa nezaslišana hudodelstva, k- jih ima na svoji kt smati vesti v slučaju Mover in drugo v.
O Mine Owners Association je o!če znano, kako absolutistično nastopa za časa* volitev. Kar se ji ■ne ukloni, pa korumpira, in z zvijačo ali pa z brutalno silo zatre svobodne volitve. O kaki svobodni vo-litvi po osebnem prepričanju vo-lilcev ni niti govora. Dobro je še vsem v spominu, na kak način je prišel predzadnji guverner McDo-neld 11a gwverncrski stolec v Colo-radi. Na dringi strani j>a smo zoj>ct videli postavno izvoljene uradnike, in ker niso hoteli mlati terorizmu Mine Owners Association, sc jih je prisililo resignirati na svoje službe. Z nastavljeno puško ali pa z ziižugano vrvjo. Importirali so cele trume postopačev in tem jed-nakih potepuhov, ki zv dobro plačilo terorizirali delavca itt njegovo družino. Vlomili so v kooperativno delavsko prodajalno, odnesli so na tisoče vrednega blaga« ki vrednostne papirje, orodje in drugo posodo pa deloma razbili, deloma zmetali na ul'co. Delavce, kojili ftlin greh je bil, da so se organizirali v obrambo svojih koristij, so obkolili vojaki kot preganjano divjačino, jih uklenili in talko uklenje-«ic v verige s teškimi krogi jami prisilili. da so delali po mestu, brez obtožl>c. brez zaslišanja in brez ob-»dbc. In končno so jih izgnali. To so bile nezaslišane p»x>tipostavnosti. časopisje sc ni <»melo predrzniti, da 1« zagovarjalo nedolžno trpeče ljudi; kajti v nasprotnem slučaju so udrli v tiskarne in vse uničili. Postavili so si preiskovalni urad. tako-»vanega cenzorja, ki je imel nalogo. uničiti vse dokaze o krivičnem Postopanju in zabraniti. da ne pride Wen a stvar v širšo javnost. Znali 80 *» pridobiti tudi nad sodnijami frt»wio kontrolo; sodniki, ki bi "aj bili neodVisni možje, so bili Ponižni hlapci vladajitfčega kapitalizma.
NA ZEMLJI SVOBODE.
V
-vv-—^ 1 .ni
Vse to se jc dogajalo javno in ■nemoteno, in še danes lahko j*»trdi resničnost tega v-okdo, ki živi tam ali v bližini, kjer so se te brutalnosti vršile.
General Bell, ki jc poveljeval milici in na ta način v zd rž aval "mir in red", je pokazal svoje sjioštova-nje do postav s temi-le besedami: "K vragu s habeas corpus] mi jim da/mo post mortem.'" Tbdi neki Irtigi ofeir >e je podobno izrazil; "K vragu1 s (son st i t učijo!'' — Iti so oni, ki imajo Čuvati nad tem, da se deli pravica postavno!
V državni postav oda j i so pod kurili (Kisknce, da so izbacnili osenv-ttnni delavnik, daSi- je bil sprejet z ogromno večino glasov. Nobene pritožbe na zvezno vUdo radi pod-kupavanjai! V M on t ami. Idah" in Coloras.lt se glasovi kupujejo in prodajajo <kot kokoši na trgu. lla-krcni, zlati, srebrni in živinorejski Imroni premorejo s svojimi dolarji vse j — Tudi o tem se je že veliko govorilo, a vse ostane pri starem. Dokler bo vladal kapital, ne bo sc obrnilo na boli se. Kapitalizem je za javno moralo kuga. —
Očrta! sem kapitalistično družbo Mine Owners Association le na
kratko; fotografija ni popolna in gradiva bi bilo še dosti. Za presojo o njeni vrednosti pa :<> po|>olnoma j zadostuje.
ISeilaij si pa oglejmo drugo -t ratiko..kateri je prva smrtna so-j vražnica. Western Federation of Miners je direktno nasprotje 00 Mine Owners Association. Zapad-»na rudarska zveza ni navadna organizacija, kakoršne nahajamo na iztoku. Ona ima globok, dalckose-žen pomen zai vse delavce, in iz-točnu organizacije se v tem oziru nikakor ne morejo z njo primerjati. Ne gleda na člane drugih organizacij. recimo s tako ncvošljivostjo, kar sc često dogaja pri teh. Zapad-na zveza je edina delavska organizacija v Ameriki, ki sprejema Člane vseh drugih organizacij brezplačno, atko sc izkažejo, da so člani. Ne delal nobenih zaprek onemu, ki se lio-če oprijeti kakega rokodelstva; tii-ktlar ne pr<*si svojega delodajalca za usluge pri pobiranju mesečnih doneskov; ne podpisuje nfkakorš-nih pogodb in ne zahteva linijskih dclodajalnic.
Na prvi pogled se nam torej zdi kot kaka "moderna unija", po ka-terej že dolgo hreptnijo zagovor-
niki kapitalizma. Tona |K> daljšem razmotrivanju uvidimo, da ima vendar nekaj n* sebi, ki kapitalistom tli pogodu, vslcd česar jo jc "družita deseterih" prokleh. I11 to je morala, ki sc ne pusti za nas vo diti in ne podkupili.
Zapadna zveza priznava odkrito, da med njo in dritobo deseterih ni mirne sprave, ampak vojna. Gradniki te dične organizacije ne za;lw-jajo na skabske pojedine, katere prirejajo magnati Standard Od k> mpamijc. Kakor hitro pa je unija nauke socijalizma sprejela, odobravala in med svojimi člani širila, so kapitalisti »pustili nad njo svoje krvne pse, in začela se fe vojna na življenje in smrt.
Stara navada je, p4iijali taktiko socijalizma, na čigar hrbet obešajo [>otem kapitalisti svoje brezštevilne pregrehe. Naijraje upi je jo, da !*> socijalizem ugonobit človeško družijo in raizdrl vezi družinskega živ-Ijcnja, in podobne stvari. Nikakor se torej ne čudimo, ako slišimo upi-ti Mine Owners Association: "Držite morilce, držite morilce!" — slično onemu Hrvatu na semnju, ki je kradel in potem, ko se je tatvini prišlo na sled. začel na vse
grlo upi ti: "primite tatu, primite tatu", da bi odvrnil pozornost od sebe. Mine Owners Association ima na svoji strani vso eksekutrvo in sodišča, in prav lahko bi izpo-slovala takojšno obsodbo zaprtih trčit uradnikov Zapadne rudarske zveze, ako bi ti v resnici zakrivili inkriminirano hudodelstvo uboja nad bivšim guvernerjem Steunen-bergom. Odtod to zavlačevanje, ker imajo vendar-Ie nekoliko strahu in si ne upajo prav storiti predrznega koraka, ki bi utegnil imeti za nje usodcpolne posledicc. Kajti raizredno zavedno delavstvo stoji na straži in z največjo pazljivostjo zasleduje sleherni gibljaj kaj>Hali-stičnib lopovov.
Gradniki Western Federation of Miners so bili že neštevilnokrat ob-dolženi raznih pregreh, ki jih je izvršila« Mine Owners Association, a jih obesila na vrat delavskim vodjem, — vendar nikdar se jim ni rrr^la dokazati niti najmanjša krivda, in vsakokrat so bili še o-proščeni.
Toliko v boljše razumevanje fak-tičnega položaja.
(Nadaljevanje na 3. strani.)


Charles Moyer.
Hiša exgovernerja Steuneuberga, v Caldwellu, Idaho, kjer mi je usmrtila hornha.
Harry Orchard,
So(lnji»ko poslopje v Caldwellu, Idiiho. kjer so hili Moyer etc. za-slišnni kot dozdevni morilci expo vernorjii Ktounenherga.
Sodnik Fr. J. Smith,
kateri je izpovedal, da so Moyer etc. najeli morilca.
W. D. Haywood.
Ječa v Caldwellu. k j i • r so bili oMver, Haywood etc. zaprti, ko so jih dovedli v Idaho.
Moyer. Haywood in Pettibnm pred vhodom ječe v lioise, Idaho.
Porotniki (Grand .Jury) v Noble County, Idaho, kateri pripisujejo umor ex »rove rue rja Steunenbei ga Moyeru, Ilaywoodu in Petti-boneju.
(Nadaljevanja s 1. strani.)
Katera stran se snje torej osumiti. z večjo opravičenostjo, da je zakrivila" Stcunenbergovo smrt?
Res je sice.r, da so nekateri člani veliko trpeli od pokojnega Steu-jienberga, ki jc bil slepo orodje Mine Owners Association. V letu 1899 je izvršil v Cocur d'Alene več grozovitostij nad linijskimi Člani. Lahko je torej mogoče, da se je ta ali 011 član .unije, ki je za časa gu-verjevanja Steunehberga pretrpel največje krivice, bil mordai od zamorskih vojakov, 'ki so morili in pustošil, zaboden, alt čegar ženo j so morebiti pred njegovimi očmi posilili, mogoče je torej, da se j je kak tak človek hotel maščevati nad izvršiteljem vsega teg.i zla. Možje, ki so v tem 'kraju toliko pretrpeli in naposled bili s svojih posestev in svoje lastnin? iztirani, postali so najboljši misijonarji so-cijakiega evangelija med tamkajš-ni-m prebivalstvom, prizadete krivice pa so pomagale ljudi utrjevati v novi veri. Iz tega se jc izc mila t-sta velika sila. ki je ob času volitev pognala Steunenberga v beg ter tmt vzela vso politično moč-Na guver erski stolec jo prišel drugi; on pa je postal ovčar in zajed-no veljk nasprotnik živinorejcem, s'katerimi se je semtcrtjai bttdo spoprijemal radi pašnikov, ki -niso bili niti njegovi niti njihovi. Prav verjetno je torej tudi, da je padel kot žrtev teb. ki so k svojim raznim drugim zločinom navrgli še umor nad' Steunenbergom.
Kna stvar pa) je gotova. Ko bi Steuneivberg še živel, ne unci bi niti najmanjše moči več do unije. Mine Owners Association ga> jc, dokler ji- bil guverner, izrabljala v ssoie namene, |x>tem ga pa, ko je pri volitvalh propadel, vrgla med stan> šaro, kaikor se vržfc stran reč. ki jc ne rabi»n> več, Steuncnberg je dobro vedel za vse lumparijc kapitalistov,'zbranih v Mitre Owners Association, in dokler bi bi! 011 živ, bili bi vedno v strahu, dai cic bi jih izdal in spravil v javnost njihova hudodelstva iti nasilja v Cocur d'
Alene. Z odstranitvijo Stenunenbcr-ga onemogočila bi se tudi ta nevarnost ... 1 In zločin bi ;>e dal tako lepo na vrat obesiti Western federation of Miners, — njene uradnike bomo pozaiprli, — unijo ugonobili, — in stem pokončali dve muhi z enim udarcem... 1! Imenitna Idejami — Poskusimo!...
To so v t vari, ki dajo veliko misliti. Ako bi Steunonbcrg še živel, l>ostal bi danes ali jutri velevažne-ga pomena za unijo W. F. of M Dal bi ji v rt)kc vso jolitično iik>č. ŠkodoVati pa bi -njej sami itak ne mogel več, ker je politični upliv zgubil. Drugače pa je z Mine Owners Association. Ona sc jc neprenehoma bala izdajstva z njegove strani. Njej je bilo veliko ležeče na tem. dai se Steumei:bergu za vedno .zamašijo usta. —
To so indirektni dokazi za nedolžnost zaprt h delavskih vodij. Edini direktni dokaz za njihovo krivdo pai ic izpoved nekega zloglasnega individija, po imenu Orchard, ki je tudi zaprt. Ta človek, ki ima na svoji vesti že mnogo u-morov, je izpovedal, da je 011 umoril bivšega guvernerju Steumcnber-ga, in s cer i*> uairočilu Zapadue rudarske zveze oziroma njenih u-radnikov. < detle na zgoraj pojasue. 110 fa'ktičuo razmerje med obema nasprotnima si organizacijama, delavsko :i kapitalistično, kakor tuji z ozimni ua razmerje obeh kor-jioracij napram Stcunenbergu,je iz-j;.'\a Ordiardova nadvse neverjetna. Bolj verojetno pa jc, tla je pro. fesijonelni morilec Orchard lažnik i i r 1 (odkupljeno orodje M ne Ow-uers Association. To domnevo po-trj'Wjc njegova zmedenost in njegove nasprotujoče si izpovedi, Ravno zato pa ue puste 1 njemu nikogar druzegai kot najatega pinker-touca McParlanda, ker jih navdaja bojazen, da bi se Orchard kako tic zagovoril iu ves komplot ne iz-<h'l. Postopanje sodišč dokazuje o-čitno pristrano.st, krivičnost in protiustavnost. To početje, ka'kor vsa prejšna, so se izvršila sporaziuuno z Mine Owners Association, in jc
direktno teptanje obstoječih zakonov. Delavske uradnike jc pred e-mtn letom n »padla oborožena sila ponoči v njih stanovanjih; nič jim ni pomagalo, dai so se sklicevali na ustavo, zajamčeno jim kot državljanom, dai so protestirali proti na-siljit,j — ne, marveč uk len jene v močne verige odgnali so jih na |*J>-sebej v to svrlio pripravljen vlak, katerega je dala na razpolago ona ista železniška družba, ki jc lastnina Standard Oil kompanijc, ter jih odpeljali v drugo državo, v državo Idaho, torej tja, kjer bi se utegnili dobiti taki jx'rotuiki, ki so prcjKijeni prirojenega sovraštva do vsake delavske organizacije, posebej pa šc do Western Federation of M:ners radi rojenih socijalističnih prir.c'jov.
Popolnoma so bili merjeni, da jim nakana ne l>o spodletela in da bodo zlaihka in brez \ >akih ovir zadavili uradnike neprijetne jim or gainizacijc. Toda stvari so sc drugače zasukale, nego so pričakovali zločinci v fraku. Na razredno zavednost, na solidarnost vesoljnega ameriškega delavstva niti pomislili niso. in tako sq je neoričaikovano !>ojavil:ii zapreka, ki jim lx» bržkone v s*.' lepe račune prekrižala. Sicer sc je vso meščansko časopisje (re-publiikaiftsko in demokratsko) iika-zaio kot navadna1 pocestna prostitutka, ki za gotov denar svoje telo prodaja. — ter o zadevi tako poro-čcvalo in šc poroča, kakor hočejo kapitalisti; - toda spcijalistični li>ti bili na svojem mestu; zavzeli se z. v-o gorečnostjo za zaprte brate in brezobzirno razkrinkali vso lopovščino ter neusmiljeno )K>bijali z dokatzi sleherno laž. ki je urišla v javnost [x> kapitali-stičnilkji^tih. Iu /a six'i j al i stičnim časopisjem stoji nepregledna armada raizrednozavednega delavstva, kot neodnljiva tu«h:, ki rtnponira tudi taki gospodi, ki si domišljuje, tla ji je dovoljeno vse, —" tudi zločin-stvo! Na tisoče? in tisoče socijalnih 'klubov in delavskih organizacij je prirejalo jk> celi Ameriki velikanske protestne shode in sprejemalo
na njih ogorčene resolucije proti nameravanemu umoru v Idaho. ( Samo Slovenci v Chicagi'nič' Zakaj bi sc v takih i.n< jeduakili slu-čajli ne združili in ne delali složno 7.;i k« ri ti samega sebe in drugih?!) Sotijalna stranka jc doslej izdala že nebroj spisov med ljudstvo brezplačno. ga o stvairi i*»učevala iu dokazovala nedolžnost zaprtih sodru-gov. Brezdvomno zavzema'v tem oziru prvo mesto med časopisjem socijalistifni tednik "Appeal tc. Reason.", izhajajoč v (jirard,: Kansas, kateri šteje danes približno _75,<*oo >la!-nih naročnikov. Med posameznimi osebnimi pa jc prvi tu <1 slovenskim -odru go m dobro poznati Ev gen V. l\*b>, ki nastopa sedaj tu sedaj tam proti nameravanemu umoru s tako energijo iu tako ognjevito zgovornostjo, da> ga občudujejo celii nasprotniki. So-drug Debs jc govorniški talent, kakoršnega je treba iskati.
Vojna pa še ni dobljena; kapitalizem se tie jxwla' zlejia. A tudi delavstvo se ne Ik) podajo.
POZOR!
Vsi cen. gg. tajniki in ostali uradniki krajevnih društev s. n. P, Jednote, kteri so vipismeni zvezi z gl. tajnikom Jednote v Chicagi, naj od danes naprej vsa pisma in druge pošiljatve, tičoče se JEDNOTE, izrecno naslovijo na sledeči naslov: MARTIN V. KONDA, 669 Loomis st., Chicago, 111. Na ta naslov naj se pošiljajo tudi vsa privatna pisma in druge stvari, ki so namenjene bivšemu lastniku lista.
Dopisi, naročnine in druge po-J šiljatve pa, ki so namenjene LL ISTU "Glas Svobode", naj se vbo-doče izrecno naslovijo sledeče: GLAS SVOBODE CO., 669 Loom is st., Chicago, 111.
Prosimo cen. gg. tajnike, kakor tudi vse prijatelje našega lista, to vpoštevajo. Na ta način ne j bo nobene pomote.
UPRAVNIŠTVO.
Naši rimski ngentje imajo ko-rajžo pa "sna j t". V "Novi Domovini" eitnmo, da je dni Rev. Krže aretirati g. R. Keigelna, urednika reeenega lista. (I. Feigcl je storil baje "smrtni greh", ker j» Krže t a v N. D. malo za ušesa prijel. I'h! ko bi živeli v časih Tomaža Torquemnde, — h kakim satanskih veseljem bi Krže, Hribar et con«, plesali okoli goreče grmado . . .
Say, črnoplacsčarji! Svetujemo Vam, da si naročite in citate list "Pfaffenspiegel" ali "People's Press", ki izhnjata v Chicagi. Tam. tam Va« dajejo. vse drugače. kakor pn naši slovenski listi!-	?
Opozarjamo opetovano svoje ce njene naročnike, ki se preselijo, d« nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam sc pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani.
Upraimiitvo.
Današnjo številko smo natisnili v par sto iztisih več kakor navadno, in te smo poslali na naslove mnogih sodrugov po raznih slovenskih naselbinah, z namenom, da jih razdelijo med rojake, ki še niso naši naročniki. Upamo, da dotični sodrugi store svojo dolžnost in razširijo "Glas Svobode" do slehernega kotička, kjer živi slovenski delavec.
Našiza.stnpniki.
Za Conemough. Pa.: J. Bricelj. Za Johnstown, Pa. • M. Štrukelj. Za državo Wyomir.g: Lorenc Demšar.
Za Sanwlv in okolico, l'udi: Brank PMz.
Za'Cleveland. O.: A. Kužnik. Za Colorado: Joe Dcbevc. Za Ravensdale, Wash.: C. Brmenc. Za Roslyn: Wash : A. Janaček. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan. Za Joliet, 111.: :1/. Po-ek. Za Steelton. Pa.: Joe Majselj. Za Clinton, Tnd.: John KoJar. Z11 La Salle III. in okolico: Valentin Potisek.
PRIZNANJA IN ZAHVALE
ozdravljenih bolnikov so edini dokaz h katerim /umore zdravnik ljudstvo prepričati osvojem znanju in spretnohti
Rodi tegi rojaki Slovenci, ne verujte takim zdravnikom iti zdravniškim kompauijotn, kateri se mno«o btJit-jo in pripovedujejo o svojem znanju, a vam ne morejo pokazuti in iie/nnčiti boltiil<o>, katere so ozdravili
Citajte nekoliko imen in zahvalnih pisem, od onih bolnikov, katere je v zadnjem času ondravil od raznih težkih boleznij na& slavni in občezna*n\
— Dr. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE —
Ozdravljen revmatizma v rot ah In krliu.
Ljubi moj prijatelj Collins ,H. D.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpulnivši Vašn željo, Vam pošiljam svojo sliko, katero, Vas prosim, da stavite v časopise iu se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav in ne potrelm-m več zdravil.
Se Vam m- enkrat zahvaljujem v sit k emu Vas priporočajoč. Vaš prijatelj
Mike Novak.
Oziravljer.a: belega toka. bolezni v maternici, žslodeculn glavobola.
Ozdravljen: NeuralgiJe. precanja v križu, rokah h nogan In slate k rvb
Spoštovani gospod,
Dr. H. C. <"oilins M. 1.
Vam naznanim, dn sem pi.pol-noina ozdravila po Vaših zdravilih. katera ste lili poAilnli. Sedaj ne čutim nobene bolečine več, za-kar se Vam 'srčno zahvaljujem..
Tu Vam pošilain tudi sliko, ako jo hočete dati v slovenske časopise ter Vam ostajam hvaležna Vaša
Mike Novtk.	„ ,
1153 Mihern »ve..	Puetlo. Colo
AgtKS Gicnik. K F.D No.)	Johnstimn. Pa.
Prank Dedič
Agnes Ončnik.
Crete. HeD
Baziin ud tukaj navedenih bolnikov, kateri so ozdravili, imamoše mnogo takih zahvalnih pisem, katerih |m radi pomanjkanja pros|„ra ne moremo tu priobčiti.
Predkratkim je izšla nova obširna knjiga "Zdravje", kateraobsego preko 160 strani z mnogimi slikami \ tušu I11 barvah. Napisana je knjiga v materinem (slovenskem) jeziku na jako razumljiv način lako, da za more vsaki rojak mn ,'0 koristnega iz nje posnet i, bodisi zdrav ali bolan.mlad ali star. mož. ali /ena, deklica ali mladenič. Kedor jo še ni ma, naj jo takoj naroči, kajtidobi jo ZASTONJ, ako pismu priloži nekoliko, znamk za poštnino.
Prcbruvsi to knjigo bodete uvideli, da je Dr. E. C. Collins Medical Institute' edini, kateremuje natanko znana vsak; bolezen in človeška nadloga, zato etlinizamore garantirati za popolnoozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali za tarale (kronične) notranje ali zunanje, kakor tudi vsake tajne spolne bolezni moške ali ženske. (In je.Hrvi in kateri ozdravi jetiko in Sifilis točno iu popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. Zatorai rojaki' Slovenci! Mivnm svetujemo v vašo lastno korist, <la poprej, prodno w obrnetena kakega drugega zdravnika alizdravnfški zve.L prašat svet ali pišete po knjigo zdravje. Ako ste bolni, slabi ali v nevoljiter potrebujete zdravniške pomoči tedaj točno in brez »riunovanjaopiSite svojo bol./en v »pišite vse glavne uzroke bolezni, naznanite koliko ste stari i t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:
"" _Dr. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE.-
tu za materi
nem jeziku
140 West 34tli Street
Nekdaj in sedaj.
Dandanes, ko "dobri iu potrebni stebri" nase republike ganjnjo in zapirajo delavske voditelje kot sovražnike obstoječega reda in /vlade, bi bilo dobro ozreti se nekaj desetletij nazaj, v ernso, ko je Zvezne države So dičila sramotna trgovina s črnimi sužnji. Takrat še ni bilo gigant-nih mašin, ki bi nadomostovale tisoče žuljavili rok — ni bilo delavskih organizacij, ki bi rodile napetost med delavcem in kapitalistom — in ni bilo družbi "nevarnih" soeijalisfov. Kapitalist: lastnik zemljišča, nasadov, tvor-nice ali rudnika, je bil takrat samsvoj gospod in po zakonih je smel si kupiti delaven — navadno črnca — ter ga tudi do krvi pretepati ali pa umoriti, ako mu je bilo drago. Na tisoče in tisoče teh človeških živali — črnih sužnjev — je mrgolelo se pred petdesetimi leti v našo j slavnej republiki.
Iti pojavili so se agitatorji. Pri-Sli so ljudje, ki so čutili s trpečimi sužnji in ti so širili propagando za odpravo suženjstva. Zahtevali so, da ima tudi "črno blago" (takratni kapitalisti in businessman i so zamorce navadno imenovali "black goods") pravico do svobodnega državljanstva. Toda ti agitatorji so naleteli na najhujši odpor. Vladni organi so jih imenovali puntarje, razdiralce zakonov in jih vrgli v ječe, kjer so navadno končali nasilne smrti.
Iz te temno, najsramotnejfie dobe v zgodovini Zveznih držav, so še ohranjena imena treh mož, kateri so svojo agitacijo za osvoboditev črnih sužnjev plačali z svojim življenjem na vislicah. To so bili: John Brown, Wendell Phillips in Lloyd Garrison. Kadi človekoljubja, radi delovanja, da se republika Zveznih držav otrese sramotne trgovine s "črnim
blagom", je takratna zvezna jus-tiea dala te tri može obesiti. Ua-•mrčeni so bili kot uporniki.
• Danes, po preteku več desetletij. je. politično in gospodarsko obzorje v naši republiki zadobilo I drugo lice. Zamorska sužnost, I ki jc bila ob času John Iirowna I iu tovarišev, zakon in potrebua I naprava, je danes le spomin, kateri slehernemu državljanu s studom predočuje ono dobo. In ! Brown, Phillips ter Garrison niso j več puntarji, škodljivci države, ampak danes se jih vsakdo spo-j minja kot inučenikov, ki so umrli za dobro stvar. Knr je bilo prod petdesetimi leti zločin, to je dn-I nos glorija.
* * *
Zamorske sužnosti danes v resnici ni več a namesto te imamo— mezdno sužnost. Delavec, kateri n svojim umom in rokami produ-tiira vse bogastvo, dobi le majhen — drobtinico — od svojega produkta. On je mezdni suženj. In zopet ne pojavljajo agitatorji — možje svobodnega duha —-kateri širijo propagando za osvoboditev delavca iz te mezdne sužnosti. Delavec bodi prost in neodvisen od gospodarja: kapitalista. Kar produeiraš, t<» je tvoje; kdor ko ne udeleži proizvajanja, ta nima pravico do proizvodov,To so bistvena načela danšnjih agitatorjev za odpravo mezdne sužnosti. •
Ameriški, kakor mednarodni kapitalizem, je pa velik nasprotnik tem idejam. Kapitalist želi, da ostane vse pri starem, da ima še zanaprej tri komobre prostora pri mizi, dočim naj ima delavec samo jednega. In kakor so pred desetimi leti preganjali in obešali' protisuženske agitatorje, tako dandanašnji preganjajo in o-bešajo agitatorje in voditelje delavstva proti kapitalističnemu ti-ranstvu. Temu dokaz so Moyer, Haywood in Pettibone.
Ti trije zavedni možje, kateri so ves čas svojega življenja po-
svetili boju za delavske koristi— za osvoboditev delavstva in mezdne sužnosti - se danes nahajajo v ječi iu po zatrdilu vladnih in justičnih organov čakajo nasilne smrti na vešulih. Kakor so bili pred petdesetimi leti Brown, Phillips in Garrison obdolženi u-pora in hujskanja proti vladi, tako so danes .Moyer, J lay wood in Pettibone obdolžen i umora, samo da ima nasprotnik gotov'vzrok izročiti jih rablju.
Zvezna justica lahko danes zadavi te tri uradnike W. P. of M. in ves svet jih bo lahko smatral morilcem nalik Browntt in tovarišem, ki so svojedobno umrli kot puntarji in prekucnili. Toda prišel bo čas, ko bode vesoljno delavstvo bolj samostojno mislili) kakor misli danes, in ko bode drugače rabilo svojo moč kakor jo izrablja danes. Iu takrat bodo sodrugi, Moyer, Ilavwood in Pettibone, katere danes usmrtijo, živeli v častnem spominu, kakor žive sedaj veliki borilei za svobodo: Brown, Phillips in Garrison.
I ra odločitve bliža.
Charles Moyer, Wliliam I). Haywood in Geo. Pettibone, vrhovni uradniki delavske organizacije Western Federation Af Miners, jjost-av-ljeni so pred sodni stol, da sc jim dokaže, ali so krivi umora eksgif-vernerja Steunenberg:;, — katerega so obdolžen i, — ali ne.
Charles Moyer, William D. Hay-woodu se Ik> najbrž vlekla mesece in mesece, predno pride do končnega rezultata. Kapitalisti, t. j. lastniki rudnikov na zapadu, dalje Standard Oil Co., oba guvernerja držav Colorado in Idaho ter ostatli pluto-krati na zapadui bodo seveda skušali obravnavo skrajšati ter s svo-.jinii "dokazi"' izsiliti obsodbo nad obtoženci, toda ne bo šlo tako gkid-ko. Ameriški delavci, zlasti člani Western Federation of Miners hoik prisostvovali obravnavi z nape-
to pozornostjo iti stem prekrižali račune svojimi krvosesom. Ameriški proletariat je danes zaveden;
V torek, dne 5. marca, pričela se je — če smemo verjeti najnovejšim poročilom — v mestecu Boise, Idaho, jedna izmed najzanimivejših in objednem naj pret rešljive j šili sodnih obravnav, kar jih jc kedaj ni v;eč ona čeda plahih ovac, ki se jc razpršila, če jc sovražnik udaril po pastirjih, — ne! Delavstvo stoji danes ramo ob rami m opazuje vsako najmanjše gibanje v vrstah svojih nasprotnikov — izkoriščtrjočih kapitalistov. Le majhen signal — in ta armada, armada mezdnih sužnjev--bo šla naprej, v boj za svoje voditelje.
(Iromeči protest iz delavskih vrst proti despotom v Colorado in Ida-hu. kateri tc dni odmeva sirom Združenih držav, nam ddkazuje, da je tako.
Končno: čegava bo zmaga ?
Ali bo zmagal proletariat in na l>od!iagi dokazane nedolžnosti osvo-lx»dil svoje voditelje iz boiseške ječe — aH l)o pa triumfirala Mine Owners' Ass'n, Standard Oil Co. itd , ko rabelj zadrgne Ha y wood u in tovarišem vrv za vrat? —
Pač mučno uprašanjc!
Kapitalisti trdijo, da za te tri osebe ni milosti več. Gov, Gooding je še lansko leto izjavil: Moyer, Haywood in Pettibone se nikoli ne vrnejo živi iz države Idaho. — Viseli lxnlejo za vrat tako dolgo, dokler ne postanejo mrliči..
Te besede idaškega krvoloka so nam priča, da imajo v kapitalističnem taboru izdelan ves načrt, kako bodi pogazili zapadno rudarsko unijo in njene uradnike.
("as je prišel... na delo torej . . .
vi vampirji — krvi željne zveri! • • •
Našim sodrugom in trpinom v Boise, Idaho, pa rečemo, kaikor je rekla znana in neumorna agit<atori-ca za osvoboditev delavstva, mother Jones: "Kakor sem bila prej pripravljena boriti se z vami za svobodo, tako sem zdaj pripravljena umreti z vami za svobodo!"'
Zvezna vlada je spečala milijon dolarjev za preiskavanje grafts in zločinov po raznih klavnicah v lnipolem letu. In vesti gi ran je se je obneslo, in zločini «0 jasni kot beli dan. Ali se je pa zgodilo, da jo vlada do danes kaznovala katerega kapitalista, ki lustujc klavnico' Ali je doletela najmanjša kazen lastnike ehikaških klavnic, ko se jim je dokazalo, da so prodajali nezdravo in gnjilo meso T— Delavci, odprite svoje oči!
V davnih dneh rimskega cesarstva so bili sužnji, kateri so bili delavci, prisiljeni v gladiatorski areni ■ lati se med seboj v zabavo rimskih mogotcev. Od tistega časa so ni veliko spremenilo. Danes jo celi svet nekaka arenn, v k a te rej so delavci — mezdni sužnji — pulijo in koljejo med seboj za. delo — za zaslužek ,y satansko zabavo kapitalistom in drugim mogotcem, kateri ta boj na debelo izkoriščajo. Ali ne bi bilo bolje, ko bi se delavci ravnali po nasvetu slavnega Špartanca, ki je pred davnim, davnim časom rekel: "Ako se žo moramo boriti, borimo se za svoje koristi, ne pa za koristi tiašrh nasprotnikov.'
Sodrugi, sezite po nameni časopisju!
"Slovenskim delavcem in pristašem socijalistične misli, kateri ste angleSČine zmožni, priporočamo naslednje časopise:
"Chicago Daily Socialist", 163 Randolph & Ba Salle st. (lioom 14), Chicago, III. Stane na leto.
"Appeal to Reason", Girard, Kalis. Stane 50c na leto.
"Miners Magazine", Pioneer Big. Denver, Colo. ^)rgan organizacije W. F. of M. in s tame $1 na leto.
ROJAKI, NAROftUJTE 81
"OLA« •VOBODK.M
ZA VES NAROD
ljudstvo
ki živi v raznih odnošajih, v raznih,'iu bavi z raznimi obrti potrebuje v svojih boleznih navadno razna zdravila, a jedno zdravilo, koje pomaga gotovo velikemu bolniku, bodisi malemu otroka, kakor tudi osivelemu starčku, dekletom kakor Ženicam, je gotovo:
VSAKDO
so vpraša kaj je vzrok temu. To zdravilo je nujči njeno viim.*U 11 »ti | < 1 < 11 najboljšega rudečega vinu, v katero so pomešanu razna zditn ili 11 lnu> > • < noma i m port i ran 11. Nikakoršne smeti, niknkšnn rada, nobenih umetninin niti najtnaujo skodliqosti. So sama zdravila ki ublažujejo rtrzdražcdi želodce in čistijo nesnažno kri
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
_____To vino urejuje te važne organe za pravilnodelovanje sčlmorje v najkrajšem času ozdravljen ves život.----
ij pravi znameniti zdravnik.
Kaj
4'Uživam Trinerjevo zdravilno grenko vino in gi priporočam drugim
On. A.O.NU8IL ENNIS, TEXAS
OSOBNQ PRIPOROČILO
Trinerjovo zdravilno grenko vino je dobilo mod vsemi narodi zasluženo ime "zdravilo", koje izvrstno deluje, objednem pa tudi kot prijetna, čedna, ukusna pijača. Zato jo mnogo trgovcev, zaoudan nad tolikam uspehom, pričelo ponarejati gu in oglaševat i, ter ponujati svojo ponarejeno zmes ceneje, ker so činiii sita z ničvrednih primes. Zatorej bodite oprezni in zahtevajte edino le "pravo Trinerjevo".
ZAKAJ JK DOBRO TUDI ZA ZDRAVE?
Trinerjovo Zdravilno grenko vino deluje prav dobro tudi za zdrave iu sicer zato ker jih obvaruje vseh bolezni. CzdrŽuje in krepi njih telesni sestav, daje slast do jedi in čjBti kri. Vsakdo dobi trdno in zdravo spanje, veselo voljo in žutost, ki je vsak onim potrebna proti boleznim ie tod ca in krvi.
8&1I10
ir»,. TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO ^jedno
katero so prodaja v steklenidah. Po novih postavah ne sme nobeden trgovec drugih proinotiti ali varati, in naši prijatelji se liodo IkkIo zahvalili onim ki nam javijo, d>t se v Trine rje vi h stelenicah prodajajo drugi ponarejam izdelki.
Pravo Trinerjevo zdravilno vino je dobiti lekarnah in le v dobrih Buloonih. — Ako toče imati kedo poleg te^a tudi čisti kranjsko brinjevee, tropinovec ali slivoko naj se obrne do:
JTDINFD jedini izdelovatelj pravega zdra-
• A X\irN.Lf±\j	vilnega, grenkega vina.
799 So. Ashland ave.,
CHICAGO, ILLINOIS.