8 Atlasa dvoživk in plazilcev Slovenije Besedilo: Katja Poboljšaj, Melita Vamberger in Anamarija Žagar Foto: Miha Krofel Že od nastanka Societas herpetologica slovenica – društva za preučevanje dvoživk in plazilcev (SHS) je ena glavnih aktivnosti članov društva zbiranje podatkov o razširjenosti dvoživk in plazilcev v Sloveniji. V letošnjem letu je dozorela tudi odločitev o skorajšnji izdaji atlasov za obe skupini. Glede na to, da so v društvu in nasploh v biologiji za obe skupini potekale različne aktivnosti, smo se odločili, da bomo izdali atlas za vsako skupino posebej. Oba atlasa bosta izdana v sodelovanju s Centrom za kartografijo favne in flore (CKFF) kot založnikom serije izdaj atlasov flore in favne Slovenije. V začetku društvenega delovanja pred več kot 15 leti so bili v Sloveniji ma- loštevilni strokovnjaki, ki bi jim bilo raziskovanje dvoživk in plazilcev pri- marna naloga in interes. Predvsem na taborih študentov biologije in različnih društvenih projektih so se kalili mladi herpetologi, tako da je sedaj situacija že malo drugačna. S številom herpetolo- gov je naraščalo tudi znanje o teh dveh skupinah, tako da je dozorel čas tudi za izdajo atlasov. Glavni namen obeh atlasov je prikazati podatke o razširjenosti avtohotnih vrst dvoživk in plazilcev v Sloveniji. Poleg razširjenosti bosta atlasa kratko pov- zemala ekologijo in posebnosti vrst ter novejše raziskave iz Slovenije. Zbrani podatki bodo obdelani in predstavljeni tako, da bo bralec poleg karte razširje- nosti dobil tudi informacije o habitatu vrst, njihovi sezonski in višinski razšir- jenosti ipd. Podrobno bosta predstavlje- ni tudi metodologija zbiranja podatkov, terenskega dela in prikaza podatkov ter zgodovina raziskovanja teh dveh skupin v Slovenji. Oba atlasa bosta tako poda- jala naše trenutno poznavanje razširje- nosti vrst, kakor tudi služila kot gradi- vo za nadaljne raziskave. Načrtujemo, da bosta atlasa izšla konec leta 2013. Pisanje obeh atlasov poteka skupinsko in usklajeno pod koorinaci- jo glavnih urednikov. Za atlas plazilcev se je pred približno štirimi leti znotraj društva organizirala koordinacijska skupina s šestimi člani (Vesna Cafuta, Miha Krofel, Griša Planinc, Maja Sopo- tnik, Melita Vamberger in Anamarija Ža- gar), za atlas dvoživk pa je glavno ure- dništvo prevzela Katja Poboljšaj skupaj še z Majo Cipot, Špelo Gorički, Aleksan- dro Lešnik, Martino Lužnik, Majo Sopo- tnik in Davidom Stankovićem. Pisanje bo potekalo ob pomoči celotne ekipe strokovnjakov in s CKFF-jem kot skrb- nikom podatkovne zbirke ter tehnične podpore za atlas. Trenutno poznavanje razširjenosti ve- čine vrst teh dveh živalskih skupin je relativno dobro, kljub temu pa si želi- mo, da bi bi bila vsebina atlasov čimbolj popolna. Tako je glavni namen tega pri- spevka, da vas, dragi bralci, pozovemo k sodelovanju v zadnji sezoni pred izdajo obeh atlasov. Zbiranje podatkov namreč še poteka in vabimo vas, da nam pri zbi- ranju podatkov o razširjenosti plazilcev in dvoživk aktivno pomagate. Pobr- skajte po svojih terenskih beležkah in fotoarhivih ter nam pošljite svoje obja- vljene prispevke, seminarske naloge in podobno. Vse informacije so zelo dobrodošle — tudi o pogostih in splošno razširjenih vrstah, ki jih srečujemo skorajda pri vsaki aktivnosti v naravi in okoli doma. Navadna krastača, močerad, slepec, po- zidna kuščarica in zelenec so naši redni Črnica (Hierophis viridiflavus). 9 spremljevalci pri delu na vrtu, travniku ali v gozdu. Zelena krastača je dvoživka, ki jo lahko najdemo tudi sredi mesta, če ima le zmeraj na razpolago stalne luže in primerna skrivališča. So pa tudi vr- ste, ki živijo našim očem bolj skrito ži- vljenje in jih mnogokrat opazimo le po srečnem naključju. To velja za plašno močvirsko sklednico, vse vrste kač, tudi za česnovko in planinskega močerada. Karta razširjenosti navadnega goža (Zamenis longissimus) kot primer težje zaznavne vrste, za kate- ro trenutno še nimamo idealnega nabora podatkov in je zato karta razširjenosti še pomanjkljiva. Če ste navadnega goža (ali katero koli drugo vrsto dvoživk in plazilcev) kdaj fotografirali v naravi, nam posredujte podatek preko spletne strani društva (vir: CKFF, pripravil A. Šalamun). Sekulja (Rana temporaria). ZANIMIVOST S TERENA: LACERTA AGILIS (barvna oblika erythronotus) Fotografijo sem posnela 7. 4. 2011 na robu ostanka močvirnega gozda južno od avtoceste Beltinci—Len- dava, južno od Radmožancev. Gre za samčka martinčka (Lacerta agilis) barvne oblike erythronotus, za kate- ro je značilna opečnata barva hrbta. Ta barvna oblika se še posebej po- gosto pojavlja pri podvrsti L. agilis argus. V Sloveniji je bila ta barvna oblika opažena v gramoznicah pri Murski Soboti in Črenšovcih, kjer naj bi imelo takšno obarvanost kar 28 % vseh osebkov v populaciji. Ker je bil na omenjeni lokaciji južno od Radmožancev to edini najden osebek martinčka, ne moremo sklepati o po- gostnosti pojava na tem mestu. Besedilo in foto: Maja Sopotnik Kako posredujete informacije, si oglejte na spletni strani SHS (http:// www.herpetolosko-drustvo.si/) pod zavihkom Zbiranje podatkov o razšir- jenosti vrst, lahko pa nam tudi pišete na info@herpetolosko-drustvo.si ali pa direktno na naslove glavnih ure- dnic: za atlas dvoživk Katjo Pobolj- šaj (katja.poboljsaj@ckff.si), za atlas plazilcev Melito Vamberger (melita. vamberger@gmail.com) ali Anamarijo Žagar (anamarija.zagar@gmail.com).