PoStnina plačana v gotovini. POŠTAR Strokovni list poštnih nameščencev Štev. 13. V Ljubljani, dne 23. decembra 1931. IH. leto. Izhaja 15. vsakega meseca. Ček. konto 11.031 Letna naročnina . . Mik 24-— Polletna narodnlna. „ 12-— ^ Posamezna številka „ 2'— Prav vesele božične praznike in srečno novo leto iskreno želita vsem naročnikom »Poštarja« Uredništvo in uprava. Društva. »Naš glas« štev. 30 ođ 1. novembra t. 1. je na čelni strani objavil poziv »Vsem državnim in upokojenim uslužbencem« glede volitev v narodno skupščino, ki so se vršile, dne 8. novembra t. 1. Sedaj, ko je že dober mesec po izvršenih volitvah, pač lahko s ponosom trdimo, da je državni uslužbenec, skoro kakor en mož, storil svojo dolžnost. Tudi naš list »Poštar« je izdal pred volitvami nekako posebno izdajo s primernim pozivom svojim tovarišem, da izpolnijo državljansko pravico in dolžnost. In zakaj je ravno »Poštar« prinesel separaten volilni oglas? Ne morda zato, da bi pred javnostjo branil kako navidezno nacionalno zavest. Ne, nikakor ne! Kajti možje, ki so bili člani sedaj razpuščenega Maturantskega društva p. t. uradnikov kraljevine Jugoslavije in pa člani Osrednjega društva nižjih uslužbencev pri tistem pozivu v že omenjenem »Našem glasu« niso bili zastopani, četudi so vsi oddali pozneje svoj glas za domovino. Toda niso samo oddali svojega glasu, oni so bili in so vedno o vsaki priliki na razpolago svoji domovini, saj ji služijo noč in dan. Pač pa je zanimivo že iz statističnega pogleda, katera in koliko društev navaja »Naš glas«. 1. Društvo državnih uprav, pisarniških uradnikov v Ljubljani. 2. Društvo državnih upokojencev in upokojenk v Ljubljani. 3. Društvo jugoslovanskih geodetov, Ljubljana. 4. Društvo orožniških upokojencev. 5. Društvo profesorjev — sekcija Ljub- 17. Udruženje nastavnikov jugoslovanskih državnih obrtnih učilišč. 18. Udruženje porezkih činovnika kraljevine Jugoslavije — poverjeništvo Ljubljana. 19. Udruženje p. t. t. uslužbencev kraljevine Jugoslavije — dravska sekcija Ljubljana. 20. Udruženje učiteljstva meščanskih šol v kraljevini Jugoslaviji — sekcija za Dravsko banovino. Če imena navedenih društev pazno pre-čitamo, vidimo, da imamo že samo v Ljubljani po več društev v posameznih resortih, kakor n. pr.: sodni ima 3 društva; prosvetni ima 5 društev; finančni ima 5 društev; v železniškem resortu pa imajo 2 društvi in sicer gori navedeno in pa še »Udruženje žel. uradnikov — oblastna uprava Ljubljana. To društvo je namreč pozivalo svoje člane na volišče v dnevniku »Jutro« od 6. novembra t. 1. V novejšem času pa je bilo dovoljeno še tretje društvo: Društvo strojevodij. Seveda je še več društev, recimo ono upokojencev in pa »Klub državnih inženjer-jev«, ki pač nimajo povoda, da bi se delila na specialna društva. Iz tega pregleda je razvidno, da končno ostane nerešeno le vprašanje društev, ki spadajo v kompetenco »Uprave za pošte in telegrafe« pri ministrstvu za promet. Tu je menda stvar najbolj zamotana. Med tem, ko si gotovi gospodje iz okolice ljubljanske UPU in s pomočjo ostalih UPU prizadevajo na vse kriplje, da bi spravili pod svoje poveljevanje celokupno p. t. t. osebje, je »Osrednjemu društvu nižjih p. t. t. usluŽ-benev« uspelo, da so se vzela pravila njihovega društva ponovno v pretres. Seveda je s tem utemeljeno trdno upanje, da sedaj pravila ne bodo odklonjena. Drugačna pa je situacija s p. t. uradniki-maturanti. Maturantskega društva p. t. uradnikov kraljevine Jugoslavije ni več — likvidiralo je po 20 letnem obstoju, bivši člani tega društva pa so ostali neorganizirani. Le dva gospoda, bivša člana ljubljanske podružnice M. d., sta smatrala iz gotovih raz-lovgov za potrebno, da vstopita v UPU, v ono UPU, ki jo je bila sama centrala Udruženja prisiljena razpustiti. Sploh pa je razdrapane razmere v Udruženju p. t. t. uslužbencev prav drastično naslikalo njihovo lastno glasilo »Poštni glasnik«, kakor je vse razvidno iz poročila o situaciji v zadnjem »Poštarju«. Da, da, tudi društva imajo svoja življenja. Vzklijejo, rastejo, valove, se dvigajo, pa zopet padajo, frfotajo, telebnejo in se raz-letc, da — iz ruševin vzklije zopet novo življenje — — — Tudi »Maturantsko društvo« ni ušlo tej usodi. V 20 letih je doživelo, člani so postali apatični, premalo odporni, da so se pustili od vsakogar varati, da jim je marsikdo za hrbtom izpodkopaval tla. Ali, in to je čudovita moč narave: i z ruševin ustvarja novo življenje! Pa še nekaj: Ni še izgubil veljave »tari pregovor, da tisti, ki koplje drugemu jamo, tudi sigurno sam v a n j o vp a d e ! Iz jame, iz jame je pa že težje. — Ijana. 6. Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. 7. Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije — sekcija Ljubljana. 8. Društvo zemljiškoknjižnih uradnikov in izprašanih aspirantov v Ljubljani. 9. Jugoslovensko učiteljsko udruženje JUU — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. 10. Klub državnih inženjerjev v okrilju Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana. 11. Savez nastavnika gimnastike — sekcija za Dravsko banovino. 12. Sekcija Saveza finančne kontrole. 13. Udruženje arhivskih uradnikov finančne stroke, kraljevine Jugoslavije. 14. Udruženje državnih činovnika rač. stroke za kraljevino Jugoslavijo — sekcija Ljubljana. 15. Udruženje jugoslovanskih nacionalnih železničarjev in brodarjev, Oblastni odbor Ljubljana. 16. Udruženje monopolskih uradnikov in uslužbencev — poverjeništvo Ljubljana. Viktor Hugo: N0TRE - DAMSKA CERKEV V PARIZU zgodovinski roman v slovenskem prevodu dr. Janka Tavzesa je najlepše darilo za Božič in Novo leto. (Glej današnjo prilogo!) /7. đ E. SKPBERNE, LJUBLJENE Velika izbira češkega in angleškega sukna! Društvena poročila. SVOJIM TOVARIŠEM OB ZAKLJUČKU LETA 1931. Zopet se bo leto nagnilo h koncu. Če se ozremo nazaj v to kratko dobo enega leta, vidimo pred seboj pestro sliko najrazličnejših dogodkov, ki so se s filmsko naglico vrstili drug za drugim, tako na političnem in gospodarskem, kakor tudi na organizacijskem polju. Kar se tiče naše organizacije nižjih poštnih uslužbencev, lahko rečem, da je bila ta organizacija v dravski banovini ena najmočnejših organizacij. Preveval jo je duh skupnosti, solidarnosti in poštenosti. Po § 76. novega uradniškega zakona, po katerem so dovoljena združenja uslužbencev v posameznih resorih le po stroki in vrsti uslužbenstva za vso kraljevino, nam je po tolmačenju mnogih juristov zasiguran nadaljnji obstoj odnosno dana dolžnost, da se združimo v enotno, močno, skupno organizacijo vseh p. t. nižjih uslužbencev vse kraljevine. Korake za to smo podvzeli. 2al, pa hoče ravno del našega uradništva tolmačiti ta paragraf po svoje in nas vreči v svojo vrečo. Končna odločitev do danes še ni padla, toda upajmo, da bodo merodajni faktorji v našem ministrstvu uvideli naše pravilno stališče in nam priznali posebno organizacijo, ki nam po omenjenem paragrafu uradniškega zakona po vsej pravici pripada. Z zadoščenjem lahko ugotavljam, da danes živi edino le še naša organizacija izmed številnih bivših poštnih organizacij Dravske banovine, da bdi in čaka trenotka, ko se bo z ugodno rešitvijo s strani o blastva mpgla razmahniti in razširiti svoje delovanje na vso državo ter si res utrditi svoj položaj. Zelja nas vseh je, da pomagamo, prežeti z nacionalnim duhom vzdržati našo močno državo, pomagati stroki kot taki, s tem pa pomagati tudi samim sebi. Mnogo je bilo treba bojev, da nas niso spravili s sveta. Iz Beograda smo nosili »praške« za nervoznega »Poštarja«, kakor se nam je očitalo, toda bilo je bolje nositi »praške« . nego »torte«, ki so jih nosili drugi, a jih da- I nes po njih boli želodec. Vem, da so morda tovariši pričakovali več, nego smo jim: prinesli iz prestolice; toda bodite uverjeni, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči in kar se je sploh dalo storiti. Toda treba je potrpežljivosti in strpnosti tako z naše, kakor tudi z Vaše strani, dragi tovariši. Zahvaljujem se danes tem potom vsem, ki ste me z upanjem na uspeh in boljšo bodočnost, z zaupanjem v mojo osebo podpirali ter ostali vstrajni, potrpežljivi in ne-omahljivi! Tovariši! Vstrajajte dalje, kajti, upanje je, da bo vse dobro! Naše geslo bodi: Naprej preko vseh ovir, čim manj govorimo m pišimo, pa tem več delajmo! Zahvaljujem se še enkrat vsem krajevnim skupinam za izrečeno mi zaupanje in pomoč pri delu za skupnost, zahvaljujem se 'vsem in vsakomur ter želim v imenu centralne uprave vsem vesele božične praznike in srečno novo leto z željo, da me, tovariši, še nadalje podpirate in da nam novo leto ves naš trud in vstrajnost krona z uspehom. V Ljubljani, pred božičem 1931. Vaš tovariš Josip Penko, predsednik centralne uprave. Božičnica v Mariboru. Mariborska krajevna skupina Osrednjega društva nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev je priredila 20. t. m. ob 16. uri v dvorani »Nabav-1 jalne zadruge drž. uslužbencev«, Rotovški trg 4 zelo lepo božičnico. Obdarjen je bil po en otrok (3—10 let) vsakega člana. LETO 1931 se poslavlja. Vredno je, da se ga vsaj skromno spomnimo na tem mestu, saj je bilo vendar preteklo leto bogato vsega mogočega in nemogočega. Recimo, nekaj nemogočega je, da bi n. pr. mogel kdo drugi bolje zastopati naše interese kakor mi sami. Saj vendar tisti, ki ga žuli čevelj, sam najbolje ve, kje ga žuli! Mogoče bi pa le bilo, da bi bili mi dobri za plačevanje članarine, vse drugo bi pa že opravili drugi brez nais. Vse polno je še nemogočega, ali čemu bi tu navajal, ker vem, da bi se le razburjali duhovi; in — čemu bi se tudi spuščali v brezplodno prerekanje, ki navadno nikomur ne koristi. Tako smo se dosledno ravnali tudi v preteklem letu. Sicer smo bili izzvani, pa smo — molčali, česar se prav nič ne kesamo. Ozrimo se le mesec nazaj, pa vidimo takoj, kdo se je zaletel? Mi sigurno ne! Ostali smo, kar smo bili, obdržali smo za enkrat, kar smo imeli — svojo lastno organizacijo. In, četudi ni več, smo s tem lahko zadovoljni. Vemo sicer da gotove sile še vedno prikrito delujejo. Povemo pa jim lahko, da nikomur v korist. Naša izjava v tem letu je bila jasna in sicer: Svoje interese hočemo zastopati sami, drugi naj pa svoje. Za skupne poštene in dopustne potrebe pa nudimo vsakomur svojo roko! Nekako dovolj bi bilo to za bilanco o delu v preteklem letu. Več ni treba na tem mestu, saj ni daleč čas, ko se do dobra pomenimo na rednem občnem zboru. Nikakor pa ne bo škodilo, če omenim nekaj smernic že sedaj za novo leto. Prva je: Vsi tovariši nižji p. t. uslužbenci v naše vrste, svoji k svojim! Od drugod, od drugih društev ne moremo pričakovati ničesar, je pač vsak sebi najbližji. — Druga: Gojimo čim bolj iskreno prijateljstvo, kajti samo tovarišija še ne zadostuje, da se doseže mirno in iskreno delo. Naše delo v bodočem letu pa naj strmi za tem, da dosežemo, kar nam pripada po zakonu: tako n. pr. redni letni dopust, olajšanje prenapornega dela itd. Glavna naša skrb pa naj bo, da si ohranimo svojo organizacijo in jo raztegnemo na vso državo. Da pa dosežemo svoj cilj, je pač potrebno — složnosti. Sicer je res, da ni organizacije brez trenja, vendar pa naj bo to le nekak regulator, ki je potreben za vsako zdravo in resno društvo. Če pa bi se bilo treba bati, da trenje vkreše ogenj, se da z dobro voljo, s prijateljsko odkrito besedo zatreti že v prvih iskrah. Namesto uničujočega požara naj bo le zdrava gonilna sila za dobro in plodonosno delo! D. Grotepass — Vladimir Markov: Moj prvi dan pri okencu. (Prevod.) Da morem samostojno opravljati brzojavno službo, sem dokazal na domaečm poštnem uradu v M. Kmalu nato sem romal v svojem poklicu na pošto III. razreda v N. V spremstvu svojega brata, ki je služboval že daljšo dobo pri pošti in med drugim tudi na pošti v N., se odpravim naslednjo nedeljo v N., kamor je bilo treba ubrati pot per pedes a pošto! o rum. Poštni upravnik naju sprejme prav prijazno. Ali mahoma sc potemni njegovo obličje, ko. sliši, da v poštnem poslovanju še nisem izurjen, medtem ko je moj prednik lahko samostojno izvrševal službo. Moj Bog, bilo je na semanji dan! Nekam bojazljivo nastopim drugi dan svojo službo. Prvikrat vidim, kako se prevzema iz poštnega voza, ki je prišel iz M. Trije paketi in majhna pisemska vreča. Učim se kartirati in reccpisirati. Ko odidejo pismonoše dostavljat, mi upravnik pokaže navodila za poštno poslovanje, izroči blagajnico in znamke, me opozori na pristojbine itd. Meni, da me je pač zaenkrat dovolj poučil ter da pojde lahko popoldne na semenj. »Koliko stanejo znamke, je na vsaki itak označeno,« — pripomni — »vse drugo pa najdete v knjigah. Če pa pridete v zadrego, vprašajte Kerna, on bo že vedel.« Šefa nisem več videl tisti dan. Kern je bil sluga, ki je izvrševal dostavo v poštnem kraju in opravljal notranjo uradno službo, kazal pa ni nobene posebne inteligence. Jaz, kiii šem bil eno leto v brzojavni praksi, sem se čutil visoko nad njim, gledal ga nekako postrani. Zato sem bil kar vesel, ko je šel v prvih popoldanskih urad dostavljat ter sem ostal samozavesno sam v uradu. Izprva je šlo prav dobro. Prišlo je nekaj ljudi k okencu po karte in znamke, ki sem jih z lahkoto odpravil. S stranko, ki je imela poštni predalček, sem bil tudi hitro gotov. Kmalu potem pa sem bil že v največji zadregi. Sluga velike firme mi izroči čisto mirno paket, ki je bil naslovljen v London ter me vpraša, koliko je poštnine. Bože mili, kako naj vem jaz, brzojavni praktikant, kaj takega! Da je London na Angleškem, mi je bilo znano iz gimnazije; ampak, kaj stane paket za London, mi profesorji niso povedali. Kaj torej? Iščem in iščem po knjigah in nazadnje ves vesel najdem svetovno poštno pogodbo. Ta mi bo' gotovo pomagala rešiti težko vprašanje. Začetek je zelo zanimiv. Strme se poglobim v vrsto dežel, ki so se zedinile v svetovni poštni pogodbi. In spoznam, da so vmes dežele, katerih imena so mi docela neznana, dasi sem imel v zemljepisju »dobro«. V tem premišljevanju mi stranka trdo potrka na okence. Zdrznem se, se hitro zavem položaja ter na vso moč iščem pristojbino. — — — Vse zastonj, dasi najdem neko dopolnilo, v katerem je govor o samih poštnih paketih. Na tihem si želim Kerna, ki sem ga še ravnokar nekako preziral. — Stranka onstran okenca krčevito zakaš- Ija. Takoj vem, kaj je vzrok tega kašlja, pa si le ne znam pomagati. Končno skušami previdno diplomatsko ugotoviti, ali morda stranka sama ve za pristojbino. Vprašam: »Ali oddajate večkrat inozemske pakete?« Odgovor je porazen: »Prinesel sem že dostikrat take pakete, pa so mi vselej takoj povedali, koliko znaša poštnina.« —-------Ljubi Kern, pridi že vendar! Srce mi burno bije. Mar naj sramotno priznam, da ne vem? Zaslišim v veži korake. Odrešenik prihaja. Kern vstopi, otrese s sebe dež, hukne v roke in zastoka: »Lije kakor iz škafa!« Nič se ne zmenim za njegovo tarnanje in le s težavo iztisnem iz ust: »Ali veste, koliko stanc paket v London?« »Je inozemstvo?« vpraša. »Seveda. London je na Angleškem,« pripomnim in zopet zrasem za več centimetrov nad Kernom. »Lahko da; no, če je to inozemstvo, stane SO vinarjev. Vsi inozemski paketi stanejo po 80 vinarjev.« --------Pa sem bil jlz vode: »80 vinarjev, prosim.«. Stranka še zamrmra »dosti dolgo je trajalo«. To pa ni prav nič kalilo mojega veselja, da sem jo še tako dobro izpeljal. Službo sem vršil naprej. Iz nabiralnika sem pobral 1 dopisnico in nekaj pisem ter jih opečatil z onimi vred, ki jih je prinesel Kern. Napravil sem sveženj »M. loco« in M. tranzit«. Tovariši, pa tudi na svoj ugled nikari ne pozabimo', najsi bo v službi ali kje drugje. Bodimo vestni in točni, zanesljivi v vsakem oziru, pa bomo povsod imeli svojo oporo. Zavedajmo se, da smo tudi mi del krasne države, ki ji moramo posvetiti vse sile. S to zavestjo tudi mi lahko upamo na boljše čase. V tej nadi iskreno želim v svojem in v imenu celokupnega odbora vsem tovarišem lepe naše domovine lep božič kakor tudi srečno in veselo novo leto! Sojer A., predsednik krajevne skupine društva nižjih p. t. uslužbencev v Ljubljani. Pismo iz Maribora: Bratska centrala! Na dopis od 22. novembra t. I. št. 351/31 in na poročilo našega delegata tov. Božičeva čestitamo Vam k možatemu postopanju o priliki, ko ste reševali dopis beograjske centrale »Udruženja« glede ljubljanske UPU. Veseli nas, da vstrajate, prepričani smo, da boste tudi dalje z vnemo zastopali in branili koristi in pravice nižjih uslužbencev. Z društvenim pozdravom za Krajevno skupino Maribor — njen odbor. Iz 13. redne odborove seje Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencev v Ljubljani. V društvenih prostorih »Pred Prulami« št. 1 otvori predsednik Penko sejo ob 19. uri, pozdravi navzoče, ugotovi sklepčnost ter preide k prvi točki dnevnega reda: 1. Čitanje zapisnika 12. redne odborove seje. Tajnik Bizovičar prečita dobesedno zapisnik; ker se glede zapisnika nihče ne priglasi k besedi, smatra predsednik, da je odobren, ter ga da podpisati dvema gdbor-nikoma, ki sta bila navzoča pri zadnji seji. * 2. Došli dopisi: Tajnik prečita razne došle in poslane dopiše, važnejše si predsednik zabeleži, da se bo o njih obravnavalo pri njegovem poročilu. 3. Poročila predsednika Pen- Medtem je postiljon napregel. Pisemske vreče za M. in slavni paket za London smo spravili na voz, pa je oddrdral. Ves vesel gledam skozi okno za vozom, postiljon pa zatrobi v poštni rog svoj stradam, stradam, da se razlega po ulicah. Tedaj pa plane Kern ves bled v urad. »Pozabila sva: Dresden Neustadt 7!« »Dajte brž čopič, ga bova še dohitela!« se še zadere name. Bliskoma je bilo vse napravljeno. In že stečeva v eni sapi po stezici, ki vodi onstran vasi na glavno cesto. Ravno isti čas ropoče mimo poštni voz, ki bi ga bila zamudila, če se ne b5 bil postiljon nagnil na stran, da bi z bičem ošvrknil tolpo otročajev, ki so nagajivo kričali za njim: »s coklo zavri, s coklo!« Voz se ustavi. Vzamemo iz njega nesrečni paket za London ter nalepimo nanj listek »Dresden Neustadt 7«. — — Ko sva se vračala, sem izpraševal, čemu je predpisano to in ono. Kern mi je razložil, da mora biti nalepljen listek »Dresden Neustadt« na vseh paketih, ki gredo v inozemstvo. Čez nekaj dni pridejo odjave. Nepravilna frankatura, spremnica brez označbe poti in najhujše: napačna odprava. Šef razgraja. »Kako ste neki mogli... »No, Kern mi je tako rekel-------------« »Kaj bi tisto, Kern je neokretno vole.« Ljubi, stari Kern, ne bodi hud, če dobiš kot star poštni sluga v pokoju v roke te vrstice. Še dandanes te imam v živem spominu: Saj si mi bil vendar odrešenik, ko sem bil prvi dan pri okencu. kota: IS. t. m. bo preteklo, tako pravi, 4 mesece, odkar so bila društvena pravila ponovno predložena v odobrenje. Žakon pač predpisuje, da ima društvo pravico obstojati, ako v roku 4 tednov ne sprejme odklonitve, ker pa po mojem mnenju dosedaj ni izšel kak drugi novejši zakon, ima društvo pravico za nadaljnji obstoj. Slično sme, kakor mi je znano, obstojati tudi strokovno društvo strojevodij, katero je odobrilo prometno ministrstvo. Naj omenim še, da je sprejelo Centralno društvo dopisa Krajevne skupine v Mariboru in v Ljubljani, da priredita obe skupini svoji božičnici. Pri tej priliki bosta obdarovali večje število revnejših otrok poštnih uslužbencev. Pa tudi Gospodarska zadruga poštnih uslužbencev v Ljubljani bo pri tej prireditvi obdarovala nekaj revnejših otrok. V imenu odbora Centralnega društva ji izrekam najtoplejšo zahvalo. Na vabilo novo ustanovljenega Pevskega zbora poštnih uslužbencev Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, kateri je imel svoj Ustanovni občni zbor dne 29. nov. t. 1. v hotelu »Miklič« in je bil dobro obiskan, se je odzvala tudi Centrala našega društva. Maribor- 1 sko krajevno skupino je zastopal pooblaščeni j predsednik, tovariš Božičev. Vršil se je tako- j le: Predsednik pripravljalnega odbora, tov. Bizovičar, je podal svoje daljše poročilo, opozarjal na složno in vztrajno delovanje, da se bo zamogel Poštni pevski zbor v najkrajšem času pokazati v javnosti. Prosi tudi članstvo, da v polnem številu podpiše pristopne prijave kot redni, podporni ali ustanovni člani. Po govorih raznih govornikov je prečital t. č. tajnik Hribar pravila, ki so bila vsem po godu. Ko je bil izvoljen nov odbor, je predlagal tov. Hribar, da naj pristopi novi pevski zbor v Hubadovo župo. Njegov predlog je članstvo enoglasno potr- | dilo. Nato je sledila kratka domača zabava, I kaj ljubka seveda, saj je bila to zabava pevcev! — Na dopis Krajevne skupine v Ptuju, iz katerega je razvidno, da se žele dosedanji člani te skupine priključiti Mariborski krajevni skupini, pritrjuje Centralni odbor njihovi želji, tajnik naj pa o tem obvesti pismeno obe skupini. Nadalje poroča predsednik, da je ponovno predlagala Ljubljanska krajevna skupina, naj bi se izključili tisti člani, ki niso že več kakor tri mesce plačali članarine. Odbor sklene, da počaka z izključitvijo članov do polovice mesca januarja. Ako se pa člani še do tega roka ne oddolže, jih bo odbor na svoji prihodnji seji gotovo izključil. Predsednik še poroča, da bodo dobili zvaničniki in služitelji, ki so bili nepravilno prevedeni, ker se jim namreč prvotno ni Štela *v službo doba, ki so jo prebili kot zvaničniki ali služitelji pred imenovanjem za dnevnicarje razliko za čas od 1. aprila 1931 db 31. decembra 1931 s plačo vred 1. januarja 1932, Ge bi kredit ne bil pravočasno dk>-voljen, pa sigurno 1. februarja 1932. Ministrstvo namteč ni otvorilo kredita za ta izplačila posebej, ampak bo otvorjen z rednimi krediti za IV. tromesečje t. j, od 1. januarja do 31. marca 1932. Dekretov zato ne dobijo, ker je bila prevedba napačna in za prevedbo ni dobil rtihČe dekreta. Toliko prizadetim zvaničnikom in služiteljem za praznike. Na vabilo Mariborske krajevne skupine, da pošlje Centrala k njihovi božičnici svojega delegata, odbor soglasno določi predsednika Penkota. 4. S 1 u ča j n o s t i : Pri slučajnostih se priglasi k besedi tovariš Sovdat, da naj odbor ponovno razmišlja o novi pogodbi za cenejše zdravljenje poštnih uslužbencev. — Slediš sklep, da bo odbor skušal ponovno podaljšati pogodbo s sedanjim zdravnikom. K sklepu priporoča predsednik vsem tovarišem, da si nabavijo stalež osobja. Ta stalež bo izdal šef obč. odseka, g. dr. Tavzes Janko tekom januarja 1932. Ker se nihče več ne priglasi k besedi, zaključi predsednik sejo ob 22. uri s tem, da želi Vsem srečne in vesele praznike ter novo leto. Ljubljana, dne 15. dec. 1931. Za odbor tajnik Bizovičar. Božičnica. Osrednje društvo nižjih poštnih uslužbencev, krajevna skupina v Ljubljani sporoča svojim članom, da priredi dne 26. t. m. ob 15. ufi v hotelu Miklič božičnico. Društvo bo obdarovalo od vsakega revnega člana po enega otroka, ki je bil prijavljen do 14. decembra. Vabimo vse člane, da se te humanitarne društvene prireditve udeleže. Odbor. Okusna in zdrava je Kolinska kava! Osebne vesti. P r e.m e s t i t v e: zvan. II. skup. Tašun Ivan iz Podčetrtka v Celje; služ. II. skup. Stergar Erna z Ljubljane 2 v Dev. Marijo v Polju in Springer Anton iz Celja v Podčetrtek. Poroke: Groznik Marija, pogodb, pošt. v Sv. Križu pri Litiji se je poročila z organistom Antonom Petje. Prestanek s službe: Služba je prestala pogodb, pošt. Miklavc Mariji v Petrovčah in Pirc Angeli v Gorjah pri Bledu. ŽREBNA LISTA EFEKTNE LOTERIJE ZADRUGE »POSTNI DOM« V LJUBLJANI, ki se je odigrala na javnem žrebanju dne I. decembra t. 1. v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. 1. dobitek (pohištvo za jedilnico, spalnico in kuhinjo) štev. 16.133. 2. dobitek (voz zapravljivček s konjem in konjsko opremo) štev. 14.884. 3. dobitek (šivalni stroj) štev. 11.241. 4. dobitek (kolo, moško ali žensko) štev. II. 936. 5. dobitek (blago za moško obleko in podloga) štev. 18.049. 6. dobitek (alumin. kuhinjska oprava) štev. 10.563. 7. dobitek (žepna ura »Omega«) št. 16.099. 8. dobitek (kos najfinejšega šifona) štev. 3621. 9. dobitek (jedilni servis) štev. 6759. 10. dobitek (gramofon) štev. 17.695. 11. dobitek (1100 kg trbov. premoga) štev. 6676. 12. dobitek (1100 kg trbov. premoga) štev. 14.683. • 13. dobitek (servis za kavo) štev. 5709. 14. dobitek (smuči s palicami vred) štev. 9408. 15. dobitek (jedilni pribor za 6 oseb) štev. 19.081. 16. dobitek (1 vreča moke, 85 kg) št. 13.915. 17. dobitek (1 bala platna) štev. 6572. 18. dobitek (1 umivalna garnitura) št. 15.421. 19. dobitek (1 kovčeg) štev. 12.546. 20. dobitek (1 pisalna garnitura) štev. 17.032. 21. dobitek (2 m3 bukovih drv) štev. 16.480. 22. dobitek (1 bala šifona) štev. 13.352. 23. dobitek (prt in 6 servietov) štev. 844. 24. dobitek (sanke) štev. 11.268. 25. dobitek (1 stoječa ura) štev. 10.553. 26. dobitek (1 moški dežnik) štev. 4864. 27. dobitek (1 ženski dežnik) štev. 12.561. 28. dobitek (1 ročna torbica) štev. 16.213. 29. dobitek (1 atktovka) štev. 16.149. 30. dobitek (1 aktovka) štev. 14.988. 10 dobitkov v vrednosti £l 100 Din štev.: 461, 6279, 10.410, 11.591, 11.769, 13.835, 17.881, 18.676, 18.705 in 18.984. 560 dobitkov v skupni vrednosti 13.800 dinarjev: 13, 62, 76, 120, 160, 168, 195, 221. 233, 283, 302, 321, 323, 398, 408, 413, 448, 462, 484, 485, 513, 542, 551, 692, 718, 736, 759, 806, 810, 855, 995, 1006, 1103, 1133, 1184, 1253, 1281, 1318, 1337, 1338, 1415, 1420, 1505, 1538, 1580, 1640, 1647, 1663, 1676, 1687, 1708, 1709, 1721, 1722, 1735, 1750, 1770, 1781, 1788, 1816, 1831, 1883, 1895, 1900, 1938, 1962, 1985, 1991, 2019, 2057, 2105, 2121, 2135, 2151, 2238, 2304, 2359, 2434, 2439, 2454, 2488, 2500, 2541, 2620, 2705, 2711, 2731, 2753, 2756, 2818, 3006, 2021, 3036, 3096, 3130, 3171, 3174, 3184, 3190, 3192, 3206, 3242, 3262, 3420, 3433, 3439, 3442, 3467, 3502, 3520, 3523, 3618, 3626, 3639, 3789, 3797, 3858, 3954, 4073, 4136, 4242, 4249, 4256, 4292, 4294, 4330, 4343, 4372, 4379, 4428, 4434, 4448, 4522, 4542, 4629, 4637, 4656, 4696, 4778, 4890, 4990, 5067, 5075. 5077. 5078.5201.5203. 5208.5240.5279.5291 5294, 5296, 5334, 5380, 5401, 5416, 5446, 5466, 5481, 5500, 5540, 5653, 5659, 5702, 5826, 5858, 5864, 5888, 6002, 6019, 6026, 6052, 6057, 6058, 6126, 6153, 6221, 6231, 6287, 6294, 6337, 6359, 6437, 6485, 6528, 6581, 6594, 6664, 6733, 6786, 6789, 6817, 6917, 6936, 6950, 6981, 6994, 7011, 7022, 7062, 7124, 7165, 7187, 7212, 7215, 7265, 7267, 7268, 7305, 7348, 7356, 7371, 7396, 7412, 7413, 7427, 7446, 7449, 7492, 7529, 7546, 7558, 7608, 7652, 7669, 7675, 7685, 7720, 7730, 7745, 7761, 7774, 7781, 7804, 7907 7938, 7948, 7967, 7991, 7992, 8026, 8064, 8088, 8098, 8138, 8181, 8237, 8349, 8430, 8479, 8536, 8625, 8627, 8715, 8729, 8731, 8810, 8833, 8834, 8913, 8929, 8968, 8981, 9167, 9209, 9300, 9317, 9427, 9446, 9449, 9472, 9482, 9534, 9535, 9557, 9560, 9622, 9686, 9691. 9785, 9804, 9834, 9906, 9917, 9920, 9930, 9958, 9974, 10.019, 10.090, 10.093, 10.096, 10.129, 10.244, 10.251, 10.304, 10.344, 10.373, 10.375, 10.385, 10.403, 10.415, 10.495, 10.526, 10.551, 10.561, 10.596, 10.599, 10.639, 10.646, 10.666, 10.672, 10.697, 10.715, 10.737, 10.746, 10.751, 10.756, 10.775, 10.823, 10.867, 11.194, II.254, 11.267, 11.310, 11.351, 11.359, 11.360, 11.362, 11.375, 11.385, 11.416, 11.479, 11.516, 11.527, 11.583, 11.688, 11.725, 11.747, 11.763, 11.766, 11.774, 11.790, 11.801, 11.804, 11.808, 11.813, 11.819, 11.820, 11.847, 11.897, 12.040, 12.053, 12.140, 12.177, 12.227, 12.232, 12.248, 12.259, 12.287, 12.309, 12.314, 12.337, 12.343, 12.404, 12.433, 12.498, 12.518, 12.539, 12.573, 12 632, 12.664, 12.665, 12.683, 12.703, 12.821, 12.890 12.901, 12.979, 13.026, 13.029, 13.058, 13.074, 13.086, 13.111, 13.123, 13226, 13.244, 13.319, 13.346, 13.353, 13.363, 13.366, 13.381, 13.409, 13.423, 13.466, 13.480, 13.512, 13.513, 13.525, 13.560, 13.597, 13.601, 13.708, 13.839, 13.944, 13.960, 13.972, 13.991, 14.026, 14.056, 14.058, 14.119, 14.132, 14.138, 14.183, 14.225, 14.268, 14.270, 14.288, 14.289, 14.385, 14.420, 14.444, 14.454, 14.468, 14.660, 14.665, 14.706, 14.765, 14.995, 15.032, 15.039, 15.042, 15.090, 15.126, 15.144, 15.152, 15.156, 15.167, 15.206, 15.207, 15.300, 15.331, 15.359, 15.427, 15.494, 15.542, 15.592, 15.597, 15.653, 15.666, 15.756, 15.792, 15.836, 15.852, 15.866, 15.869, 15.891, 15.924, 15.938, 15.949, 16.029, 16.061, 16.090, 16.091, 16.126, 16.128, 16.137, 16.150, 16.156, 16.185, 16.233, 16.428, 16.612, 16.667, 16.766, 16.891, 16.942, 16.989, 17.018, 17.056, 17.079, 17.087, 17.095, 17.121, 17.129, 17.189, 17.193, 17.261, 17.276, 17.297, 17.305, 17.349, 17.428, 17.540, 17.547, 17.584, 17.598, 17.603, 17.619, 17.652, 17.668, 17.678, 17.718, 17.730, 17.735, 17.776, 17.796, 17.823, 17.836, 17.864, 17.865, 17.976, 17.978, 17.987, 17.996, 18.033, 18.044, 18.145, 18.215, 18.217, 18.250, 18.268, 18.294, 18.336, 18.363, 18.427, 18.593, 18.634, 18.663, 18.708, 18.723, 18.781, 18.829, 18.940, 19.042, 19.089, 19.121, 19.167, 19.199, 19.217, 19.267, 19.357, 19.458, 19.469, 19.624, 19.715, 19.718, 19.734, 19.742, 19.788, 19.800 19.805, 19.895, 19.914, 19.974. To in ono. Stalno omizje. V četrtek, 7. januarja j 1932 na svidenje v lovski sobi gostilne »Pri i sokolu«. Le malo je manjkalo, pa bi ušel kazni. Poštarja Karla Hynka v Plumlovi pri Pro-stejovi v ČSR je zavratno roparsko napadel šestnajstletni krojaški učenec Alojzij Dank s sekiro ter mu razklal lobanjo. Na čuden način je poštar prebolel hudo rano. Porota ie sodila Danka in je morala odgovoriti na se-1 dem vprašanj, od katerih so se glavna vpra-j šanja glasila na zločin ropa in hudo telesno i poškodbo. Porota je na te dve glavni vprašanji pritrdila samo z — osmimi glasovi. Da j bi bil samo en glas manj, pa bi bil zločinec ušel kazni! Šlo je pač samo za glavo , in poštarjevo življenje. Tako pa je bil obsojen na osemletno ječo. Kazni seveda n:i sprejel, saj je bil mladoleten! Uradni širni včasi čudno skače. Nekemu upokojencu v ČSR je bila zadržana pokojnina pri upravi staroupokojencev za-I radi formalne napake v vlogi. Mož je reku-riral in čez tri mesece mu je bila pokojnina zopet priznana. Segel je po palici ter se odpravil na pot po pokoinino. Ko je v uradu povedal, po kaj je prišel, so mu rekli, da j naj prinese potrdilo, da je bil pred tremi ! meseci res živ.--------- Če hočete imeti dobro vrv za sušenje perila. zahtevajte v vseh trgovinah samo tako, ki ima privezano rdečo varstveno znamko s pajkom in imenom Grosuplje, kot tale slika, potem boste zadovoljni dolgo časa, kajti teh vrvi ni zlepa konec, so strašno trdne. Pazite: Pajek v mreži in Grosuplje! Ta varstvena znamka garantira za najboljšo kvalitato. Zahtevajte v-