Viktor Zvezdana
Hrepenenje.
Viharne koprneče želje, ki v srcnem hramu valove, nas včasih poneso v veselje, z bridkostjo vefikrat mas teže ...
Kdo ga me pozna od Vas, mojih najmlajših? ... Vsi poznarte hrepenenje. V nepokvarjenem mladem srčku se rodi prav tako, kot se rodi v srcu odraslih. —
Zdemka je bila srokana deklica. Bila je rejenka pri moji mamici. Ho-dila je v šolo. Gospodična upraviteljica je bila z malo Zdenkico zelo za-dovoljna. Pa kaj bi ne bila, mala Zdenikica je bila najboljša učenka! Njeno ljubeznivo in prikupljivo paaašanje je vsakega očaralo. Tudi jaz sem imel Zdenko zelo rad.
Zdenkiina mainica je bila učiieljica v zelo oddaljenem kraju. Zato je mamica obiskala Zdenko le ob počitnicah. Svojega očka pa Zdenkica ni poznala. Večkrai: je vprašala mamico: »Mamica, prosim Te, povej mi, ali imam tudi jaz očka kot sasedov Vijček?«
124                                   J
»Hčerkica moja! Seveda imaš tudi Ti ooka! Toda Tvoj očka je pomor-šeak. Odpatoval je na veliki ladji v daljnji tuji svet.«
ZdenJcica je opazila, da je bila mamica v nekaki zadregi. Zato jo je' še bolj zanimalo, zakaj ni pri nji njen očka, ki ga tako zelo želi videti. Zdenkica je še bolj zahrepenela po svojem Ijubljenem očku. Vedela je, da je morje tam mekje zelo, zelo daleč. Vprašala je mamico:  »Mamica, kdaj bom videla morje? Kajneda, po morju plavajo velike ladje in jadmice?«
»Hčerkica, ne vprašuj me po očku! Veš, Zdenkica, če me ne boš spra-ševala po očku, bom prosila, da odideš z otrošiko kolonijo na morje!«
Ko se je šolsko leto začelo, je Zdenkina mainica odpotovala. To je hilo pravo veselje Zdenkino, ker sva <tedaj izrabila ves prosti čas za izprehode. Zdenka je zelo ljubila naravo, predvsem pa cvetlice in ptičice. Najbolj jo je veselilo, kadar sva jo mahnila skozi gozdove pod Storžičem k jezeru na Brdu. Tam je stala tudi graščina z istim imenom. Pred graščino so se raz-grinjali cvetoči travniki kakor slikovit prt na svatbeni mizi. Na kancu trav-nikov pa je gozdičetk, ki je obkrožal malo mičmo jezerce na Brdu. Tu ee je zibal mali grajski čoln. Na 't&m čolničku sem naučil Zdenkico veslanja. Bila je ludi v lem aieprekosljiva učenka. Odrinila sva s čolnom na jezero.
Šu<m vesel in drsenje čoLaa po jezerski gladini je pripodilo družimico fazanov iz obrežnega ločja. Skozi jaso v gozdičku je prihajal omaioni vonj cvetočega resja, ki se je spajal z vonjem smrečja in gozdiiega maliu. V ozadju gozdi^ca pa so kraljevali nad nenadkriljivo krasoto gorenjske pri-rode vrhovi očaka Triglava, -vrlicvi Karavank in Storžiča. V toploti maj-nišketga sonca so se ti orjaki solzili v snežniJi solzah in se poslavljali od bele zimske odeje.
Pri odlaku, na spodnjem delu jezera, kjer se pričenja omelasto trsje, je plavala jata divjili rac. Brodile so po vodi, potapljale se z glavicami navpično in iskale hrane. Čoln je dobrzel do stopnišča kopališčne okrogle lope. Tu sva vselej privezala čoln.
Napotila sva se po hodniku na kopno. Prijetne stezice, nasute z belim peskom,   so obkrožale jezerce.   To  je  še  povečalo  prikupljivasl  okolice. Vračala sva se po go-zdičku proti domu. Iz gozda  se  je  oglašala
kuikavica z majcaiškiim                           .                   i                                    ,
slavospevom.      Okoli                                            JtL                                   1
vrha  sv.   Jošta pa je                                        ^^^^                                •,
večema zarja rdečila                             ^flB                           ;
nebesni svod. »Goepod                            ^^^^^^^SaLiitajL^.
Matko,«    je    čebljala                   .^^t^^^KfSSStSjjjjT
Zdenka, »veste, kaj je                   .^^^^^^^^HJ^. iflM^*
novega?« Smeškala se       .       ^^^[^^^^^^^^^^Bj^^^Hh
je in ni mi hotela ia-        ¦¦lli^^HPS^^^^^HPI^^^^^H -..          .
koj   povedati   novice.        ^^^^^^^^^^^^^^^B^^^^HHISO^^^i Bil   sem   radoveden,        ^^^^^^^^^H^*'^!'^^;
kaj   se   je   pripetilo,     ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B*~   .              ^?
ker   je   bila   pri   teh     ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B.
besedah   vsa   vzrado-     ^^^^^^K^K^KKf^fl^^Ktr
ščena. Položila je s voj     ^^^^^^F                                    "^^ Iticlc
mali   prstek   čez   ust-      ^^HRK                               '       —•¦¦ »¦   l^nl
nice   in   se  smeškala.      ]J^^^^W                                  idl^^B^flHll^H
»Ako  ne  poveste  ni-                                                         ^^^^^^^^^^^1
: komur,   pa   vam   po-       .,                  ¦ -    ¦                ....., iiiinnr^i^^^^BJj^^^^B
125
vem, gospod Matko! »Mamica je pisala gospodični upraviteljici, da so ji odobrili, da bam tudi jaz šla z otrosko kolonijo na letovisče na morje! Ah, kako se tega veselim, prav gotovo bom taankaj vklela tudi svojega očkak
šolsko leto se je bližalo koncu. Zaključilo se je na Vidov dan s sv. mašo in zahvalno pesmijo. Gospodična učiteljica, ki je bila učenkam res druga mamica, je po proslavi razdelila spričevala. Bila je zadovoljna. Zdenkica se je zahvalila upraviteljici v imenu učenk za njeno veliko ljubezen do njih. Gospodična pa se je vsa ginjena zahvalila Zdenkici za njene tople besede in jo pohvalila, ker je imela najboljše spričevalo. Gospod šolski nadzormik je obdaroval marljive učenke. Zdenka je dobila v dar knjigo »Modrost življenja«.
Zdenkica je z odličnim spričevalom zadovoljna odhajala iz šole. Šla je pričakovat mamico ina postajo. Hotela je razveseliti mamico z doseženim mspeham v šoli.
Na pločniku pred postajo pa je Zdenki spodrsnilo. Zlomila si je desno nogo. Mamica ta dam — ni prišla...
V začetku julija sem se vrnil s potovanja. Zdenkici sem prinesel krasno ovratno verižico. V obesku je bila ma marmor v barvah vdelana slika njenega očka. Bil sem na obisku pni svojem prijatelju iz mladih šoltsklh dni. Bil je gimnazijski raTnatelj. Ker je bil krstni boter male Zdenkice, ji je paklonil verižico z očetovo sliko kot darilo za njen rojstni daa. Iskal sem Zdenkioo. Mamica mi je povedala, da leži v bolnišnici. Zelo mi ]e bilo žal,   da   se  je Zdenkica ponesrečila.                                                (Dalje.)