Kraški vinogradniki na razstavi Expo v Milanu Veronikina nagrada pesnici Meti Kušar Goričan z Rjavine zdrsnil v smrt JCPrimorski * ^^ dnevnik št. 197 (21.434) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 26. AVGUSTA 2015 na iPadu, ko je časopis še v tisku □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 771124 666007 50 8 26 Begunci: v Evropi je nujno sodelovanje Aljoša Gašperlin Da se val migrantov, ki prihajajo v Evropo še predvsem iz Sirije, ne bo ustavil, je bilo jasno že pred meseci. Še konec junija so izvedenci napovedovali, da migracijskih tokov ne bo mogoče preprečiti ali ustaviti, čeprav tega nekateri ne razumejo ali nočejo razumeti, in da bo nova prehodna pot pribežnikov vodila čez Balkan, sicer prek Turčije. Za zajezitev pojava, ki zado-biva razsežnosti pravega preseljevanja narodov, in za pomoč množicam nesrečnežev je torej nujno, da se s problemom učinkovito spopade mednarodna skupnost. Če se je madžarska vlada Viktorja Orbana odločila za novi zid v Evropi, razmišljajo nekatere druge evropske države o konkretni pomoči beguncem oziroma prosilcem za azil. Ne nazadnje je Evropo k sodelovanju pozval tudi Visoki komisariat ZN za begunce. Sodelovanje je vsekakor pomembno tudi na lokalni ravni. Tržaška prefektura se npr. pripravlja na prihod novih pribežnikov in se zavzema za krepitev mreže za njihovo sprejemanje. Poleg tega je najavila, da namerava rešiti vprašanje migrantov v nekdanjem skladišču pri tržaški železniški postaji. Na voljo je več možnih rešitev, od uporabe nekdanjih vojašnic do šotorišč ali pristanišča. V vsakem primeru bo potrebno sodelovanje vseh, od lokalnih uprav do javnih institucij in tudi politikov, kajti možnost, da bodo nekateri problematiko izkoriščali izključno v volilne namene, je konkretna. To pa bi bilo pogubno za vse, za družbo, za politiko, še zlasti pa seveda za begunce. priseljeništvo - Nemčija ne bo več zavračala sirskih beguncev Evropske države se pripravljajo na val migrantov bobni miru - Kuret Spomin na vojno, da bi razumeli pomen miru Vse najboljše! BUDIMPEŠTA, DUNAJ, SOFIJA, ŽENEVA, BERLIN - V nekaterih delih Evrope se te dni intenzivno pripravljajo na prihod vala migrantov. Na Madžarsko je še pred končanjem gradnje ograje na meji s Srbijo v ponedeljek vstopilo rekordno število beguncev, več kot 2000. V Avstriji in Bolgariji napovedujejo vpoklic vojakov, Visoki komisariat ZN za begunce pa Evropo poziva k sodelovanju v problematiki. Nemčija je medtem včeraj za sirske državljane prekinila izvajanje du-blinske uredbe, v skladu s katero mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v unijo. EU je odločitev Nemčije pozdravila kot dejanje evropske solidarnosti. Na 2. strani 102. rojstni dan Borisa Pahorja KOPER - Rojstne dneve Borisa Pahorja že tradicionalno spremlja večdnevno praznovanje v obliki manjših ali večjih in včasih tudi protokolarnih srečanj, na katerih starosta slovenskih literatov obnavlja svoje spomine na taboriščno izkušnjo in deli svoja razmišljanja o aktualnih družbenih vprašanjih. Letošnja slavja so se pričela sinoči v Kopru, kjer so v čitalnici Fulvia Tomizze Osrednje knjižnice Srečka Vilharja predstavili tri knjižne novosti. Danes bo v Ljubljani imenovan za kulturnega ambasadorja Slovenije. Na 3. strani križ - Do nedelje Ribiški dnevi v obnovljeni Ribiški hiši TRST - AŠD Mladina bo v sodelovanju z Ribiškim muzejem od jutri do nedelje v Križu pripravilo prve Ribiške dneve, ki se bodo odvijali v vaški Ribiški hiši. Ob tej priložnosti je odbor športnega društva izvedel pravo udarniško delovno akcijo za obnovo stare stavbe, ki je sestavni del Ribiškega muzeja. V hiši bo ob tej priložnosti na ogled tudi nekaj starih fotografij o bogati ribiški zgodovini Križa, vključno s posnetki nekdanjih romanj s čolni Križanov na otok Barbana pri Gradežu. Na 5. strani TRST - Polemike samozvanih slovenskih rodoljubov, ki so povsem spregledali sporočilo predstave Bobni miru, niso preveč vznemirile dirigenta Mednarodnega mladinskega orkestra European Spirit of Youth Orchestra Igorja Kureta, saj so še povečale pričakovanje za nocojšnji nastop v Verdijevem gledališču v Trstu. Kuret pa še enkrat pojasnjuje, da projekt, ki sta ga oblikovala s Paolom Ru-mizem, ni namenjen poveličevanju vojne ampak uveljavljanju miru. Na 8. strani Tržaška prefektura išče prostore za begunce Na 4. strani Arteden: intervju z Luiso Tomasetig Na 6. strani V Štarancanu proti pobudi, ne pa spojitvi Na 9. strani Mejni objekti še niso dočakali novih vsebin Na 11. strani Priprave na jubilejno 30. Soško regato Na 11. strani goriška - Tuji državljani med nami Odstotek ni zanemarljiv, primat pa pripada Tržiču vreme - Dopoldanski naliv ohromil mestne prometnice Trst spet pod vodo TRST - Zadnje čase se dogaja, da je Trst ob nalivih vse bolj podoben Benetkam. Zaradi ogromnih količin dežja, ki pade v zelo kratkem času, voda namreč dalj časa zastaja; po mestnih prometnicah se ustvarjajo večje luže, ki povzročajo nemalo preglavic zlasti voznikom. Tako je bilo tudi včeraj, ko je med 12. in 15. uro voda dejansko preplavila mesto. Mestni redarji in gasilci so imeli polne roke dela zlasti zaradi za-mašenih odtokov ali avtomobilov, ki so obtičali sredi vode. Pritlični prostori glavne bolnišnice so bili spet nedostopni zaradi narasle vode. Na 4. strani 2 Nedelja, 30. avgusta 2015 ITALIJA, SVET / priseljenci - Visoki komisariat ZN (UNHCR) pozval k sodelovanju Na evropske meje pritiska val beguncev Nemčija se je že odločila, da ne bo zavračala sirskih beguncev BERLIN, BUDIMPEŠTA, DUNAJ, SOFIJA, ŽENEVA - Nemčija je za sirske državljane prekinila izvajanje dublinske uredbe, v skladu s katero mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v unijo. EU je odločitev Nemčije pozdravila kot dejanje evropske solidarnosti. »Dublinska uredba: v tem trenutku ji v praksi za sirske državljane ne sledimo,« je prek Twitterja sporočila zvezna pisarna za migracije in begunce. Po besedah tiskovne predstavnice Evropske komisije Natashe Bertaud za komisijo to pomeni priznanje dejstva, da ne more zapustiti držav članic samih v soočanju z vse večjim številom prosilcev za azil, ki iščejo zatočišče v Evropi. V skladu z dublinsko uredbo mora prosilce za azil obravnavati tista država članica EU, v kateri so vstopili v unijo, kar v praksi pomeni, da so države, kot sta Grčija ali Italija, zasute s prošnjami, saj tisoči prihajajo k njim prek morja. V nekaterih delih Evrope se te dni medtem intenzivno pripravljajo na prihod vala migrantov. Na Madžarsko je še pred končanjem gradnje ograje na meji s Srbijo v ponedeljek vstopilo rekordno število beguncev, več kot 2000. V Avstriji in Bolgariji napovedujejo vpoklic vojakov, Visoki komisariat ZN za begunce pa Evropo poziva k sodelovanju v problematiki. Število mi-grantov, ki so vstopili na Madžarsko, predstavlja del vala okoli 7000 beguncev, katerih napredovanje v EU je minuli teden z razglasitvijo izrednih razmer in zaprtjem meje z Grčijo ustavila Makedonija. Skopje je nato v soboto odpravilo blokado meje in s tem množici migrantov omogočilo pot naprej. Številni begunci so bili ob prihodu na Madžarsko priče hudim izgredom, policija je uporabila strelno orožje in solzivec. Madžarska je sicer v letošnjem letu registrirala več kot 100.000 prošenj za azil, več kot dvakrat več kot v celotnem lanskem letu. Leta 2012 je bilo prošenj za azil le 2000. Število beguncev se je drastično, na okoli 1500 dnevno, povečalo ta mesec, potem ko je Budimpešta napovedala gradnjo žičnate ograje na meji s Srbijo. Begunci so v minulih dneh na Madžarsko vstopili ob železniški progi blizu kraja Roszke, enem izmed redkih odsekov meje, ki jih ograja še ni za-blokirala. Ograja bo predvidoma popolnoma zaprta do konca avgusta. Sicer pa Madžarska napoveduje tudi zaostrovanje azilne zakonodaje, kazni za nezakonito prečkanje meje in trajno zaprtje begunskih centrov. Medtem pa je avstrijski obrambni minister Gerald Klug včeraj zaradi navala mi-grantov, ki prihajajo z Madžarske in iz Italije, napovedal vpoklic več kot 500 vojakov, ki bodo pomagali pri transportu ljudi in opreme, postavljanju bivališč in zagotavljanju hrane. Po besedah avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl-Letiner vojakov ne nameravajo takoj vpoklicati na mejah, saj je to, kot je dejala, »zadnji korak«. Je pa avstrijska vlada včeraj obenem imenovala »migracijskega koordinatorja«, nekdanjega bančnika Christiana Konrada. Avstrija ima svoj glavni sprejemni center v Traiskirchnu, južno od Dunaja, ki je že sedaj prenatrpan z ljudmi, zaradi česar so mnogi primorani spati zunaj. Število prosilcev za azil v Avstriji je v obdobju od januarja do junija poskočilo na 28.300, kar je toliko kot lani v celem letu. Oblasti obenem ocenjujejo, da bodo v letošnjem letu zabeležili 80.000 prošenj. Vojaško okrepitev meja je napovedala tudi Bolgarija, ki je na svoje štiri mejne prehode z Makedonijo napotila 25 vojakov in lažja oklepna vozila. Po besedah tiskovnega predstavnika obrambnega ministrstva Nikolaja Karaivanova je »naša naloga okrepiti nadzor, ki ga izvaja mejna policija«. Dodal je, da bodo število vojakov in oklepnih vozil v naslednji fazi po potrebi povečali, če bo ta zahtevala situacija. Bolgarska notranja ministrica Rumijana Bačvarova pa je de- Angela Merkel (levo) za sirske državljane ne bo več izvajala dublinske uredbe. Desno: begunci na srbsko-madžarski meji. jala, da je tveganje za ponovitev situacije, kot je bila v Makedoniji, relativno nizko, saj »vsi vedo, da so bolgarske meje dobro varovane«. Pri reševanju krize z begunci pa je Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) včeraj spričo kaotičnih razmer v Grčiji, Srbiji in Makedoniji pozval Evropo, da stopi skupaj. Kot so poudarili v UNHCR, so potrebne večje kapacitete za zagotovitev varnosti migrantov na njihovi poti v Evropi. Evropske države in Bruselj morajo predvsem pomagati tistim državam, ki so že izčrpale možnosti za pomoč beguncem, zlasti Grčiji, Makedoniji in Srbiji, je povedala tiskovna predstavnica UNHCR Melissa Fleming. Delitev bremen je spričo množičnega vala beguncev iz kriznih območij, kot je Sirija, potrebna bolj kot kdajkoli doslej. »Jasno je, da tega vprašanja nobena država ne more rešiti sama in da mora priti do širokega evropskega odziva, ki bo temeljil na solidarnosti in delitvi bremen,» je izjavila Flemin-gova, saj problem, ki ga še ne bo kmalu konec, zadeva vso Evropo. Po ocenah UNHCR bi lahko v prihodnjih mesecih v Makedonijo vsak dan vstopilo 3000 beguncev, ki bodo nato skušali nadaljevati pot naprej v EU. UNHCR na tem mejnem območju načrtuje postavitev več centrov za sprejem beguncev, pri tem pa je bil v sporočilu za javnost kritičen do Aten, ker niso registrirale migrantov, preden so ti nadaljevali pot v Makedonijo. EU je sicer Makedoniji prejšnji mesec namenila nekaj več kot 90.000 evrov humanitarne pomoči za pokritje nujnih potreb migran-tov, ki pridejo na njeno ozemlje. V Bruslju so včeraj tudi povedali, da EU pozorno spremlja razmere v Makedoniji in da je v tesnem stiku z UNHCR. rim Premier na mitingu v Riminiju Renzi za prihodnje leto napovedal dokončno ukinitev davkov Tasi in Imu RIM - Predsednik vlade Matteo Renzi je včeraj po krajši poletni pavzi imel spet zelo aktiven dan. Najprej se je udeležil mitinga gibanja Comunione e Li-berazione, potem pa srečanja nadaljeval v gledališču Rossini, prvemu izmed stotih, ki jih ima na programu obiskov po vsej državi. Na mitingu so Renzija sprejeli z velikim odobravanjem. v Zavzetem nagovoru je premier napovedal, da bo vlada s prihodnjim letom umaknila davka Ta-si in Imu za vse, kajti po njegovi oceni ni mogoče nadaljevati s takšnim igračka-njem. Renzi je zavzel jasno stališče glede migrantov in poudaril, da vlada ne bo popustila tistim, ki hočejo Italijo spremeniti v državo strahu. »Lahko tudi izgubimo nekaj glasov, ampaj prej bomo reševali življenja. Nekateri se prebujajo zdaj, a mi že mesece govorimo, kakšne dimenzije ima problem migracij«, je dejal Renzi. Kar zadeva davke je premier spomnil, da je davka Tasi in Imu vrnil Berlusconi, poleg njega pa Monti. Vendar ne gre zato, kaj je kdo naredil ali ne. Pomembno je to, kar je pravično, je še dejal Renzi, zanj je znižanje davkov stvar zdrave pameti. Kon naslednji korak je za leto 2017 napovedal znižanje davka, ki Matteo Renzi ansa bremeni podjetja ( Ires) z 31 na 24 odstotkov. V letu 2018 pa naj bi se lotili davka Irpef. Zniževanje davkov za Renzija pomeni povečevanje ravni svobode in socialne pravičnosti. Premier je zavrnil obtožbe, da napada sindikate, ker je med drugim vlada razpolovila sindikalna dovoljenja. Renzi je dejal, da to ni nič hudega, saj je sindikalistov veliko, redukcija dovoljenj pa omogoča, da se delo bolje opravlja. Predsednik vlade je spet govoril tudi o re- formah, rekoč, da lahko Italija odigra vlogo pri spreminjanju Evrope samo, če se je sama najprej sposobna sprmeniti. Zanj so kritike o reforme senata, češ, da je to tveganje za demokracijo, »neverjetna diskusija«. Njemu gre za to, da se ne množijo stolčki za politike, kar je lahko všeč politikom, ne pa volilcem. Glede Evrope je premier dejal, da je bilo izgubljenih preveč priložnosti, morda je bilo izgubljenih dvajset let v sterilnih debatah. Slabo je to, da je Evropa razdeljena, je povedal in dodal, da ni mogoče graditi Evrope proti Rusiji, kot bi to hotela kašna izmed držav, ki so se v zadnjih letih priključile Evropi. Pred gledališčem Rossini v Pesaru pa so Renzija pričakali demonstranti, pripadniki Severne lige, nekateri šolniki in pripadniki Gibanja 5 zvezd, poleg njih pa še nasprotniki vrtanj na dnu Jadranskega morja v iskanju nafte. Premierja so zmerjali, zadržal pa jih je policijski kordon. Prav tako je bilo nekaj napetosti med demonstranti in silami javnega reda med obisko Renzijav LAquili. ZLATO (999,99 %%) za kg 32.046,74 -450,21 london / frankfurt - Po dnevu panike zaradi Kitajske Po intervenciji kitajske centralne banke evropske borze včeraj navzgor SOD NAFTE (159 litrov) 42,69 $ -6,49 LONDON / FRANKFURT / PARIZ - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so po včerajšnji intervenciji kitajske centralne banke prekinili večdnevno pot navzdol in se opazno zvišali. Podražila se je tudi nafta, tečaj evra pa se je po znižanju obrestnih mer na Kitajskem znižal. Kitajska centralna banka je v prizadevanjih za povečanje likvidnosti v finančnem sistemu in spodbuditev gospodarske dejavnosti že petič od lanskega novembra znižala ključno obrestno mero. Tudi tokrat jo je znižala za 0,25 odstotne točke, po novem pa je pri 4,6 odstotka. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 4,69 odstotka in trgovanje končal pri vrednosti 3217,64 točke. V Frankfurtu je indeks DAX pridobil 4,97 odstotka, v Parizu pa indeks CAC 40 4,14 odstotka. Okrepil se je tudi indeks borze v Londonu FTSE 100, namreč za 3,09 odstotka. Na Dunaju se je indeks ATX zvišal za 3,62 odstotka in v Zürichu indeks SMI za 3,42 odstotka. V Milanu je indeks FTSE MIB zabeležil 5,86-odstotno rast. Tudi v New Yorku so se tečaji vrednostnih papirjev včeraj zviševali. Industrijski indeks Dow Jones je bil približno štiri ure pred koncem trgovanja na 2,21 odstotka višji ravni kot v ponedeljek. Širši indeks S&P 500 je doslej pridobil 2,31 odstotka vrednosti, tehnološki indeks Nasdaq pa se lahko pohvali s 3,14-odstotno rastjo. Tečaj evra je povsem v primežu pretresov na Kitajskem. Po precejšnji ponedeljkovi rasti, ki je sledila občutni pocenitvi delnic na delniških trgih, se je tečaj skupne evropske valute danes vnovič znižal, potem ko je kitajska centralna banka znižala obrestne mere in napovedala omilitev minimalnih kapitalskih zahtev za domače banke. Pozno popoldne so z evrom v Frankfurtu trgovali po tečaju 1,1416 dolarja, kar je 1,61 centa manj kot zjutraj. Evropska centralna banka je opoldne še določila referenčni tečaj evra pri 1,1506 dolarja oz. 0,09 centa višje kot v ponedeljek. Nafta se je nekoliko podražila, vendar njene cene ostajajo pod pritiskom, saj analitiki pričakujejo, da bo trg ostal zasičen tudi v prihodnjih letih. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena oktobra, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 39,37 dolarja, kar je 1,13 dolarja več kot v ponedeljek. ■ EVRO 1,1506 $ +0,10 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 25. avgusta 2015 valute evro (povprečni tečaj) 25. 8. 24. 8. ameriški dolar 1,1506 1,1497 japonski jen 137,84 137,80 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,109 27,068 danska krona 7,4635 7,4633 britanski fun 0,72900 0,73020 madžarski forint 312,31 315,23 poljski zlot 4,2242 4,2428 romunski lev 4,4328 4,4458 švedska krona 9,5653 9,5035 švicarski frank 1,0834 1,0777 norveška krona 9,3885 9,3690 hrvaška kuna 7,5553 7,5603 ruski rubel 79,6550 81,4420 turška lira 3,3606 3,3970 avstralski dolar 1,5937 1,5903 braziljski real 4,0621 4,0935 kanadski dolar 1,5181 1,5236 kitajski juan 7,3786 7,3636 indijska rupija 76,0504 76,7681 mehiški peso 19,5343 19,6875 južnoafriški rand 15,0211 15,2533 / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 30. avgusta 2015 3 koper - Na predvečer 102. rojstnega dne Borisa Pahorja »Mladim moramo pripovedovati resnico« Danes bo v Ljubljani imenovan za kulturnega ambasadorja Slovenije KOPER - Rojstne dneve Borisa Pahorja že tradicionalno spremlja večdnevno praznovanje v obliki manjših ali večjih in včasih tudi protokolarnih srečanj, na katerih starosta slovenskih li-teratov obnavlja svoje spomine na taboriščno izkušnjo in deli svoja razmišljanja o aktualnih družbenih vprašanjih. Letošnja slavja so se pričela sinoči v Kopru, kjer so v čitalnici Fulvia Tomizze Osrednje knjižnice Srečka Vilharja predstavili tri knjižne novosti: dva zbornika - prvi s prispevki s Paho-riane danes, mednarodnega znanstvenega srečanja ob pisateljevi stoletnici in drugi z lanskoletnega simpozija o »tržaški literarni šoli« - ter avtorjevo novo knjigo Rdeči trikotniki, ki je v izvirniku ob sodelovanju Tatjane Rojc izšla pri ugledni italijanski založbi Bompiani, v njenem prevodu pa jo je nedavno objavila Cankarjeva založba. Letošnja bera je torej izjemna: tri dela - štiri knjige. Po uvodnem pozdravu gostiteljice Neve Zajc je Tatjana Rojc najprej predstavila omenjena zbornika. Tako kot simpozij Pahoriana danes je tudi zbornik nastal v želji, da se Pahorjev literarni Ob udeležbi Borisa Pahorja so v koprski knjižnici predstavili tri knjižne novosti: dva zbornika in avtorjevo knjigo »Rdeči trikotniki« opus ovrednoti preko dela prevajalcev, založnikov in drugih kulturnih delavcev, ki so zaslužni za njegovo promocijo in uveljavitev po svetu. Prispevki so zato raznoliki in čakajo na nadaljevanje ter expo - Danes in jutri v hali A Taste of Italy Na Expu v ospredju kraški vinogradniki MILAN - Vitovska, malvazi-ja, teran in druge kraške dobrote bodo danes in jutri skupaj z drugimi tradicionalnimi proizvodi in pridelki iz dežele Furlanije Julijske krajine v ospredju na milanski mednarodni razstavi Expo 2015, in sicer v hali vina A Taste of Italy. Pri pobudi, ki jo prireja deželna agencija za podeželski razvoj FJK (ER-SA) v sodelovanju z deželno turistično ustanovo Turismo FVG, sodelujejo tudi nekateri lokalni vinogradniki oziroma proizvajalci, se pravi Matej Škerlj, Benjamin Zi-darich, Rado Kocjančič, Sandi Skerk, Andrej Skerlj, Igor Grgič, Matej Lupinc in Bruno Lenardon. Ti bodo danes in jutri tudi poskrbeli za degustacije in razlagali obiskovalcem značilnosti omenjenih vin. Na dvodnevni prireditvi, ki bo potekala v dvorani Convivium in bo posvečena tudi refošku in kisli repi (t.i. »brovadi«) z zaščitenim poreklom, bodo predstavili celotno verigo proizvajanja vina v deželi Furlaniji Julijski krajini. Pobuda bo namreč v okviru niza 24 srečanj, ki jih prireja ERSA z namenom predstavitve in promocije kulture in tradicije ter kakovosti vin oziroma vinogradništva v deželi FJK. Danes popoldne bo v ospredju refošk iz Fojde, ki ga bodo predstavili ob udeležbi predsednice Dežele FJK Debore Serracchiani in deželnega odbornika za kmetijstvo Cristiana Shaurlija, medtem ko se bodo kraški vinogradniki predstavili jutri dopoldne in, kot rečeno, ponudili degustacije ter nudili informacije o vitovski, malvaziji in teranu. Jutri popoldne pa bo na vrsti poročilo o repi oziroma kuhanju kisle repe, o kateri bo poročal Fulvio Mansutti. nadgradnjo. V drugem zborniku pa je pozornost osredotočena na Trst, ki ni le izhodišče ali prizorišče dogajanja Pa-horjevega pisanja. Je kronotop, ki se poraja kot poanta in prispodoba pripadnosti prostoru. Izraz »tržaška literarna šola« je uvedla pokojna profesorica Antonija Bernard. Seveda to ni bila šola v klasičnem pomenu besede, v njej pa se je izražala tržaška literarna tradicija, ki je zaznamovana tako s srednjeevropskimi intelektualnimi tokovi kot z mediteranskimi kulturnimi elementi. Šola potrjuje slovensko literarno prisotnost v Trstu in nanjo so se naslanjale povojne generacije slovenskih tržaških književnikov. Novost na knjižnih policah je, kot rečeno, še knjiga Rdeči trikotniki, v kateri Boris Pahor opisuje razvejan sistem večjih, predvsem pa manjših koncentracijskih taborišč, v katere so nacisti (in fašisti) zapirali politične preganjance. Marta Verginella je obrazložila, da gre za neke vrste vodnik, v katerem Pahor ohranja moč pričevalca, ki pa še zdaleč ni egocentričen, saj se spominja tako usod znancev kot tistih, ki jih ni nikoli spoznal. Krutost v manjših taboriščih ni bila nič manjša kot v večjih, prej nasprotno. O njej Pahor piše podrobno in natančno ter se poglablja v razumevanje posledic, ki jih zlo pušča v ljudeh. Ravno v tem odnosu do človeškega telesa se tržaški pisatelj razlikuje od ostalih pričevalcev, ki so ob tem obmolknili, medtem ko on ni odvrnil svojega pogleda od zla. Na videz drobna, a gosto napisana knjiga je namenjena mladim, ki bi morali iz takih opisov doumeti grozoto taboriščne izkušnje. Ta se lahko namreč vedno znova ponovi, saj človek ni imun pred zlom, ki ga sam ustvarja. Če si je pisatelj ob svoji stoletnici v šali zaželel, da bi rad še enkrat stopil na vrh Triglava, je včeraj izrazil željo, da bi Slovenija obstala kot država, Slovenci pa da bi razvili manjkajočo narodno zavest: »Prepričati je potrebno centralno Slovenijo, da Slovenci v Trstu nismo privesek, ampak smo del slovenskega naroda.« Morda je častni naziv kulturnega ambasadorja Republike Slovenije, ki ga bo prejel danes od ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, pravi korak v to smer. Zelo pozen, a mogoče ne prepozen. (mit) Borut Pahor v nedeljo na forumu v Alpbachu LJUBLJANA - Predsednik republike Borut Pahor se bo v nedeljo na povabilo avstrijskega kolega Hein-za Fischerja udeležil foruma Alpbach. Pahor je aprila v Logarski dolini gostil Fischerja in hrvaško predsednico Kolindo Grabar-Kitarovič, takrat pa so se dogovorili za prihodnje srečanje v Alpbachu. V nedeljo se bo tako predsednik sešel tudi s hrvaško kole-gico.Kot so včeraj sporočili iz urada predsednika republike, naj bi redna srečanja trojice predsednikov sosednjih držav pripomogla k izmenjavi stališč o aktualnih dvostranskih in mednarodnih vprašanjih ter krepitvi dobrega sosedstva in prijateljstva. Predstavljajo tudi priložnost za dvostranske pogovore. »Tako se bosta sešla in pogovarjala tudi slovenski predsednik Pahor in hrvaška predsednica Grabar-Kitarovič,« so zapisali o nedeljskem srečanju. Hrvaška predsednica sicer dan po obisku Alpbacha načrtuje tudi obisk blejskega strateškega foruma. Srečanje Pahorja in Grabar-Ki-tarovičeve v Alpbachu bo očitno prvo srečanje predsednikov obeh držav od afere, ki jo je zanetila julijska objava posnetkov pogovorov med slovenskim članom arbitražnega sodišča Jernejem Sekolcem in agentko Simono Drenik, čemur je sledil odstop Zagreba od arbitražnega postopka ter niz drugih zapletov. Pahor je v pogovoru za STA minuli teden med drugim poudaril, da od srečanja s hrvaško kolegico, »do katerega utegne priti v prihodnjih štirinajstih dneh«, pričakuje iskren in ploden pogovor. »Moramo se pogovarjati naprej. In o vsem. Nenazadnje smo partnerji v EU in Natu,« je navedel v intervjuju, v katerem je izpostavil, da arbitražni sporazum, ki je bil registriran pri ZN kot mednarodna pogodba, kljub odločitvi hrvaške vlade in sabora za odstop od dogovora velja. Ob tem je zavrnil nedavne izjave Grabar-Kitarovičeve, češ da spor o meji med Slovenijo in Hrvaško realno ne obstaja. »Seveda obstaja, saj meja na morju nikoli ni bila določena in zato smo tudi sklenili sporazum, ki naj ga uredi, torej določi mejo,« je dejal Pahor. Evropski forum Alpbach v istoimenski tirolski vasi poteka od leta 1945 in naslavlja aktualna vprašanja z družbenega in političnega področja. fotoutrip '15 Pošljite svoj posnetek na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu (Fotografijo lahko dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici). Četudi nismo videli vseh paviljonov, smo vsekakor prebrali Primorski dnevnik gabriel milic Sreda, 26. avgusta 2015 1 S APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu priseljenci - V pričakovanju novih prihodov so tržaške sprejemne strukture nasičene Trža ška p refe kt u ra išče nove namestitve Novi prihodi pribežnikov so v prejšnjih dneh še dodatno obremenili sprejemne strukture. Te so v tržaški pokrajini dodobra nasičene, več priseljencev pa čaka na boljšo namestitev v Silosu. Vseh naj bi tam bilo približno 190, njihove življenjske razmere v nekdanjem skladišču pa so izredno slabe. Brez primernega zatočišča je tudi trideseterica migrantov, ki so jih policisti in karabinjerji zaustavili v nedeljo med Opčinami in Zgonikom. Skupno naj bi trenutno bilo v strukturah tržaške pokrajine nameščenih približno 750 priseljencev. Z izjemo mladoletnih pribežnikov, ki so preusmerjeni v ustrezna središča, ostali prosilci političnega azila še čakajo na trajnejšo rešitev. Odpira pa se nov scenarij. Vse kaže, da se bo naval v naslednjih tednih okrepil. Množica pribežnikov, ki je na poti z Bližnjega vzhoda izsilila prehod ma-kedonsko-grške meje se približuje schengenski meji. V ponedeljek jih je 2000 prečkalo madžarsko mejo, obstaja možnost, da se po dokončni izgradnji proti mi-grantskega zidu, ki jo madžarske oblasti napovedujejo za konec meseca, preusmerijo proti Hrvaški, Sloveniji in nato Avstriji in Italiji. V tem primeru bi bila namestitev številnih novih migrantov v tržaški pokrajini nemogoča. S težavo se dnevno soočajo predvsem na prefekturi, ki koordinira celoten proces sprejemanja in evidentiranja priseljencev. Sodelavci prefek-tinje Garufijeve že razmišljajo o novih rešitvah. V prejšnjih dneh so si ogledali tudi nekatere nekdanje vojašnice, ki bi lahko sprejele večje število priseljencev. Namestnik prefektinje Rinaldo Ar-gentieri v poštev jemlje več rešitev. Na prvem mestu je razširitev mreže sprejemnih struktur, pri čemer se je v poletnih mesecih zataknilo. Kam in v kakšni obliki bodo nameščeni morebitni novi pribežniki, bo prefektura odločala v roku enega tedna, najkasneje v desetih dneh, ko bo sklicano novo srečanje z župani. Na dnu spiska obstaja tudi možnost začasnih šotorišč. To pa Argentieri uvršča na zadnje mesto, še prej bi lahko v po-štev prišla uporaba bivalno-modularnih struktur, ki se trenutno nahajajo v tržaškem pristanišču. V primeru večjega navala migrantov bo tržaška vladna izpostava skoraj gotovo zaprosila pomoč drugih dežel. Ar-gentieri nam je dejal, da je majhna tržaška pokrajina, predvsem okoliške občine, že postorila veliko, čas pa je, da se ob morebitni zaostritvi razmer na Tržaškem problem rešuje na državni ravni. (mar) Priseljenci pred sprejemno strukturo na Proseku fotodamj@n rotary Pri Lazaretu kamp za prizadete otroke Skoraj štirideset prizadetih otrok in mladih iz Italije, iz Slovenije in iz Avstrije bo prihodnji teden letovalo na morju pri Debelem rtiču blizu nekadnjega mejnega prehoda pri Lazaretu. Otroci in mladi (22 iz Italije, 14 iz Slovenije in 1 iz Avstrije) bodo gosti mednarodnega Rotary Campa Ankaran 2015, ki ga bosta priredila Rotary kluba iz Milj in iz Kopra od 29. avgusta do 5. septembra v centru Rdečega križa na Debelem rtiču. Poleg specifičnega skrbstva bodo nudili otrokom mnogo novih izkušenj, kot so izleti na morju, pet therapy in kopanje na plaži. Podrobnosti projekta in raznih pobud bodo predstavili danes na tiskovni konferenci predstavniki Rotary kluba iz Milj ob udeležbi znanega novinarja in imita-torja Andra Merkuja. Pri projektu sodelujejo tudi številni lokalni klubi, in sicer Rotary Club Trieste in Trieste Nord, Rotaract Trieste, Interact Club in Round Table 9 Trieste. vreme - Dopoldanski naliv ponovno povzročil preglavice Voda preplavila ulice Zjutraj je kazalo, da so se vremeno-slovci ušteli in da ne bo videti niti kapljice dežja. Pa se je jasnina včeraj okrog 12. ure hipoma umaknila in mesto prepustila mrkim oblakom. Grmenje ni obetalo nič dobrega in ko so prve kaplje zmočile tla, je bilo takoj jasno, da bo lilo. In lilo je Z leve, v smeri urinega kazalca: premočen skuterist sredi visoke vode v Ul. D'Alviano, prekipevajoč jašek (smrdljivi »gejzir«) v Ul. Carnaro in preplavljena Ul. Svevo fotodamj@n kot iz škafa, k sreči pa je bilo še pred 15. uro vsega konec in na nebu se je pokazalo sonce. Ogromne količine vode so se zgrnile na mestne prometnice in jih ponekod preplavile; voda se je tu pa tam zaustavila dlje in ustvarila bolj ali manj velike lu- Grozil s samomorom V stanovanju v Ulici Ruggero Manna je včeraj dopoldne moški grozil, da si bo vzel življenje. Okrog 11. ure so se do njegovega doma v zgornjem delu ulice, pri hišni številki 18, pripeljali gasilci, osebje službe 118 in pa policisti. Ugotovili so, da se je moški zaklenil v hišo. Trkanju in prigovarjanju policistov dolgo ni nasedel, naposled pa se je kake pol ure pozneje le vdal in odprl vrata. Kaže, da je medtem moški že podtaknil ogenj pod divanom; gasilci so začetek manjšega požara nemudoma pogasili, osebje službe 118 pa je preverilo zdravstveno stanje moškega. Za dodatna preverjanja so ga vseeno odpeljali v katinarsko bolnišnico. (sas) že, ki so povzročile več težav zlasti voznikom. Mestni redarji so imeli polne roke dela, zlasti v ulicah Campo Marzio in Mazzini, kjer so zaradi narasle vode na pomoč poklicali uslužbence podjetja Acegas, ki so hiteli s čiščenjem zamašenih odtokov. Daleč največ preglavic zaradi vode na cestišču pa je bilo v Ulici Svevo. Mestni redarji so jo morali zapreti za promet, kljub temu pa je sredi ogromne »umetne luže« ostalo blokiranih nekaj avtomobilov in celo avtobusov. Pa tudi pritlični prostori glavne bolnišnice so bili spet nedostopni zaradi vode, ki je pritekla vanje. Gasilci so morali na pomoč priskočiti večkrat, saj je telefon na postaji stalno brnel. V glavnem je šlo za manjše posege zaradi zamašenih jaškov, prekipevajočih, smrdljivih kanalizacijskih odtokov in greznic ali pa samo zaradi deročih vodnih curkov s hišnih streh»Hoja po mestnih ulicah je spominjala danes bolj na sprehod po preplavljenih Benetkah,« so ocenili na tržaški gasilski postaji in dodali, da gre za nekaj čisto naravnega, neizogibnega, saj ko zapade toliko vode v tako kratkem času, je jaški ne zmorejo bliskovito "posrkati'. (sas) / TRST Sreda, 26. avgusta 2015 5 križ - V priredbi AŠD Mladina V obnovljeni Ribiški hiši od jutri prvi Ribiški dnevi Ukmar čestita vsem tržaškim županom Tržaški koordinator slovenske komponente ter deželni svetnik DS Stefano Ukmar je ob odobritvi statuta Julijske medobčinske unije v tiskovnem sporočilu čestital vsem šestim tržaškim županom za opravljeno politično delo. »Besede repentabrskega župana in pokrajinskega tajnika SSk Marka Pisanija, ki je javno priznal, da se raven zaščite slovenske manjšine ne bo znižala ter pristavil, da so okoliške občine obdržale veliko število pristojnosti in avtonomije, vključno s prostorskim načrtovanjem na lastnem ozemlju, so najboljši dokaz, kako s preudarnim pristopom lahko presegamo predsodke in strankarske zdrahe v skupno korist vseh, ki živimo na tem ozemlju,« meni Ukmar. Smisel reforme krajevnih uprav je zagotoviti ustrezni nivo storitev našim občanom. Pri opravljenem delu je prevladala sloga naših županov in tržaškega ozemlja, kar predstavlja važen politični uspeh in prinaša vsem kanček prepotrebne pozitivne energije za preseganje težav in izzivov v času velikih sprememb in negotovosti, je v izjavi zapisal še Ukmar. AŠD Mladina bo v sodelovanju z Ribiškim muzejem od jutri do nedelje v Križu pripravilo prve Ribiške dneve, ki se bodo odvijali v vaški Ribiški hiši. Ob tej priložnosti je odbor športnega društva izvedel pravo udarniško delovno akcijo za obnovo stare stavbe, ki je sestavni del Ribiškega muzeja. Hiša je last Združenja za Križ, ki je želelo z nakupom in prenovo tega zapuščenega poslopja tudi v turistične namene ovrednotiti kriško zgodovinsko dediščino. Zaradi pomanjkanja denarja je projekt delno splaval po vodi, ostaja pa želja, da bi Ribiška hiša živela v sozvočju z vaško skupnostjo. Kot nam je povedal predsednik Mladine Erik Tence so se odborniki, člani in prijatelji društva še kar korenito lotili obnove stare hiše: popleskali so stene, počistili dvorišče, notranjost in zunanjost stavbe ter uredili električno napeljavo. V akciji je sodelovalo več deset ljudi, ki so ob tem seveda tudi pripravili vse potrebno za štiridnevni ribiški praznik. V hiši bo ob tej priložnosti na ogled tudi nekaj starih fotografij o bogati ribiški zgodovini Križa, vključno s posnetki nekdanjih romanj s čolni Križanov na otok Barba-na pri Gradežu. To sicer ne bo prva prireditev v Ribiški hiši (zadnji lastnik je bil g. Maks Stefančič), pred leti je v njej SKD Vesna priredilo nekaj poku-šenj domačih vin in kulturne dogodke v sklopu Kriškega tedna. Pobudo ASD Mladina pozdravlja predsednik Ribiškega muzeja Franko Cossutta, ki vidi v tem priložnost za muzej in za Križ. Ribiški dnevi se bodo pričeli jutri ob 18.uri s predvajanjem filma o lovu na tune, ob 20.uri bo ocenjevanje najboljših »srdunov in šavor«. Dan kasneje, v petek, bodo ob 20.30 predvajali film o lovu na tune in o kriških koreninah, v soboto popoldne ob 17.uri bo pod vodstvom ilustratorke Katerine Kalc slikarski ex-tempore za otroke, ob 18.30 pa bo vodeni ogled Ribiškega muzeja. V nedeljo ob 8.30 bo pohod »Gojzerji in kopalke« od Sv. Primoža do morja, ki je primeren za vse (vpisnina 5 evrov vključuje pijačo in pašto), popoldne ob 14. uri bo tekmovanje v podiranju rok. Vse štiri dni bodo obiskovalcem na voljo ribje spe-cialitete, organizatorji svetujejo gostom, da parkirajo avtomobile pri spomeniku ali ob nogometnem igrišču. Na slikah: udarniško delo v Ribiški hiši in predsednik AŠD Mladina Erik Tence ob fotografiji Kri-žanov v Barbani. opčine - Večdnevno praznovanje zavetnika sv. Jerneja Verska slavja, kulturna doživetja in družabni trenutki S slovesno dvojezično mašo, ki jo je ob navzočnosti slovenskih in italijanskih vernikov daroval upokojeni tržaški škof Ev-gen Ravignani, so v ponedeljek zvečer v openski župnijski cerkvi na sam godovni dan zavetnika dosegle vrhunec in se obenem zaključile slovesnosti ob prazniku zavetnika sv. Jerneja, pri čemer je openska župnijska skupnost tudi letos poskrbela za lep niz verskih, kulturnih in družabnih dogodkov. Niz pobud ob prazniku zavetnika se je začel v četrtek z romanjem v Leskovec in Brežice, kamor so se romarji popeljali z avtobusom, naslednji dan, v petek, pa se je skupina župljanov podala na pohod od Op-čin do Banov po stranskih poteh. V soboto zvečer je domačo cerkev napolnila številna publika, ki je prisluhnila koncertu z naslovom Baročne in klasične melodije, ki so ga oblikovali sopranistka Mojca Milič, trobentačica Živa Komar in organist Gregor Klančič, glasbi pa je bil pos- Doživetje je predstavljal tudi sobotni koncert baročnih skladb fotodamj@n večen tudi nedeljski večer, ko je v cerkvi prav tako številna publika sledila koncertu harmonikarja Aleksandra Ipavca in skupine Accordion Group. Isti dan, ampak dopoldne, je bila openska cerkev tudi kraj slovesne maše v slovenskem jeziku, pred katero je stekla procesija okoli svetišča. Kot že rečeno, pa so se slovesnosti sklenile v ponedeljek z dvojezično mašo, ki ji je sledila skupna družabnost pod oboki župnišča. prometna policija - Obračun treh večjih nadzornih akcij Nad alkohol in drogo Ob alkotestu tudi preverjanje sledi nedovoljenih substanc v slini - Ustavili 161 vozil in identificirali 300 oseb Varnostni organi so junija začeli izvajati okrepljen nadzor nad vozniki, ki sedejo za volan tako pod vplivom alkohola kot pod vplivom nedovoljenih substanc, kar naj bi dejansko vplivalo na zmanjšanje števila prometnih nesreč. Kakor smo že poročali, so imeli oziroma imajo policisti zlasti ob vikendih ob alkotestu s seboj tudi napravo za preverjanje sledi drog, in sicer kokaina, THC, opiatov, amfetami-nov in metamfetaminov. V sodelovanju s karabinjerji, mestnimi redarji in finančno stražo ter ob prisotnosti izurjenih psov so policisti opravili tri večje nadzorne akcije, v sklopu katerih so ustavljali vozila zlasti na prometnicah, ki vodijo v mesto oz. iz njega in v Sesljanu. Skupno so ustavili 161 vozil oz. identificirali 300 oseb; čisto vsi so morali opraviti alkotest, 24 pa jih je moralo prestati tudi pregled za preverjanje drog. Kar zadeva alkohol, je 12 oseb preseglo dovoljeno mejo alkohola v krvi, medtem ko so policisti štirim v slini našli sledi ma- mil. Skupno so zasegli 12 vozniških dovoljenj in dodelili 15 kazni zaradi kršitve prometnega pravilnika, hkrati pa zasegli tudi 0,4 grama konoplje. Tudi redarji ne mirujejo ... Polne roke dela so imeli pretekli vikend tudi tržaški redarji, ki so neprevidne voznike pričakali na Trgu Gol-doni, v ulicah Pellico in Saba ter pri Sv. Jakobu. Trinajst voznikov je kršilo prometne predpise, pet jih ni opravilo rednega vzdrževalnega servisa na vozilu, trije vozniki pa so pregloboko pogledali v kozarec (preko dovoljene meje 0,5 mi-ligrama alkohola v litru izdihanega zraka). Ker je eden izmed njih - voznik skuterja - napihal celo 1,90 promila alkohola, so mu redarji zasegli vozilo. Fogar: Dovoljenje AIA bo izdano kljub onesnaževanju Kljub zagotovilom tržaškega občinskega odbornika za okolje Umberta Lau-renija, ki je med drugim obljubil posebne preizkuse glede zdravja prebivalcev Škednja, in kljub stalnemu onesnaževanju, ki ga povzroča škedenjska železarna, bo Dežela Furlanija-Julijska krajina nedvomno izdala novo okoljsko dovoljenje AIA skupini Arvedi. To je poudaril včeraj predsednik krožka Miani Maurizio Fogar, ki je izpostavil, da so za tem ogromni interesi in celo samo preživetje družbe iz Cremone. Arvedi namreč krvavo potrebuje dovoljenje AIA in tudi oceno o vplivu na okolje VIA, pravi Fogar, češ da je grupa danes popolnoma odvisna od posojila 100 milijonov evrov, ki ga je že nakazala Evropska investicijska banka. Denar pa je zaenkrat še v njeni blagajni, ker je posojilo vezano na izdajo dovoljenj AIA in VIA, je še poudaril Fogar in dodal, da železarna sploh ne izpolnjuje pogojev za izdajo dovoljenja AIA. 6 Sreda, 26. avgusta 2015 TRST / lonjer - Pogovor z beneško umetnico Luiso Tomasetig, že stalno sodelavko Artedna »Tu se počutiš doma, obenem pa odkrivaš nove izzive in ljudi« Na letošnjem Artednu je kustosinja razstave, sinteze trinajstih let ustvarjalnosti Beneška umetnica Luisa Tomasetig že od vsega začetka sledi in sodeluje pri Artednu. Leta 2003 je v Lonjerju preživela teden dni kot gostujoča umetnica, v letih, ki so sledila, pa je večkrat vodila likovne delavnice za otroke, in bila tako ali drugače povezana s tednom umetnosti v Lonjerju. Na letošnjem Ar-tednu je kustosinja razstave, sinteze trinajstih let ustvarjalnosti na Artednu, ki združuje 65 del umetnikov, ki so ustvarjali in se družili na lonjerskih tednih ustvarjalnosti. Kaj imate po toliko letih sodelovanja na Artednu najraje? Najlepše to, da se tu počutiš doma, lepo sprejetega in crkljanega. To, da lahko del svojega časa posvetiš samo ustvarjanju, je posebno darilo, čas, ki ga preži-viš v tem tednu je drugačen od vsakdanjega časa. Tu te podpirajo in crkljajo, da boš v tem tednu lahko samo ustvarjal in ne počel ničesar drugega. Kar je lepo sta tudi komunikacija in razumevanje, ki se ustvarita med umetniki, ki so lahko včasih tudi samosvoji ali čudni, ter ostalimi ljudmi in vaščani na Artednu. Seveda pa moram omeniti tudi mešanico stilov, starostnih kategorij in narodnosti umetnikov ... Navadno doma v svojem okolju spoznavaš ljudi, ki se ukvarjajo s podobnimi stvarmi kakor ti, tukaj pa spoznaš in vidiš drugačne stvari in jih začneš opazovati, odkrivati, razumevati ... Kako so vas prvo leto sprejeli? Kje ste bili kot umetnica nastanjeni? Nastanjena sem bila v hiši pri dveh vaščanih, ki sta me res zelo toplo sprejela. Na Arteden prihajam od leta 2003, izjema so bila nekatera leta vmes, vedno se imam lepo, in vsako leto vidim drugačen odtenek Artedna. Letos na Artednu ni umetnikov, ki ustvarjajo ... Navadno se take vrste pobude, enkrat ko se ustalijo, nadaljujejo vsako leto, brez pavz. Na letošnjo pavzo, ki je nekako sinteza vseh Artednov in čas za razmislek, gledam kot na zelo pogumno gesto. Mislim, da je zelo koristna ta sinteza vseh del, take pobude potrebujejo tudi pavze, da se lahko potem čim boljše nadaljuje. Dela na razstavi so zelo različna: slikanje, poezija, glasbeni vložki, projekcije, video posnetki, inštalacije, kiparstvo, fotografija ... Po katerem ključu ste razvrstili umetnine? Tako je, zbranih je veliko zelo ra- zličnih umetnin. Razstava zato ne sledi didaktični logiki, ampak estetski, ne glede na stil in ekspresivnost dela. V teh letih ste imeli možnost, da spoznate veliko umetnikov. Ste s kom navezali posebne stike? Kot se v življenju z nekaterimi osebami boljše ujameš, z nekaterimi pa manj, tako je tudi med umetniki, nekatere čutiš blizu, druge manj. V situacijah, kot je Arteden, pa se lahko zbližaš tudi z osebami, ki se ti na videz zdijo daleč. Kaj bi povedali o izkušnji z otroki? Imeli ste tudi vlogo mentorice likovnih delavnic ... Mislim, da je navidezna zmešnjava umetnikov, odraslih, otrok, vaščanov in organizatorjev na Artednu zelo lepa izkušnja tudi za najmlajše. Zavedajo se, Luisa Tomasetig in nekaj utrinkov z razstave, kjer so zbrana dela 65 umetnikov, ki so ustvarjali na dosedanjih lonjerskih likovnih tednih fotodamj@n da so tudi umetniki ljudje, kakor vsi ostali, in da jih lahko nekaj novega naučijo. Za konec: kaj bi voščili Artednu? Karkoli bo Arteden postal, naj ohrani energijo in komunikacijo, ki jo je imel v sebi do danes. Želim mu, da bi gostoval tudi drugje in bi lahko razstava potovala, da bi lahko tudi ostali videli, kaj je Arteden. Še nekaj bi rada povedala ... Prosim. Zahvaliti se želim Lonjerju in vaškemu društvu, predvsem pa Jani Pečar, ki je bila že od vsega začetka duša in nekako duhovna voditeljica Artedna. Znala je zbrati okoli sebe ljudi, ki so v teh letih držali na nogah tak Arteden. Jana ni bila samo organizatorka, bila je iskrica na Artednu, to hočem povedati. Barbara Ferluga državna knjižnica - Razstava o Paolu Cacci Dominioniju Doslej našteli več kot 2600 obiskovalcev Zaradi zanimanja na ogled do 26. septembra Več kot 600 eksponatov - V ponedeljek preko 500 ljudi prisluhnilo kritiku Philippu Daveriu Razstavo, posvečeno arhitektu, slikarju, ilustratorju, pisatelju in vojaku Paolu Cacci Dominioniju, ki jo je postavila Marianna Accerboni in je na ogled v dvorani Državne knjižnice Ste-lio Crise, pa tudi v razstavnem prostoru Spaziocavana Zinelli&Perizzi ter v kasarni Berghinz v Vidmu, si je doslej ogledalo več kot 2600 ljudi, zato so jo sklenili podaljšati do 26. septembra. Posebno množičen obisk je doživela v ponedeljek, ko je o ustvarjalnosti Caccie Dominionija govoril znani italijanski umetnostni kritik Philippe Daverio, ki mu je prisluhnilo več kot petsto ljudi (na sliki FotoDamj@n). Na razstavi je na ogled več kot šeststo eksponatov, kot so risbe, dokumenti, slike, knjige in razni predmeti. Film Ne Pabla Larraina V okviru filmskih večerov pod milim nebom bo drevi ob 21. uri v gledališču Basaglia v Svetoivanskem parku zaživel film Ne (No - I giorni dell'arcobaleno) južnoameriškega režiserja Pabla Larraina, v katerem nastopa Gael Garcia Bernal, ki igra nadarjenega oglaševalca, ki pomaga strmoglaviti čilskega diktatorja Augusta Pinocheta. Če bo deževalo, bodo film predvajali v gledališču. Razstava bakrorezov V prostorih Ljudske univerze (Ul. Torrebianca 22) bodo drevi ob 19. uri odprli razstavo »Bakrorezci«. Svoje izdelke grafične tehnike globokega tiska bo predstavljalo 25 bakrorezcev, ogledati si jih bo mogoče do 4. septembra. Igra v Totiju Na odru mladinskega rekreacijskega centra Toti (v Ul. del Castello 1) bo drevi ob 20.30 zaživela igra »L'amor ai tempi del refosco« skupine Teatro alla Rovescia. Vstop je prost. Posodabljanje omrežja Podjetje AcegasAps Amga sporoča, da so se včeraj začela dela za posodabljanje električnega omrežja na Trgu Sansovino. Zaradi dežja bodo najbrž nadaljevala še danes, medtem pa bo po trgu urejena izmenična enosmerna vožnja. Podobno se dogaja tudi v Ulici Cadorna, kjer bodo dela trajala do 4. septembra, in pa v Ul. Castagneto, kjer naj bi ravno tako do 4. septembra na novo uredili omrežje. Včeraj danes Danes, SREDA, 26. avgusta 2015 VIKTOR Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 19.55 - Dolžina dneva 13.37 - Luna vzide ob 17.24 in zatone ob 3.24. Jutri, ČETRTEK, 27. avgusta 2015 JOŽE VREME VČERAJ: temp. zraka 22,6 stopinje C, zračni tlak 1016 mb ustaljen, vlaga 77-odstotna, veter 5 km na uro ju-govzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temp. morja 22,9 stopinje C. M Izleti 75-LETNIKI iz Bazovice in okolice organizirajo enodnevni izlet. Prijave na tel. 040-226285 (Marija). VAŠKA PUSTNA KLAPA iz Zgonika organizira 30. avgusta enodnevni izlet v Benečijo. Ogledali si bomo pokopališče iz 1. svetovne vojne, mesto Bassano del Grappa, leseni most, muzej žganja in romantično mestece Castelfranco Veneto. Poskrbljeno kosilo in večerja. Info in vpisi na tel. 040229286 (Marta). Toplo vabljeni. OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v ponedeljek, 31. 8., na Barbano in na Staro Goro pri Čedadu. Avtobus bo odpeljal z Opčin ob 6.50; s trga Oberdan ob 7.10; s Proseka ob 7.30; iz Sv. Križa ob 7.35; iz Nabrežine ob 7.40; iz Se-sljana ob 7.45; iz Devina ob 7.50 in iz Štivana ob 7.55. Info in prijave čim prej na tel. 347-9322123 ali 340-1395070. ZDRUŽENJE STARŠEV KRIŽ IN KD VESNA organizirata izlet z ladjo Zla-toperko v nedeljo, 13. septembra, iz Izole v Piran: ogled akvarija, ribji piknik in kopanje na odprtem morju. Informacije in vpis do 5. septembra na tel. 349-3595560 (Roberta), 3406709578 (Tatjana). Toplo vabljeni! Id Osmice DRUŽINA ZAHAR, Boršt 58, ima odprto osmico v društvenem parku Hribenca v Zabrežcu. Tel. št.: 348-0925022. JOŽKO COLJA je odprl osmico v Sa-matorci št. 21. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-229326 ali 347-4781748. OSMICA je odprta, Repen 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A, odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št. 040-2907049. ROBERTO ŠAVRON je v Gabrovcu št. 27 odprl osmico. Pričakuje vaš obisk! Tel. 347-2511947. Loterija 25. avgusta 2015 Bari 79 9 35 32 65 Cagliari 39 1 6 64 85 Firence 18 40 2 73 17 Genova 63 71 29 27 44 Milan 29 88 63 22 56 Neapelj 4 80 89 69 61 Palermo 40 71 42 59 81 Rim 40 15 36 56 44 Turin 21 54 41 39 29 Benetke 3 23 42 74 58 Nazionale 81 82 27 90 40 Super Enalotto Št. 102 3 18 19 65 81 88 jolly 70 Nagradni sklad 13.114.563,71 € Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 4 dobitniki s 5 točkami 44.694,60 € 829 dobitnikov s 4 točkami 217,93 € 27.429 dobitnikov s 3 točkami 13,10 € Superstar 74 Brez dobitnika s 5 točkami -- € 11 dobitnikov s 4 točkami 21.793,00 € 211 dobitnikov s 3 točkami 1.310,00 € 2.976 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.228 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.284 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 26. avgusta 2015 7 Od ponedeljka, 24. do nedelje, 30. avgusta 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Baiamonti 50 - 040 812325, Trg Gioberti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8, Trg Oberdan 2, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2 - 040 364928. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Q Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.15 »Mission: Impossible - Rogue Nation«. ARISTON - 21.00 »Teneramente folle«. CINEMA DEI FABBRI - 18.45, 21.30 »Eden«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Corn Island«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »LA.S.S.O. nella manica«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.50, 21.15 »Violette«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 20.40 »Fantastični štirje«; 18.00, 20.00 »Mi-nioni«; 15.30, 16.00, 17.30, 19.20 »Minioni (sinhr.)«; 16.30, 18.30, 20.30 »Minioni 3D (sinhr.)«; 18.35, 21.15 »Misija: Nemogoče - Odpadniška nacija«; 17.55, 20.15 »Mož iz agencije U.N.C.L.E.«; 15.50 »Piksli«; 18.15 »Razuzdanka«; 15.40, 21.10 »Straight Outta Compton - Zgodba o N.W.A.«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Il giovane favo-loso«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Ant-Man«; Dvorana 2: 16.20, 18.00, 19.45, 21.40 »Quando c'era Marnie«; 17.40, 19.50, 22.00 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; Dvorana 3: 16.20, 18.15, 20.10 »Breaking dance«; Dvorana 4: 16.20, 22.15 »The Gallows - L'esecuzione«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Come ti ro-vino le vacanze«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.00, 21.40 »Mission: Impossible - Rogue Nation«; 16.40, 19.10, 21.40 »Ant-Man«; 18.40 »Ant-Man 3D«; 16.30, 21.00 »LA.S.S.O. nella manica«; 16.30, 18.45, 21.00 »Breaking dance«; 16.25, 18.25, 20.20, 22.10 »The Gallows -L'esecuzione«; 16.20, 18.15, 20.10, 22.15 »Come ti rovino le vacanze«; 16.40 »Pixels«; 19.00,21.30 »Quando c'era Marnie«. TRŽIČ-KINEMAX- Dvorana 1:17.00, 19.50, 22.15 »Mission: Impossible -Rogue Nation«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.15 »Ant-Man«; Dvorana 3: 17.20, 19.30 »The Gallows - L'esecuzione«; 21.00 »Quando c'era Marnie«; Dvorana 4:16.30 »Quando c'era Marnie«; 18.15, 20.30, 22.10 »Breaking dance«; Dvorana 5: 18.00, 20.00 »Come ti rovino le vacanze«; 22.00 »The Gallows - L'esecuzione«. S Poslovni oglasi IŠČEM DNEVNO VARUŠKO za starejšo gospo v občini Devin-Nabrežina. Tel. 331-1200654 od 20. do 21. ure. od pon. do pet., od 8. do 16. ure. Tel. 040-573141 ali urad@dijaski.it. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bodo popravni izpiti za dijake s preloženim ocenjevanjem v ponedeljek, 31. avgusta in v torek, 1. septembra, ob 8. uri. Izidi bodo objavljeni predvidoma v četrtek, 3. septembra, ob 12. uri. SKLAD MITJA ČUK organizira od 31. avgusta do 4. septembra teden ponavljanja matematike in angleščine. Namenjen je študentom, ki bodo letos obiskovali 1. razred srednje šole ter tistim, ki bodo letos obiskovali 1. razred višje šole. Info na tel. 040-212289 (pon. - pet. 10.00-12.00) ali urad@skladmc.org. GLASBENA MATICA - Šola Marij Kogoj vabi na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 5. septembra, od 10.00 do 12.30 v Ul. Montorsino 2 in od 16. do 18. ure v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1. Ü3 Obvestila H Mali oglasi DIPLOMIRANA z tujih jezikov in literatur pomaga pri učenju humanističnih predmetov, latinščine in grščine na bieniju, španščine, nemščine pa na osnovnem nivoju. Tel. št.: 3460905266. IŠČEM KNJIGE »Cicerone«, »Catullo e gli Elegiaci« in Antična poezija za 3. razred klasične smeri liceja F. Prešeren. Tel. št.: 328-9190074 ali 040415797. IŠČEM knjige za 1. razred jezikovnega liceja F. Prešerna. Tel. št.: 3406152830. PO UGODNI CENI prodam 400 litrske sode iz inoxa. Tel. št.: 331-7114399. PO ZELO UGODNI CENI prodamo novo kuhinjo veneta cucine. Prevoz in montaža vključeni. Tel. št.: 3472552495. PRODAJAM AVTO seat ibiza, letnik 1999, svetlo sive barve, po ugodni ceni. Tel. št.: 340-6600709. PRODAJAM knjige za prve tri razrede liceja F. Prešerna, tudi za jezikovno smer. Tel. št.: 338-7470678. PRODAM avto ford fiesta, letnik 2000, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 3281883572 ali 040-228013. PRODAM čoln pasara elan iz 80. let, motor tomos 4HP, dolžina 4,5 m, popolnoma prenovljen l. 2014. Cena 1.200 evrov ali po dogovoru. Tel. št.: 347-1223432. V SEŽANI prodam moderno nadstan-dardno prostorno stanovanje v objektu z dvigalom in parkirnim mestom v garaži za 190.000 evrov. Mail: mojca.geolab@gmail.com H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za tržaško pokrajino na podlagi pokrajinskih lestvic (GAE) potekalo danes, 26. avgusta, na sedežu Deželnega šolskega urada v Ul. S. Martiri 3: ob 9.00 za vrtec in osnovno šolo ter ob 10.00 za nižjo in višjo srednjo šolo. Su-plence iz zavodskih lestvic bodo šole podelile kasneje. DIZ JOŽEFA ŠTEFANA sporoča, da bodo preverjanja za dijake s preloženim ocenjevanjem od četrtka, 27. do sobote, 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA A. M. SLOMŠKA sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 29. avgusta. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA sporoča, da bo šola med poletjem zaprta vse sobote v avgustu. JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU S. KOSOVEL: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2015/16. Možnost koriščenja deželnega prispevka za znižanje mesečni-ne. Info in vpisi v Ul. Ginnastica 72, ŽENSKI PEVSKI ZBOR Prosek - Kon-tovel obvešča, da bodo prve vaje v novi sezoni danes, 26. avgusta, ob 19.30 v Soščevi hiši na Proseku. Toplo vabljene pevke in vse, ki jih zanima petje in jim je všeč vesela družba. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi na večerne pohode ob ponedeljkih in četrtkih. Zbirališče pri avtobusni postaji pod bivšo železniško postajo Boršt, na križišču za v Ricmanje. Štartamo ob 20. uri. S seboj prinesite lučko. AŠD MLADINA prireja od četrtka, 27., do nedelje, 30. avgusta, prve ribiške dneve v Ribiški hiši v Križu. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ in tovariši -SKD Tabor, Prosvetni dom Opčine, obvešča, da bo meseca avgusta zaprta. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča, da bo do 28. avgusta odprta po urniku: ponedeljek, sreda, petek 8.00-16.00; torek, četrtek 11.00-19.00. TRŽAŠKI POKRAJINSKI URAD ANPI-VZPI na Trgu Stare mitnice 15 (L.go Barriera vecchia) bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. ZSKD obvešča, da bo tržaški urad v poletnem času, do 28. avgusta vključno, odprt od 9. do 13. ure. SKD GRAD OD BANOV prireja tradicionalni vaški praznik pod kostanji, ki bo 29. in 30. avgusta. Ob dobro založenih kioskih vas bo zabaval ansambel Souvenir. Odprtje kioskov ob 18. uri. ROJANSKA SKUPNOST vabi v nedeljo, 30. avgusta, na slavje pred kapelico pri Lajnarjih nad Rojanom. Ob 17. uri bo sv. maša, ob 18. uri pa občinsko poimenovanje trga pred kapelico po mons. Stanku Zorku ter odkritje dvojezične komemorativne table v njegov spomin. Postavljeni bodo tudi dvojezični krajevni turistični smerokazi za Piščance in Lajnarje. Sledila bo družabnost. V BARKOVLJAH, v nedeljo, 30. avgusta, ob 18. uri bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo, ki jo bo daroval ob svojem 50 letu maš-ništva gospod Elio Stefanuto. Sledila bo procesija z godbo Viktor Parma iz Trebč, ki jo vodi Luka Carli. ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTIRAN-CEV v Ul. Rio Primario 1 sporoča, da bo urad meseca avgusta zaprt. V KULTURNEM DRUŠTVU BARKO-VLJE, Ul. Bonafata 6, bo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, tečaj - delavnica angleškega jezika in ročnih izdelkov za osnovnošolske otroke. Vodila ga bosta Michael in Tamara. Urnik: 9.00-13.30. Info na tel. 338-3796159 (Michael) in 340-0888398 (Tamara). PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6 do 14 let v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Rok prijave zapade 1. septembra. Prijave in informacije na www.zskd.eu, info@zskd.eu, 040-635626. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo prva vaja v novi sezoni na sedežu na Padričah v torek, 1. septembra, ob 20.45. Vabljeni tudi novi pevci in or-kestraši (zaželjeni so posebno moški glasovi). ZSKD išče prostovoljce za pomoč na festivalu Slofest 2015, ki bo od 18. do 20. septembra v Trstu. Zainteresirani so vabljeni na informativno srečanje, ki bo v torek, 1. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. s. Francesco 20, 2. nadstr.). Info na in-fo@zskd.eu ali tel. 040-635626. TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO - Skupina 35-55, SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da se bo v torek, 8. septembra, ob 9. uri v društveni dvorani gledališča F. Prešeren pričela nova sezona telovadbe z vaditelji-co Sandro. Vabljene stare in nove te-lovadke. 13 Prireditve ARTEDEN v ŠKC v Lonjerju: danes, 26. avgusta, ob 18.30 plesna delavnica z Dašo Grgič; v soboto, 29. avgusta, od 17.30 do 19.30 likovna ustvarjalna delavnica pod vodstvom umetnikov. TPPZ P. TOMAŽIČ vabi člane in prijatelje danes, 26. avgusta, ob 20.30 na sedež na Padriče na večer »A danse -Dobrodošli v Burkini faso, deželo pokončnih ljudi«. S sliko, besedo in glasbo bosta to afriško deželo predstavila članica Iris Skrt in burkinski glasbenik Thomas, pobudnika Sklada Princesse Diarra, namenjenega pomoči revnim burkinskim otrokom. Prostovoljne prispevke bodo namenili nakupu šolskih potrebščin. 50. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA od 28. do 30. avgusta v Parku Finžgarjevega doma na Opčinah: začenjajo se z okroglo mizo ob 16.30 »Zakaj Draga« (sodelovali bodo: Andrej Capuder, Katica Cukjati, Tine Hribar in Sergij Pahor); v soboto ob 16.00 predstavitev knjige Igorja Omerze o Dragi, ob 17.00 bo spregovorila skupina mladih na temo »Petdeset delcev še ni celota«; v nedeljo ob 10.00 bo Alenka Rebula predavala na temo »Moč dvojine: preobrazba moškega in ženske za narodno rodovitnost«, ob 15.30 podelitev Peterlinove nagrade in predstavitev Rebulovega zbornika - Marija Pirjevec, ob 16.00 bo zaključil dr. Edi Kovač s predavanjem »Ze danes je jutri ali slovenska prihodnost«. Ob 8.30 bo daroval sv. mašo ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. SKD TABOR IN VZPI-ANPI vabita ob 70-letnici osvoboditve in na predvečer obletnice ustrelitve 5 prebeneških kurirk in 4 partizanov na odprtje razstave »Pot v svobodo - Verso la li-berta«, ki bo v petek, 28. avgusta, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah. Sodelujejo MoPZ Tabor pod vodstvom Davida Zerjala, Združeni vokalni skupini SKD Barkovlje in SKD Primorsko pod vodstvom Aleksandre Pertot, ob spremljavi harmonike Marina Zobina. Predstavitev Jože Pirjevec. DANES POJEMO ZA VAS - MePZ Rdeča zvezda iz Saleža bo ob 70-le-tnici neprekinjenega delovanja, nastopal po vaseh zgoniške občine (tudi v primeru slabega vremena): v nedeljo, 30. avgusta, ob 18.30 v Križu (pri Procesiji), ob 19.00 na Briščah, ob 19.30 v Samatorci (balinišče), ob 20.00 v Samatorci (Grjeta), ob 20.30 v Samatorci (Grudnov konc); v ponedeljek, 31. avgusta, ob 19.30 v Bajti (pri k'munski hiši), ob 20.00 v Sale-žu (Gurnja vas), ob 20.30 v Saležu (pri k'munski štjrni); v torek, 1. septembra, ob 19.30 v Briščikih (pri štjrni), ob 20.15 v Gabrovcu (pri štjrni za spomenikom), ob 20.45 v Gabrovcu (pri društveni gostilni na ploščadi); v sredo, 2. septembra, ob 19.00 na Devin-ščini (pred gostilno - hišna št. 3), ob 19.30 v Repniču (pred gostilno - hišna št. 3), ob 20.00 v Zagradcu; v četrtek, 3. septembra, ob 19.30 v Kolu-drovci (kržada pri kapelici), ob 20.00 v Zgoniku (Fruševca), ob 20.30 v Zgo-niku (pred občino). FOTOVIDEO TRST 80 vabi na ogled fotografske razstave člana Štefana Grgi-ča v prostorih kavarne Igo Gruden v Nabrežini. Razstava bo na ogled do konca avgusta. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 31. avgusta, ob 20. uri na dvorišče družine Rebula v Slivno (v primeru slabega vremena v Štalco v Šempolaju) na koncert ljudskih pesmi z žensko vokalno skupino »Ensamble Vikra«, dirigentka Petra Grassi. Prispevki V spomin na strica Silvota Sosiča darujejo Veronika, Slavko in Edi 75,00 evrov za ŠD Polet in 75,00 evrov za SKD Tabor. V spomin na malega Marka daruje prof. Boris Pahor 300,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Profesor Boris Pahor daruje 200,00 evrov za Kulturni Dom Prosek Kon-tovel. V spomin na teto Lauro daruje Anica Daneu 50,00 evrov za MoPZ Tabor. 26.8.1999 26.8.2015 Ob šestnajsti obletnici smrti v Milana Svaba se ga z ljubeznijo spominja sin Igor Trst, 26.08.2015 26.8.2010 26.8.2015 Pepi Antonie Vse mine... le neskončna praznina, ki si jo pustil za seboj, je naš vsakdanji sopotnik... Sonja, Katja, Anamarija in svojci 26.8.2002 26.8.2015 Mirjam Brajkovič Vedno si v naših mislih. Starši in sestra z družino Vižovlje, 26.08.2015 Ob smrti partizana Srečka Orla žaluje in izreka Anici in družini iskreno sožalje Sekcija VZPI-ANPI Prosek-Kontovel Anton Ukmar Miro 8 Sreda, 26. avgusta 2015 KULTURA / pogovor - Igor Kuret pred nocojšnjo predstavo Bobni miru v Trstu »O vojni govorimo zato, da bi razumeli pomen besede mir« »Polemike odražajo le željo nekaterih, da bi se ustvarjalo in gojilo spore« »Spomin na prvo svetovno vojno je nekaj grozljivo aktualnega. Danes, ko Mediteran gori in je polovica Evrope zakopana v dolgovih, doživljamo podobno, morda še hujšo situacijo. Zato je razmišljanje na to temo koristen ek-sorcizem, za katerega ne zadostujejo konference, knjige, zastave, saj rabimo nov način pripovedovanja.^..) Ti mladi se spominjajo dogodka skozi emocijo, se ne omejujejo na ko-memoracije. Predvsem pa skušajo orkestrirati, kar Evropa ni zmožna združiti oz. veličastno pluralnost glasov«. Tako je napisal pisatelj in novinar Paolo Rumiz o projektu Bobni miru in njegove besede bi zadostovale kot odgovor na nepotrebne polemike, ki jih je slovenska domoljubna organizacija sprožila glede vsebin tega dogodka, ki naj bi zvenel kot počastitev vstopa Italije v prvo svetovno vojno. Mednarodni mladinski orkester European Spirit of Youth Orchestra in njegov dirigent Igor Kuret sta srečno prebrodila razočaranje nad napačnimi interpretacijami sporočila. Projekt je uspešno zazvenel v Portorožu, Sacileju, Chiusaforteju in Tolminu ter bo po poteh prve svetovne vojne prispel danes v tržaško gledališče Verdi (začetek ob 21. uri, zadnje vstopnice bodo na voljo pri blagajni gledališča). Stranski učinek polemike je bilo koristno povečanje pozornosti, znotraj mednarodne skupine glasbenikov pa se niso preveč menili za neprijetne tožbe, saj globoko verjamejo v projekt, ki so ga glasbeno in vsebinsko oblikovali pod mentorstvom Igorja Kureta: »Polemike odražajo le željo nekaterih, da bi se ustvarjalo in gojilo spore. Na plakatu in v predstavitvenem tekstu ni niti besede, ki bi človeka zvabila v interpretacijo koncerta v smislu proslave. Časovna opredelitev zgodovinskega dogodka nam daje povod, da lahko o teh stvareh spregovorimo. Govorimo o vojni, da bi razumeli pomen besede Mir«. Kako je sploh nastala zamisel? Ko sem pred dvema letoma obiskal Sa-botin, sem na spominskemu obeležju opazil priimek mladega Poljaka, ki igra v orkestru. Pomislil sem, da imajo glasbeniki morda zares prednike, ki so se borili na tej fronti. Obletnica vojne se mi je zdela priložnost, da bi mladi preko empatije podoživeli te grozote. Povabil sem jih, naj si predstavljajo, da so matere, vojaki, otroci tistega časa in naj napišejo pisma o tem. Nastali so ganljivi spisi v različnih jezikih, s katerimi so dokazali, da pravilno razmišljajo in da se jih je daljna, žal resnična zgodba dotaknila. Branje pisem smo nameravali vključiti v koncertni program, a bi težko uskladili toliko gradiva z glasbenimi izvedbami, saj je projekt nastal na osnovi pripovedi Paola Ru-miza o tragediji in usodi ljudi iz naših krajev, vezno besedilo pa vsebuje tudi misli drugih avtorjev. Pisma glasbenikov bomo objavili na naši spletni strani in imamo že predloge za dodatne objave. Kakšni so bili dosedanji odzivi publike? Publika je izrazila svoje občutke z izjemno dolgimi aplavzi in ganjenostjo, kar pomeni, da je sporočilo prišlo do cilja. Glasbeni program je bil povsod isti, Rumiz pa je sproti krajšal svoje nastope: sporočilo teh glasbenikov je po njegovem mnenju tako močno, da postane beseda ovira pri neposredni komuni- kaciji emocij. Zaključek v Trstu bo zagotovo nekaj izrednega. Je tudi glasbeni program uglašen na temo? Na sporedu bodo Mahler, Strauss, Čaj-kovskij, Sibelius, Bizet, Beethoven, Borodin. Skladbe niso neposredno povezane s temo vojne; gre za mozaik znamenitih skladateljev iz različnih držav. Njihovo umetniško delo naj bo sporočilo lepote in vabilo, da bi zahodna civilizacija ščitila svobodo in mir. Glasbeniki iz sedemnajstih držav so potomci tistih vojakov, ki so se borili na vzhodni fronti in na drugih bojiščih. Sposobni so izvabiti iz najgršega najlepše, spontano ustvarjajo harmonijo, ki jo Evropa ni več sposobna promovirati. Vztrajal bom na tej poti, ker se morajo mladi družiti in pogledati resnici v oči, da se ne bomo skrivali za nacionalističnimi pogledi. Vabim na koncert tudi vse tiste, ki mislijo, da predstavlja tovrstno sporočilo nevarnost, da bodo lahko brez mentalnih omejitev spoznali smisel našega snovanja. ROP Tartinijev festival S koncertom zasedbe Solisti Veneti se v piranski stolnici sinoči začela 14. izvedba Tar-tini festivala. Mednarodni festival komorne glasbe s poudarkom na izvajalcih baročne glasbe bo tudi letos ponudil bogat izbor vrhunskih ansamblov in solistov iz vse Evrope. Do 8. septembra se bodo na različnih lokacijah v Piranu in Kopru zvrstili še ansambel Il Terzo Suono s solistom Ser-giom Azzolinijem, ki velja za enega največjih baročnih fagotistov na svetu, italijanski trio Collegium Pro Musica, Trio Ventapano iz Avstrije, španski pianist Leonel Morales ter dva koncerta mladih glasbenikov Tartini Junior, za katera bo vstop brezplačen. Festival bo sklenil prav tako znameniti Ansambel 1756 iz Salzburga. ljubljana - Ex Ponto Pogled v svetove posameznikov V sporedu tudi Ples z Marijo Ivana Gergoleta Ivan Gergolet arhiv Pod sloganom Samo moj svet bo 22. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto septembra v Ljubljani ponudil svet predstav, filma in letos tudi glasbe, v katerem (za)plešejo Faust, Mefisto in Nosferatu. Po zadnjem nosi naslov tudi ena od petih slovenskih premier letošnjega festivala, Hura, Nosferatu! po besedilu Andreja E. Sku-bica. Predstava Hura, Nosferatu!, ki jo režira Simona Se-menič, v središče postavi družino šestletne deklice z Dra-vetovim sindromom, redko boleznijo s hudimi epileptičnimi napadi, ki zaradi svoje pogostosti privedejo do zaostanka v razvoju. Predstava bo v soboto krstno uprizorjena na festivalu Nove evropske teatrske akcije NETA v Bukarešti. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci povedal avtor besedila Skubic, je zgodbo navdihnilo njegovo lastno spopadanje z boleznijo, saj ima omenjeni sindrom njegova hčerka, ter zgodba britanskega dečka, ki je zaradi bolezni umrl. Festivalske svetove bo sicer odprla predstava gruzij-skega gledališča Vaso Abashidze Music and Drama State Theatre pod režisersko taktirko Nini Chakvetadze Slika Do-riana Graya. Med 18. in 26. septembrom bodo na festivalu uprizorili 11 predstav in predvajali pet filmov. Poleg omenjenega Nosferata bodo slovenske premiere doživele še predstave Ciril in Metod, kdo sta? v režiji starega znanca Ex Ponta Martina Kočovskega, Praznina koreografa Mic-hala Zahore, Manipulacije režiserja Bojana Jablanovca ter Dokler se drživa za roke v koreografiji Tereze Ondrove. Med drugim bo svojo zgodbo v belgijski koprodukciji Kamion predstavila sirijska deklica, ki lahko na pot vzame le dve torbi in svojo najljubšo igračo. Z gledalci jo bo delila v tovornjaku, spremenjenem v intimno gledališče. Filmski program bo ponudil pet dokumentarcev, med drugim Ples z Marijo režiserja Ivana Gergoleta, Veruda -film o Bojanu Igorja Bezinovica in V mraku v režiji Gorana Stankovica. Organizatorji izpostavljajo še širjenje svetov - na oder Cvetličarne bo v sklopu festivala s svojo zasedbo Rundek Cargo Trio stopil nekdanji frontman zasedbe Haustor Darko Rundek. celje - Za pesniško zbirko Vrt Veronikina nagrada pesnici Meti Kušar revija pastirček - Junijska številka z vsebinami za poletni čas Prijetno branje in razvedrilo tudi za počitniške poletne dni V Celju so sinoči razglasili dobitnika Veronikine nagrade, s katero Mestna občina Celje nagrajuje najboljšo pesniško zbirko leta. Letos je nagrado prejela pesnica Meta Ku-šar za zbirko Vrt. Slikarju in uredniku Gustavu Janušu so izročili zlatnik poezije. Po oceni žirije, ki so jo letos sestavljali Primož Čučnik (predsednik), Darja Pavlič in Petra Vidali, je »Vrt suvereno spisana pesniška letina, ki stavi na neskrito bero najboljših in najbolj zrelih sadežev, čeprav hkrati ruva in premišljuje tudi gnile in nagnite, s tal pobira odpadle, da bi jih postavila na dvignjen krožnik, ki ga nese, ki jo nese«. »Imeti vrt je razkošje, jezik čuti, misli in sluti sveže jedi, laž in strah, vendar jezik tudi sliši realnost natančneje od rane. V tej realnosti nastanjena lega vztraja in pripoveduje večno vračanje, se pogovarja s starimi in novimi zavezami, ki jih odnaša v čaščenju in hitenju,« ocenjuje žirija. Po navedbah žirije so pesmi Ku-šarjeve stavčno povedni kolaži liričnih intuicij, sanjskih podob, razmislekov o duši in prebliskov o ljudstvih, stanju sveta, narodu, poeziji. Poezija Kušar-jeve je "ontološko zaklinjanje z visoko dvignjenim krožnikom potice, ki jo sla-dijo rozine nebeškega dopinga". Letos so bile nominirane pesniške zbirke Mete Kušar (Vrt), Jana Krmelja (Relikvije dihanja), Nataše Velikonja (ostani), Toneta Škrjanca (Sladke pogačice) in Cvetke Lipuš (Kaj smo, ko smo). Veronikina nagrada je ena najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji, letos je podeljena 19. po vrsti. Lavreat prejme 4000 evrov. Januš je zlatnik poezije prejel za pesniški opus, za prispevek k slovenski literaturi in za vzpostavljanje mostov med kulturami. Zlatnik poezije podeljujejo od leta 2005. (STA) V teh za otroke še počitniških dneh ravnopravšnje branje predstavlja tudi otroška revija Pastirček, ki nam med šolskim letom redno približuje duhovne in posvetne vsebine. Tudi zadnji Pastirček v preteklem šolskem letu je na svojih straneh prinesel veliko duhovnih vsebin, te pa so obogatili tudi leposlovni prispevki in križanke ter do-polnjevanke, s katerimi si lahko krajšamo prosti čas. Kot veleva tradicija, je Pastirčko-vo junijsko uvodno stran prispeval urednik Marijan Markežič, ki je vsem otrokom zaželel prijetne počitnice in jih spomnil, naj v čim večjem številu pošljejo risbe za naslovno stran in pisma, v katerih opisujejo poletna doživetja. Pesem Klic svobode, ki opeva počitniški čas, je napisal Vojan Tihomir Arhar, ilustrirala pa Danila Komjanc. Koliko basni ima slovensko ljudsko pripovedništvo? Zares veliko. V junijskem Pastirčku lahko mladi bralci preberejo basen o psu in zajcu, iz katere je moč izvedeti, zakaj sovraži pes zajca. Živalsko vsebino ima tudi slovenska ljudska pripoved o ježu, ki se je oženil z veverico, a kaj kmalu tudi spoznal, da jež in veverica nikakor ne sodita skupaj. Zgodbo o zajčku Uhačku na izletu pa je prispevala Mariza Perat, ki je natan- čno opisala zajčkove prigode med pohajkovanjem po gozdu. Pesem Kukavici je uglasbil Patrick Quaggiato, besedilo pa je napisala Ljubka Šorli. Tudi v tokratni številki je slikopis Danile Kom-janc o medvedki Metki, ki je šla na počitnice. Prispevek dopolnjuje tudi po-barvanka z morsko vsebino. Med duhovnimi vsebinami naj izpostavimo prispevek Walterja Grudine, ki redno pripravlja zgodbe iz svetega pisma. V tokratni številki lahko bralci izvedo razliko med dvema hišama, ki sta ju dva moža zgradila na dveh različnih krajih; eden si je za svojo novo hišo izbral trdna tla na skali, kjer bi hiša stala trdno, četudi je bila gradnja gotovo bolj naporna in bolj dolga, drugi mož pa si je izbral kraj na peščenih tleh. Nauk zgodbe je, da se je v življenju vredno potruditi in vztrajati. V poletnih dneh so dobrodošli tudi potopisni napotki; v rubriki Trije na potepu je avtor Marijan Markežič opisal izlet na Krnsko jezero, ki se nahaja v Soški dolini. Prispevek lepo dopolnjujejo tudi fotografije, zemljevid in karikatura. Poučen je prispevek o tem, kako poskrbimo za varnost na cesti. V tokratnem Pastirčku so zbrani napotki za varno vožnjo mimo ovir. Za spretne prstke je ravnopravšnja likovna delavnica, ki otrokom deli nasvete za izdelavo ribic in ribiških palic, s katerimi se napotimo na ribolov. Za vroče poletne dni pa potrebujemo tudi čepice, ki jih lahko izdelamo iz balona in s pomočjo steklenega kozarca. Na zadnjih straneh so Pastirčkovi oblikovalci zbrali pisma in risbe zamejskih šolarjev, ki redno oblikujejo rubriko Pastirčkova pošta. Tu so tudi razvedrilne naloge, izvemo pa tudi, kako naredimo vetrnice. (sč) 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu goriška - Tuji državljani med nami Sreda, 26. avgusta 2015 1 S APrimorski ~ dnevnik štarancan Odstotek ni zanemarljiv, ¡nep^S primat pa pripada Tržiču Vprašanje nekaj sto tujcev - večinoma Afganistancev in Pakistancev -, ki se zadržujejo v Gorici, ker čakajo, da jim bo tukajšnja prefektura priznala status azilantov, je potisnilo v ozadje dejstvo, da je tudi Goriška trajno poseljena s tujimi državljani, ki med nami živijo in delajo, ki jih ne razlikujemo od italijanskega prebivalstva. Iz podatkov o goriškem prebivalstvu z dne prvega januarja letos - novejših podatkov še ni - izhaja, da število tujcev ni zanemarljivo. Teh je 8,9 odstotka prebivalstva na pokrajinskem ozemlju (12.546 tujcev od skupno 140.897 prebivalcev) in 9,3 odstotka v goriški občini (3273 tujcev od skupno 35.114 prebivalcev). Zgovoren je tudi podatek, da jih je v Gorici povprečno največ v starostnem obdobju, ki gre od rojstva do desetega leta in nato od 30. do 55. leta. Še bolj zgovoren pa je podatek, da do decembra lani je v goriški občini bilo 168 italijanskih državljanov in 46 tujih državljanov z manj kot enim letom starosti. Največ tujcev živi v Stražcah (288), na Svetogorski-Placuti (761), v Podturnu in Sv. Ani (636) ter seveda v mestnem središču (1082); v Podgori jih je 61, v Pevmi, na Oslavju in v Štmavru skupno 25 in Štandrežu 134. Ista statistika pa tudi pove, da je število tujcev v goriški občini celo upadlo: leta 2012 jih je bilo 3271, leto kasneje 3320, lani pa 3272. Primat v goriški pokrajini pripada seveda Tržiču, kjer je tujih državljanov 19,6 odstotka celotnega prebivalstva in kjer je zastopanih 86 različnih narodov. Najbolj množična je skupnost iz Bangladeša. Kdor se je v letošnjem vročem poletju znašel na Trgu Republike v Tržiču, je Bangladeševce srečeval na vsakem koraku. Trg na videz pripada bolj njim kot domačinom. Prvi Bangladeševec naj bi prišel leta 1998, v le nekaj letih pa so jih podjetja v podizvajalskem razmerju z ladjedelniško družbo Fincantieri privabila na tisoče. Občine spodnjega Posočja naseljuje kakih 5000 Bangladeševcev, od tega jih kar 3000 živi v tržiškem mestnem središču. Zaradi njih in še zlasti zaradi navade, da jih po stanovanjih prebiva veliko več od dovoljenega, je bivši goriški prefekt Vittorio Zappa-lorto o centru Tržiča dejal, da je »predmestje Kalkute«. Tržič je v resnici veliko več: je laboratorij integracije in sožitja tudi zelo različnih narodov, ki traja že vsaj petnajst let. Po prepričanju duhovnika Ful-via Ostromanna iz tržiške župnije Sv. Ambroža je »zgled integracije«. Problemov seveda ne manjka: tuji delavci so podvrženi izkoriščevalskim praksam podizvajalskih podjetij, ženske so v bangla-deševskih družinah zapostavljene, gospodarska kriza je udarila zlasti po priseljencih, ki jih podjetja odslavljajo. Takšna družbena slika se zrcali v krajevnih šolah. V prvi razred osnovne šole Duca dAosta, kjer je običajno najvišji odstotek tujcev, je bilo do julija vpisanih šestnajst otrok tujega rodu od skupno dvajsetih, torej kar 80 odstotkov prvošolcev. V drugem, tretjem in petem razredu jih je 71 odstotkov, v četrtem pa jih je »le« 53 odstotkov. To sicer velja za razrede z rednim urnikom, medtem ko za razrede s podaljšanim urnikom italijanska zakonodaja določa, da je tujih otrok lahko največ 30 odstotkov. Prisotnost neitalijanskih učencev je ponekod tudi krepko pod predpisanim pragom. Če pa razrede z rednim urnikom obiskujejo skoraj izključno otroci azijskega rodu, je v razredih s podaljšanim urnikom narodnostna slika bolj kompleksna: poleg malih Bangladeševcev bomo v klopeh našli še otročiče iz držav nekdanje Jugoslavije, Rusije, Ukrajine, Kitajske in Južne Amerike. Prisotnost tujcev z bivališčem in zaposlitvijo je še najbolj očitna v Tržiču bonaventura Župan: »Odločali bodo občani« Župan v Štarancanu Riccardo Marc-hesan je v ponedeljek sklical občinski svet, zato da se izreče o pobudi za referendum, ki bo odločal o morebitni spojitvi občin Ronke, Tržič in Štarancan »Nismo bili poklicani, da izrazimo soglasje ali nasprotovanje spojitvi, temveč da izglasujemo mnenje o referendumski pobudi,« je opozoril župan. Skupaj z njim je devet svetnikov glasovalo proti pobudi, zanjo je oddalo glas šest svetnikov (med njimi tudi dva iz Marchesanove Demokratske stranke - »glasovali so po lastni vesti, svobodno,« je pripomnil župan -), eden se je vzdržal. »Z nasprotnim glasom, ki je prevladal, nismo zavrnili spojitve, temveč le zagotovili, da bodo o tem odločali občani na referendumu, ki naj bi potekal prihodnje leto. V primeru odklonilnega stališča, ki smo ga izglasovali, deželni zakon predvideva, da mora na referendumu obveljati volja, ki jo bo izpričala večina veljavnih glasov. Brez takšnega postopka bi Tržič s svojimi številkami preglasil Štarancan.« gorica - Tragični konec arhitekta Rodolfa Mazzacca Z Rjavine zdrsnil v smrt Na grebenu Rjavine je v nedeljo dopoldan ugasnilo življenje 56-letnega goriškega arhitekta Rodolfa Mazzacca. V slovenske gore se je podal v družbi prijatelja, ki pa ga je blizu vrha naenkrat izgubil izpred oči. Tudi ko se je vrnil v planinski dom Valentina Staniča, Maz-zacca tam ni bilo, zato je oskrbnika planinske koče prosil, če lahko na pomoč pokliče Gorsko reševalno službo. Sporočilo, ki so ga gorski reševalci iz Mojstrane posredovali po skoraj štirih urah iskanja, je potrdilo temne slutnje. Mazzacca je izdala njegova velika ljubezen - gore. Bil je član goriške sekcije italijanskega planinskega društva CAI, v visokogorje pa se je odpravljal sam ali v spremstvu ožjih prijateljev. Po izobrazbi je bil arhitekt; študij je zaključil z najvišjo oceno na fakulteti za arhitekturo v Benetkah, diplomsko nalogo pa je posvetil izgradnji novega gledališča v Gorici in prekvalifikaciji Travnika. Njegova natančnost se je odražala tudi v skrbni pripravi svojih gorskih tur: vsako pot je načrtoval do potankosti in kot izkušen planinec upošteval njeno zahtevnost. Pokojnik ni bil poročen, za- Rodolfo Mazzacco pušča pa starše, ki živijo v Ulici Rocca in so nas kljub neznanski bolečini včeraj sprejeli k sebi ter povedali o tragični smrti sina. O le-tej do včeraj še niso prejeli uradne informacije iz Slovenije; za to naj bi poskrbel italijanski konzulat. Znano je le, da so truplo odpeljali v Ljubljano za obdukcijo, pokojnikov nahrbtnik pa so reševalci izročili policijski postaji Bled. Ko bo postopek za vrnitev trupla zaključen, bo tudi znano, kdaj bo pogreb v cerkvi v Svetogorski četrti, v severni mestni četrti, v bližini doma staršev. Tragično vest je svojcem sporočil Rodolfov prijatelj in pogost sopotnik na gorskih poteh, sicer goriški Slovenec in tudi sam izkušen gornik. Skupaj sta se v soboto odpravila v slovenske gore in se v nedeljo navsezgodaj »spopadla« z Rjavino, ki se dviguje vzhodno od Triglava, med alpskima dolinama Kot in Krma. Znano je, da na vrh ni lahkega pristopa. »Na Rjavini se grbina vije navzgor in navzdol. Prijatelj ga nenadoma ni več videl. Ni ga mogel, ker je pred njim že padel, a tega tedaj ni vedel nihče,« razmere na gorskem grebenu, ki je priljubljena pot planincev, opisuje načelnik Gorske reševalne službe Mojstrana, Jože Martinjak. Greben Rjavine je najprej pregledal helikopter Slovenske vojske, pripravljalo pa se je slabo vreme, tako da je megla zakrivala vse poglede iz zraka na greben. Zato so reševalci Rjavino začeli pregledovati peš. Malo pred vrhom, kjer je treba kos poti preplezati ob žični vrvi, je Goričanu verjetno spodrsnilo, sklepajo reševalci. Nižje od tistega mesta sta namreč reševalca zagledala, in še to skoraj po naključju, odsev, za katerega sta sklepala, da bi lahko bila pla-ninčeva ura. Do kraja, kjer je ležalo po-nesrečenčevo truplo, sta se morala nato spustiti z vrvjo, tako globoko je bil zdrsnil. Preden je policijski helikopter lahko odpeljal truplo v dolino, je bilo treba še kakšno dodatno uro počakati, da se je vreme toliko umirilo, da je bil let sploh možen. »O tem lahko le ugibamo, tega nihče ne ve,« načelnik Martinjak odgovarja na vprašanje, kaj bi lahko botrovalo smrtni nesreči 56-letnega Go-ričana. »Lahko da mu je spodrsnilo, ker je narobe stopil, lahko ga je trenutno obšla slabost, kdo ve ... Nekaj se je moralo zgoditi, da je zaradi tega padel v grapo in to kar globoko. Na tistem delu, kjer mu je zdrsnilo, je prehod kar zoprn . Kljub temu pa prav tam še nikoli nismo obravnavali kakšne takšne nesreče, vsaj kar jaz pomnim ne,« pravi izkušeni gorski reševalec. (av, km) gradež - Nevihta se je razbesnela med nočjo Zaradi močnega naliva voda zalila ceste in kleti Dež je bil sicer napovedan, vendar tako obilnega v Gradežu niso pričakovali. V noči na včerajšnji dan, med 3. in 5. uro, se je nad letoviščarskim krajem utrgal oblak. Deževati je začelo že večer prej, a se je nevihta razbesnela med nočjo. Zaradi naliva je voda zalila stanovanja, trgovine in hotele, zlasti seveda kleti. Tržiški gasilci, mestni redarji in prostovoljci civilne zaščite so imeli vso noč polne roke dela. Pod vodo so se znašli predeli Schiusa, Pineta in Citta Giardino pa tudi ulice starega mestnega središča. Poplavljena je bila gradeška plaža, kakor da bi jo morje »odtrgalo« zemlji. Včeraj sredi dneva je za krajši čas lilo kot iz škafa tudi v Gorici. Do včerajšnjega popoldneva so med Gradežem in Gorico gasilci našteli dvajset posegov. Gradeška plaža pod vodo foto paolo bosio gorica - Zaplet na tožilstvu Minevajo trije tedni, Taimurjevega trupla se niso vrnili družini Družina Taimurja Šinvarija, 25-letnega Pakistanca, ki je 7. avgusta utonil v Soči pri Gorici, še vedno ni pričakala njegovega trupla. Znano je, da je do zapletov prišlo na državnem tožilstvu v Gorici. »Taimur je ob vstopu v Italijo posredoval ob svojem priimku tudi priimek, ki označuje prebivalce njegove rojstne vasi, kakor je pakistanska praksa. To je zmedlo italijanske oblasti in se je postopek zaustavil. Medtem je pakistanski konzulat že priznal oba priimka, na potezi je torej le še tožilstvo,« je povedala Bejza Ku-dic, prostovoljka iz združenja Insieme per voi. Odvetnica italijanskega sveta za pribežnike CIR Tamara Amadio bo danes spet stopila v stik z državnim tožilstvom. V petek bodo minili trije tedni od Taimurjeve tragične smrti, njegovo truplo pa še vedno leži v mrtvašnici goriške bolnišnice, daleč od domovine in svojcev. Medtem se policisti, karabinjerji, finančna straža in gasilci občasno odpravljajo na soški breg, zato da bi preprečili podobne nesreče. V minulih dneh so odgnali skupino priseljencev, ki so kljub dežju bivakirali ob reki. Vendar v mestu zanje strehe ni. (av) 10 Četrtek, 27. avgusta 2015 GORIŠKI PROSTOR gorica - Promocija Okusov na meji Na artiklih grad Na prodaj predpasniki, majice, puloverji in čepice z novim logotipom prireditve Od prvega septembra dalje si bodo najzvestej-ši obiskovalci Okusov na meji lahko nabavili promocijske artikle letošnje poulične prireditve. Podjetji RO.GO.L. Luce Fornasettija in Mittelpoint Francesca Pizzilea sta zmagali na razpisu goriške občine za izdelavo reklamnih artiklov. Prodajali bodo predpasnike, majice, polo majice s kratkimi rokavi, puloverje in čepice, vsi artikli pa bodo opremljeni z novim logotipom Okusov na meji; ta je sestavljen iz rdečega napisa Gusti di Frontiera, nad njim pa je v oranžni barvi stiliziran goriški grad. »V logotip smo vključili grad, saj je najbolj prepoznaven simbol Gorice, praznik Okusi na meji pa pripada celemu mestu,« pravi občinska odbornica Arianna Bellan. Ta med drugim upa, da si bodo promocijske artikle nataknili prav vsi ponudniki oz. lastniki stojnic in lokalov, ki bodo sodelovali na prireditvi. Promocijski material bodo lahko kupili po znižani ceni, medtem ko bodo morali obiskovalci odšteti 10 evrov za čepico oz. majico, 12 evrov za predpasnik, od 20 do 25 evrov za pulover in 20 evrov za polo majico s kratkimi rokavi. Artikli bodo na prodaj v kavarni Galleria Café na Verdijevem korzu, v vinoteki Mama Angela na Travniku, v kavarni DejaVu v Raštelu, v kavarni Kik- Odbornica Arianna Bellan upa, da si bodo promocijske majice in čepice nataknili prav vsi ponudniki, čeprav ne bodo zastonj bumbaca koNero na trgu pred županstvom in v trgovini Ma-glie4You v Ulici Paolo Diacono. Vsako septembrsko soboto jih bodo prodajali tudi pred kavarno Galleria Café, med potekom prireditve, od 24. do 27. septembra, pa bodo na prizoriščih Okusov v ta namen namestili sedem stojnic. (av) brda - Pravljice in sanje Za velike in male otroke Pravljice bodo na duri briške vasice Šmartno potrkale že drevi, v Medani pa se bodo v pesniške sanje zazibali med četrtkom in soboto. Tako so letošnja dogodka Šmartno Pravljična vas in Sanje v Medani v zadnji avgustovski vikend umestili organizatorji, ki tokrat servirajo tudi literarna potepanja po Goriških Brdih in okolici. Pravljična vas v Šmartnem se nocoj pričenja ob 19. uri z dogodkom Sanjam s podplati na travi: gre za odprtje razstave ilustracij Jane Kocjan in literarni klepet s pesnikom Andrejem Jusom. Pol ure kasneje sledi ulična papirnata pedsta-va Totem Teatra Papelito, ob 20. uri pa bo Tjaša Koprivec pripovedovala pravljico za (odrasle) otroke Ko so gorske vile še zahajale med ljudi. Sledil bo kitarski koncert Bojana Drobeža. Jutri ob 19. uri pa Vid Sever uprizarja Kamishibai, japonsko papirnato gledališče. Pravljična vas bo obiskovalce razveseljevala še v petek in soboto. Petkov program se začenja ob 18. uri s pripovedo-valskim dogodkom za otroke Po čem diši lešnik? in uro kasneje nadaljuje s Pravljico o Luni. Sobotni spored ob 18. uri ponuja predstavo Lutkovnega gledališča Ljubljana T loviš, ob 19. uri pa bo Rok Kušlan pripovedoval pravljico Ne za na konja ne za na voz. Festival Sanje v Medani se jutri začenja z večerom poezije na gradu Dobrovo, ki ga bodo oblikovali pesniki Ivo Svetina, Veronika Dintinjana in Rok Viličnik, zaokrožil pa koncert skupine Patetico. Petkovo dogajanje se seli na Gradnikovo domačijo v Medani, kjer bodo pod murvo svojo poezijo prebirali Marko Tomaš, Miklavž Komelj, Simona Kopinšek in Janez Ramo-veš, za koncertne vložke pa bodo poskrbeli Drajnarjuva vampa in Uršula Ramoveš s Fanti iz Jazbecove grape. Sobotni večer bo obiskovalce znova vrnil na grad Dobrovo, kjer bo ob 20. uri Svetlana Makarovič z gosti odpela svoje Šansone. Vsi trije dogodki so plačljivi, karte so v predprodaji po 10 evrov, na dan dogodka pa 13. Otroci do 12. leta imajo prost vstop. Novo prizorišče letošnjega festivala Sanje v Medani je Vila Vipolže, ki bo v petek in soboto ob 11.30 gostila Forum Sanje; sodelovali bodo Marko Tomaš, Miklavž Komelj, Tibor Hrs Pandur, Ivo Svetina, Sandra Bašic Hrvatin, Jure Capuder, Uroš Prah in Irena Urbič. (km) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 16.30 - 18.30 »Pixels«; 21.00 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 »Quando c'era Marnie«; 22.00 »Ex_machina«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.50 -22.15 »Mission Impossible - Rogue Nation«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.15 »Ant-Man«. Dvorana 3: 17.20 - 19.30 »The Gallows - L'esecuzione«; 21.00 »Quando c'era Marnie«. Dvorana 4: 16.30 »Quando c'era Marnie«; 18.15 - 20.30 - 22.10 »Breaking Dance«. Dvorana 5: 18.00 - 20.00 »Come ti ro-vino le vacanze«; 22.00 »The Gallows - L'esecuzione«. 9 Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo podeljevanje letnih suplenc za goriško pokrajino na podlagi pokrajinskih lestvic (GAE) potekalo v četr- tek, 27. avgusta, ob 10. uri na sedežu Pokrajinskega šolskega urada v Ul. Ri-smondo 6 v Gorici za vse šolske stopnje. Suplence iz zavodskih lestvic bodo šole podelile kasneje. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke osnovne šole in vrtca od 31. avgusta do 4. septembra in od 7. do 11. septembra od 8. do 13. ure; vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena). PLESNE DELAVNICE ZA OTROKE od 6. do 14. leta v organizaciji ZSKD bodo 7., 8. in 9. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Prijave in informacije do 1. septembra: www.zskd.eu, info@zskd.eu, tel.040-635626. UNIVERZA V NOVI GORICI - Visoka šola za umetnost obvešča, da zapadejo prijavni roki za 1. in 2. stopnjo programov Animacija, (Video)Film, Fotografija, Novi mediji, Sodobne umetniške prakse 28. oziroma 30. avgusta. Več informacij o študiju, načinih prijave in pogojih za vpis na tajništvu šole vsak delavnik med 10. in 15. uro (petek do 13. ure), na info.vsu@ung.si ali po tel. 0038651-336770. S Izleti UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 3. oktobra, enodnevni avtobusni izlet »Potepanje po Prleki-ji in Prekmurju«. Informacije in vpisovanje do 10. septembra v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Peric (0481-78000), pri Milošu (tel. 380-4203829). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ organizira izlet »Ptuj in lepote vinske dežele« v nedeljo 20. septembra; vpisovanje in informacije po tel. 3403423087 (Paolo). POHOD V SPOMIN NA PRENOS RANJENCEV - prireditev bo potekala v soboto, 29. avgusta, od Zelina do Vojskega. Zbirališče pri Rdeči hiši ob 5. uri. Prevoz z lastnimi sredstvi. Nekaj mest je v kombiju (tel. 3485298655). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi na enodnevni izlet Okusi Prleki-je in baročni Varaždin, ki bo potekal v nedeljo, 13. septembra; informacije in rezervacije po tel. 347-9748704 (Vanja) in 0481-20678 (Božo). 81 Prireditve FESTIVAL FOLKLORE V GORICI: potekal bo med 28. in 30. avgustom. »DOBIARTEVENTI« - multimedijska umetnostna prireditev bo potekala v kraju Dobbia pri Štarancanu (Ul. Vit-torio Veneto 32) do danes, 26. avgusta, ob 21. uri; vstop prost, več na www.dobialab.net. V NOVI GORICI POLETNE PRIREDITVE »STOPIMO SKUPAJ« - na Bevkovem trgu: danes, 26. avgusta, ob 21. uri gledališka predstava »Slje-hernik« (SNG Nova Gorica) ter ob 18. uri na Erjavčevi ul. 13 se bo odvijala krajša delavnica o postavitvi visoke grede in vrta v mestu. 28. avgusta ob 21. uri koncert PAZ Vinko Vodopivec. Ob slabem vremenu bodo prireditve v veliki dvorani novo-goriške občine. ZDRUŽENJE CUORE AMICO vabi na sedež v Ul. Cipriani 71 v Gorici v četrtek, 27. avgusta, ob 17. uri na zaključno prireditev v sklopu projekta »Estate Serena«. Obvestila PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ vabi ljubitelje gledališča, naj se za novo sezono pridružijo dramskemu odseku. Mešani pevski zbor Štandrež vabi nove pevce v svoje vrste. Informacije po tel. 0481-328666 (Božo) in tel. 347-9748705 (Vanja). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO sporoča, da je društveni urad na Korzu Verdi 51 zaprt do konca avgusta; informacije po tel. 0481-532092. GLASBENA MATICA Gorica sporoča, da je urad zaprt zaradi dopusta do vključno 28. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da so v popoldanskih urah vsi občinski uradi avgusta zaprti. Tehnični urad sprejema po dogovoru po tel. 0481-784009. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih 10.0013.00, ob torkih in četrtkih 16.1518.45, ob petkih 8.30-10.30. UDELEŽENCI TEČAJA NORDIJSKE HOJE v organizaciji KD Sovodnje se srečujejo enkrat tedensko na večernih sprehodih in vabijo vse, ki se želijo preizkusiti v nordijski hoji, da se jim pridružijo. V kratkem bodo pri KD Sovodnje ponovno organizirali začetni tečaj; informacije v večernih urah po tel. 320-4109538 (Rudi) in tel. 3381411463 (Patricija). OBČINA SOVODNJE obvešča, da je anagrafski urad zaprt do 28. avgusta. Zajamčeni so nujni akti (smrti, rojstva). Za informacije in predložitev prošenj za osebne dokumente in potrdila je vsekakor na voljo vložišče ob uradnih urah. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL na Korzu Verdi 51 v Gorici je do 28. avgusta odprta po poletnem urniku: ob ponedeljkih 8.00-16.00, ob torkih 11.0019.00, ob sredah 8.00-16.00, ob četrtkih 11.00-19.00 ter ob petkih 8.0016.00; tel. 0481-531733. AŠZ DOM obvešča, da se bodo od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Kulturnem domu v Gorici začeli pripravljalni treningi košarke in minibasketa. Minibasket s prof. Dra-žanom Grbcom (letniki 2004, 2005 in 2006) od pon. do pet. od 16.00 do 17.30; Košarka Under 16 in Under 14 (letniki 2000, 2001, 2002 in 2003) od pon. do pet. od 18.00 do 19.30 s trenerjem Janom Zavratnikom. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo poskusiti košarko. Informacije po tel. 329-2718115 (David Ambrožič - od 15.00 do 19.00) ali domgorica@gmail.com. V GORICI: v Kulturnem centru Lojze Bratuž se bo od 5. do 13. septembra odvijal 34. Mednarodni natečaj violine. Pobuda v priredbi kulturnega združenja Rodolfo Lipizer. Več po www.lipizer.it. / Tečaj za posrednike Goriška zveza Confcommercio vpisuje v tečaj za nepremičninske posrednike. Trajal bo 120 ur, potekal pa bo med 21. septembrom in 21. decembrom ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.15 do 21.15 na sedežu zveze v Ulici Locchi 14/1. Tečajniki bodo ob zaključku prejeli potrdilo, s katerim lahko podajo izpit za nepremičninske posrednike; informacije na naslov formazione@conf-commerciogorizia.it, tel. 0481-582825, 0481-582811. (av) Mantre, »shiatsu« in »reiki V parku Basaglia ob nekdanji umobolnici v Ulici Vittorio Veneto v Gorici bo danes še zadnje letošnje srečanje v okviru niza »DolceMentEstate 2015«. Ob 18. uri bo skupinsko petje manter, ob 19. uri pa meditacija in uvod v tehniko »shiat-su« masaže. Od 20. ure dalje bo na vrsti dinamična in vodena meditacija, mogoče pa bo tudi preizkusiti japonsko metodo naravnega zdravljenja in samo-zdravljenja »reiki«. (av) Sinfonietta Movie Ensemble V okviru glasbenega festivala V zvokih krajev, ki ga prireja videmsko združenje Progetto Musica, bo nocoj na kmetiji La Ferula v Štarancanu nastopil kvintet Sin-fonietta Movie Ensemble. Dogodek se začenja ob 21. uri, vstop bo prost; ob slabem vremenu bodo dogajanje preselili v župnijsko dvorano v Ulici De Amicis 10. (av) Cesarjeva nova oblačila Na Trgu Patriarca Elia v središču Gra-deža bodo drevi ob 21. uri v sklopu festivala Alpe Adria Puppet Festival uprizorili lutkovno predstavo »Cesarjeva nova oblačila«, ki je nastala po bajki Hansa Christiana Andersena; režiser bo Matthias Traeger. (av) À Koncerti FESTIVAL DVORNE GLASBE - od 27. avgusta do 8. oktobra s pričetkom ob 21. uri: v četrtek, 27. avgusta, v goriškem gradu nastop ansamblov Dramsam in Protempore; v soboto, 29. avgusta, v Gradišču v palači Torriani nastop ansambla Accrocco. V MOŠU: 25. Glasbeni večeri v Vili Co-delli: 29. avgusta ob 21. uri »Il violino e l'orchestra«; 30. avgusta ob 21. uri »Magia del pianoforte«; informacije po tel. 335-5382536. ~M Gledališče GLEDALIŠČE NA KONTRADI: gledališko društvo Kontrada vabi v Kanal na ogled komedij s pričetkom ob 20. uri: 28. avgusta »Vse zastonj« (Dario Fo), nastopa Koroški deželni teater iz Slovenj Gradca; 29. avgusta »Silvestrska sprava 2000« (Tone Partljič) v izvedbi Kud-a Valentina Kokalja; 30. avgusta »Pokojnik« (Bra-nislav Nušic), nastopa gledališko društvo Kontrada Kanal; informacije po tel. 00386-53981213, tic.kanal@siol.net ali www.drustvo-kontrada.si. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Olga Cosmi-na (blagoslov v splošni bolnišnici) na glavnem pokopališču. DANES NA PALKIŠČU: 11.30, Alma Vi-zintin vd. Moro (iz goriške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 9.30, Antonietta De Rienzo por. Fabris blagoslov v kapelici splošne bolnišnice, sledila bo upepelitev; 14.30, Olga Magrin iz samostana Rosa Mistica v svetišču Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V BORNJANU PRI KRMINU: 11.00, Italo Bertos (blagoslov v kapelici v Ul. Costalunga v Trstu ob 9.30) v cerkvi v Bornjanu in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Carmela Ca-salino blagoslov v kapelici bolnišnice, sledila bo upepelitev. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 26. avgusta 2015 1 1 pevma - S Šilcem ob privezu na Soči Prvi zaveslaji Zavoj dolvodno skozi vratca (levo), prvi zaveslaji tik ob bregu (desno) in akrobatski zdrs po rampi v strugo (spodaj) fotoa.r. soška regata V Trgovskem domu tudi vesla in kajaki Okrog priveza na Soči v parku pod Pevmo je bilo v soboto spet živahno. Zelo živahno. Vabilu Kajak kluba Šilec, da člani, prijatelji in novinci izrabijo priložnost društvenih »odprtih vrat« in ob lepem vremenu sedejo v plovila ter zaveslajo pred privezom, dolvodno do jezu ali gorvodno do mostu, ki povezuje Gorico z desnim bregom Soče, se je odzvalo osemnajst mlajših in starejših fantov in deklet: od 6. do 74. leta starosti! Društveni odborniki so pripeljali sedem kajakov in gumijasti kanu, na katerih so se izmenjavali vešči, manj vešči in povsem novopečeni veslači obeh spolov. Drena ni bilo velikega, kajti udeleženci so se časovno porazdelili čez celo popoldne, zato niso predolgo čakali, da so prišli na vrsto. Novinci so prejeli osnovne napotke o vstopanju in izstopanju, o ravnotežju in zaveslajih. Vešči in zelo vešči so jih v vodi obkrožali za primer prevračanja in varnega pristanka na brežini, a ni bilo potrebno poseči v pomoč nobenemu izmed njih. Sicer pa so vsi bili opremljeni z rešilnimi jopiči. Bolj za šalo kot zares so bila na razpolago tudi prava tekmovalna vratca za pokušnjo brezhibnega prehoda skoznje. Čeprav je bila voda jezersko mirna, so prvopristopni-ki spoznali, da ni prav lahko brez dotika visečih palic zaveslati skozi na videz dokaj široko odprtino. Društveni predsednik Robert Makuc je v živo pokazal izvedbo »eskima«, se pravi podvodnega obrata s telesom in plovilom, ter 'tobogan' spust naravnost v vodo z brega po skoraj desetmetrski klančini lesenega priveza. Takšne pobude so težko ponovljive, ker je potrebno vso opremo - kajake, vesla, rešilne jopiče, čelade, obuvala - pripeljati z doma in jo tudi odpeljati. Dodatno je tudi parkirni prostor za avtomobile oddaljen več kot dvesto metrov pri občinski vagi. Če bi v bližini vodnega toka kajak klub imel na razpolago zaprto lopo, bi dejavnost zacvetela. Za takšno rešitev se društvo zavzema že dolgo časa, posluha pri pristojnih upravah pa ni nobenega. O tem smo obširno pisali prejšnji teden. Posamezno in v skupinicah se bodo sobotni udeleženci vračali na Sočo in za-veslali tudi po Vipavi, množično pa so se dogovorili, da se udeležijo - sicer ne novinci, ki si bodo spust le ogledali - 30. Soške regate v nedeljo 6. septembra. (ar) Regata leta 2007 Trideseta Soška regata od Solkana do Podgore, podrobneje od sedeža Kajakaškega kluba Soške elektrarne pod velikim jezom v Solkanu do mostu, ki pelje iz Gorice v Ločnik, je vredna večje odmevnosti od vsakoletnih običajnih spustov, ki se vrstijo že tri desetletja. Prireditelji Kajak klub Soške elektrarne, Kajak klub Šilec iz Gorice in Združenje slovenskih športnih društev so zasnovali tri vzporedne pripravljalne pobude. Poleg predstavitve za sredstva obveščanja bo izšla tudi knjižica s pisnimi prispevki, posnetki, podatki in priložnostnimi posegi prirediteljev in javnih upraviteljev. Za širšo javnost pa bo najzanimivejša razstava fotografij in listin, ki jo urejajo v prostorih Trgovskega doma. Na njej bodo na ogled tudi nekateri starejši primerki kajakov in vesel. Odprtje razstave bo jutri, 27. avgusta, ob 18. uri v pritličju Fabianijeve palače v Gorici. Odprta bo teden dni, nato jo bodo prenesli v prostore Kulturnega doma v Pod-gori, na sedež društva Andrej Paglavec in samega kajak kluba, kjer bo na ogled za udeležence Soške regate. Ta bo v nedeljo, 6. septembra, s pričet-kom ob 11. uri pod Solkanom. (ar) nova gorica - Nekdanji mejni objekti S carinarnico se nic »Potrebna bodo precejšnja vlaganja«- Na nove vsebine še čakata tudi opuščeni stavbi na Pristavi in na Erjavčevi ulici Carinarnica pri Solkanu foto k.m. »Letošnja sezona je izgubljena, za naprej pa je težko napovedati, kdaj bo objekt zaživel,« je razočarana Bruna Pahor, najemnica nekdanje carinarnice v Solkanu. Načrti, da bi v objektu na nekdanjem mejnem prehodu že v letošnjem maju odprla turistično informacijsko točko, obogateno z lokalno ponudbo vina, oljčnega olja in drugih pridelkov ter tam gostila tudi dogodke manjšega obsega, so se morali umakniti birokratskim postopkom. »Prišlo je do zamika začetka izvajanja dela programa, in sicer se zaenkrat ne bo izvajalo ponudbe v okviru gostinske dejavnosti, ker bi bilo potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje za spremembo namembnosti objekta,« so zadevo obrazložili na novogoriški tržič - Za lepši videz mesta Posvečali se bodo tudi zapuščenim zelenicam Občinska uprava bo najela specializirano podjetje Občina Tržič se bo lotila urejanja zelenic, ki so v njeni lasti, vendar niso izkoriščene, zaradi česar so zaraščene in posejane z odpadki. V pristaniškem mestu je še nekaj parkov, vrtov ali dvorišč ob praznih poslopjih, ki jih ne negujejo kot ostale zelenice, ker nimajo javne namembnosti. Uprava je sedaj sklenila, da bo najela specializirano podjetje, ki bo občasno, a redno skrbelo za njihovo vzdrževanje, obrezovanje, predvsem pa za njihovo čistočo. To bo veljalo za vrt ob Hiši Maz- zoli, za zelena območja pri železniškem podvozu na cesti Salita Mocenigo in vzdolž Ulice Filanda, za zelenice v ulicah Castellieri, Laghi a Selz in Branco-lo v Marini Julii ter še za park nekdanjega zavoda Inam v Ulici Manzoni. »Prvenstveno skrb posvečamo seveda parkom, ki jih občani obiskujejo in se na njih zadržujejo, naša dolžnost pa je obenem, da poskrbimo za urejen videz celotnega mesta. Tega ne more biti, če so v mestu zanemarjena območja,« pravi občinski odbornik Fabio Gon. Nekdanji zavod Inam bonaventura Objekt na Pristavi tarča vandalov mestni občini in dodali, da se bi preostali del, ki je namenjen prodaji izdelkov, lahko sicer že začel izvajati. Toda računica se z okrnjenim programom ne izide, v objekt pa bi bilo treba vložiti še ogromno sredstev, da bi izpolnjeval vse zahteve in normative. Od kod torej naenkrat potrebe po gradbenem dovoljenju? Pahorjeva pojasnjuje, da so v primeru gostinske dejavnosti postavljeni določeni normativi, ki jih je treba upoštevati. V objektu, na primer, ni dodatnih sanitarij za obiskovalce, prav tako ni speljane kanalizacije, kar že diši po manjši čistilni napravi ... Carinarnica v Solkanu je bila namreč na območju varovanega pasu zgrajena v šestdesetih letih minulega stoletja, ko so bile raznorazne zahteve in normativi bistveno drugačni kot danes. »Časi so se spremenili, gledamo na vse vidike, zato bi bila sanacija res precej draga, saj je treba zadovoljiti vse zahteve. Pri postopkih sicer dobro sodelujem z občino in upravno enoto, treba pa je razmisliti, kako do ustreznih sredstev,« pravi Pahorjeva, ki v tem trenutku zaradi navedenih okoliščin ne želi napovedovati, kdaj bi objekt lahko polno zaživel, kot si je zastavila. V novogoriški občini sta še dva nekdanja obmejna objekta, ki čakata na vsebine. Objekt na Pristavi bo občina dala v upravljanje Goriškemu muzeju; trenutno je v pripravi pogodba o upravljanju. V njem bo mu- zej tihotapstva, ki bo skupaj z muzejem v vojaškem stražarskem stolpu v Vrtojbi, muzejsko zbirko o državni meji na kolodvoru v Novi Gorici ter muzejem v Mirnu vzpostavil pogoje za celovito izvajanje projekta zgodovinske učne poti ob zahodni državni meji. »Sredstva so zagotovljena iz presežka minulih let v Goriškem muzeju,« zatrjujejo na občini. Za objekt na Erjavčevi ulici je pripravljena programska zasnova. »Smo v fazi izdelave PZI (Projekt za izvedbo) dokumentacije za obnovo objekta v obsegu izvedbe investicijskih-vzdrževalnih del in funkcionalne ureditve notranjosti objekta za namen izvajanja programa sodelujočih društev: Društvo humanistov Goriške, Društvo primorskih arhitektov, Kinoatelje in Krea. PZI dokmentacija bo pokazala, koliko sredstev bo potrebnih za obnovo,« pojasnjujejo na občini, kjer dodajajo, da je v tem primeru namen prenosa objekta v upravljanje revitalizacija objekta nekdanje carinarnice na Erjavčevi ulici ter vzpostavitev medkulturnega središča na meji med Slovenijo in Italijo ter preoblikovanje zapuščenega objekta v stičišče sodobne kulture, umetnosti, zgodovine in humanistike, izmenjave medkulturnih praks in medkulturnega dialoga ter drugih praks na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Katja Munih 12 Sreda, 26. avgusta 2015 MNENJA, RUBRIKE / Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu PISMA UREDNIŠTVU TIGR, PIF, OF in Angleži Osrednji časopisi v zadnjem času objavljajo različne sodbe o TI-GR-u, Proti imperialistični fronti in Osvobodilni fronti, ne da bi izhajali iz vzrokov za nastanek teh organizacij. Izvor vsega je podpis sramotnega Londonskega pakta 26.4. 1915, s katerim so imperialistični Angleži prodali del slovenskega naroda kot sužnje Italijanom za vojno zavezništvo. Američani so rešili An-tanto pred porazom, zato je imel predsednik ZDA Wilson tudi pomembno besedo na mirovni konferenci v Versaillesu leta 1919. V skladu z njegovimi 14 točkami o samoodločbi narodov je zahteval svobodo za vse evropske narode. Angleži in Francozi so sprejeli svobodo za narode, ki so bili v sestavu Av-stro-Ogrske in Nemčije, saj je to pomenilo oslabitev nemškega vpliva v Evropi. Tudi za Koroško so dovolili plebiscit. Pravico do samoodločbo pa so odrekli Primorcem, ker bi se ti zagotovo opredelili za državo SHS. Četudi je Wilson odklanjal Londonski pakt, so Anglija, Francija in Italija vztrajali pri sramotni pogodbi in jo enostransko uresničili z imperialno silo zmagovalcev ter vsiljenimi mednarodnimi pogodbami. Rapalska pogodba iz leta 1922 je samo uredila podrobnosti določene v Versaillesu. Mi, zavedni Slovenci, ne smemo nikoli sprejeti odvzema Primorske leta 1918 drugače kot nasilno okupacijo slovenskega ozemlja s strani Italije in na zahtevo imperialističnih sil Anglije in Francije. Tisti, ki pristajajo na legitimnost vsiljenih mednarodnih pogodb, pristajajo na to, da so bili Tigrovci teroristi in s tem ves primorski odpor vse do kapitulacije Italije 1943. Londonski pakt je po vsebini vzorec »zahodnih demokracij« za Pakt Hitler-Stalin z dne 23. Avgusta 1939. Ta datum je EP sprejel kot opomin na tri totalitarizme. Mimogrede so pozabili na četrti totalitarizem - imperializem velikih sil do manjših in »manjvrednih narodov«. Vzrok za prvo in drugo vojno je zahteva novo nastalih industrijskih držav Nemčije in Italije za novo, pravičnejšo, delitvi kolonij. Ekonomisti so tedaj razlagali, da države ne morejo preživeti brez kolonij (Teorija Lebensraum). Ko je Mussolini zahteval pravičnejšo delitev afriških kolonij, je bilo takoj konec angleško-italijanske ljubezni. Angleži so prek Beograda izkoristili TI-GR za lastno tajno obveščevalno delovanje proti Italiji. Tigrovski domoljubi so sanjali, da bi Angleži popravili krivico do Primorcev. Proti imperialistična fronta ustanovljena 27.4.1941 je bila usmerjena proti vsem štirim imperialističnim silam, ki so zakrivile razkosanje slovenskega narodnega ozemlja v letih 1918-41. Logično, da ustanovitelji medse niso povabili TI-GR-a kot sodelavca angleških tajnih služb. Vsak briljanten politik, in ne samo Boris Kidrič, bi ugotovil, da morajo TIGR uničiti in »razkužiti« tigrovske domoljube od angleškega obveščevalnega virusa. Zato so bili nekateri vključeni v partizanske enote, drugi pa likvidirani. Vendar si prav vsi Tigrovci zaslužijo naše globoko spoštovanje in spomin na njihovo domoljubje. Tisti, ki te razumsko hladne vojaško-politične odločitve OF označuje kot zločin, naj se spomnijo, da je demokratični italijanski parlament leta 1915 obsodil EN milijon nedolžnih fantov na smrt zgolj za pridobitev sloven-sko-hrvaških ozemelj in je padlim po vojn postavljal spomenike. Med tem milijonom nesrečnikov je tudi več deset tisoč Slovencev padlih na Soški fronti. Angleži so na pogajanjih za kapitulaciji Italije septembra 1943 zagotovili kralju Italije ohranitev državnih meja in polno spoštovanje Londonskega pakta in tako postali dedni sovražniki slovenskega naroda. Po tem paktu še danes Južna Tirolska pripada Italiji in tudi del Primorske. Samo NOB-e je omogočila uresničitev sklepov II. AVNOJ-a z dne 29. novembra 1943 o priključitvi oz. vrnitvi Primorske Jugoslaviji. Francozi so se nam na nek način »odkupili« za storjeno krivico tako, da so na pariški konferenci leta 1947 za razmejitev med Italijo in Jugoslavijo predlagali sedanjo mejo med Italijo in Slovenijo, medtem ko so Angleži vztrajali na Rapalski meji pri Postojni. Razumljivo je, da vsi, ki danes opravičujejo narodne izdajalce med 1941-45, razširjajo blodnje kako bi brez osvobodilnega boja in OF ter komunistov imeli še Trst in Gorico. Druga zadeva pa je to, da so komunisti po osvoboditvi zagrešili hude zločine. Predvsem so izdali veliko večino partizanov in kristjanov, ki so verjeli, da se borijo tudi za socialno revolucijo in pravičnejšo družbo. Tito in njegovi komunisti pa so uvedli sovjetski sistem in izžemali brezpravne kmete, ki so med vojno omogočili preživetje in zmago partizanov. Komunistična povojna diktatura in brutalnost do »partizanskih kmetov« pomeni izdajo partizanskih vrednot, borbe za resnično svobodo in pravičnejšo družbo. Žal ZZB še danes nima poguma, da bi to povedala na glas, ter se iskreno opravičila za smrt številnih antifa-šistov, Tigrovcev in drugih narodnjakov, ki so morali umreti za uresničitev sanj o lastni državi vseh Slovencev. Američani so po razdoru s Stalinom nagradili Tita z veliko vojaško in gospodarsko pomočjo. Predsednik ZDA Eisenhower je od Churchilla zahteval, da Tita vrnejo v mednarodno areno. S Titovim pompoznim obiskom Londona leta 1953 je prišlo do novega sodelovanja zmagovalcev 2. svetovne vojne. Življenje v Jugoslaviji je postalo kmalu znosnejše ali za večino postopno celo prijazno, a to je že druga zgodba. Boris Nemec Dnevnik TsA je poročal o »aferi Casamonica« Spoštovano uredništvo! Kolega Ivan Fischer je v pismu, ki ga je Primorski dnevnik objavil 25. avgusta, komentiral »zamejsko« medijsko kritje afere v zvezi s pogrebom Vittoria Casamonice 20. avgusta v Rimu. Obžaloval je, da Primorski dnevnik 21. avgusta sploh ni omenil zadeve, v nadaljevanju pa piše, da se o njej med drugim vrstijo »reportaže po vseh javnih in zasebnih televizijskih in radijskih postajah širom po svetu (izjema je bila tudi naša slo- venska deželna TV postaja)«. Mogoče je v stavek posegel tiskarski škrat, v dvomu pa moram vsekakor pojasniti, da je naš televizijski Dnevnik o aferi obširno poročal 21., 22. in 23. avgusta v sklopu prispevkov o italijanski notranji politiki, kar se da zlahka preveriti na posnetkih naših Dnevnikov na spletu. Še veliko več pa smo o zadevi pisali za radijska poročila. S spoštovanjem Ivo Jevnikar glavni urednik slovenskih časnikarskih sporedov RAI Šole varnejše in brez starih delitev Kot rajonski svetovalec sem pred približno desetimi dnevi imel priložnost, da sem si ogledal potek prenovitvenih del na šoli Kosovel-de Tommasini na Opčinah (odstranili so azbest, dela hitro napredujejo in bodo zaključena pred začetkom novega šolskega leta). Ta obisk mi je vzbudil spomin na čas, ko sem sam obiskoval to šolo in preživljal svoje šolske dni v tem poslopju. Takrat -sredi devetdesetih - sta bili italijanska in slovenska šola ločeni s težkimi vrati, ki so bila vedno zaprta in so ločevala slovenske učence od italijanskih sovrstnikov. Z veseljem sem ugotovil, da danes teh vrat ni več. Naše šole postajajo bolj varne, simbolov starih delitev pa je vedno manj. Številni v spremembah, ki jih neizogibno prinaša bodočnost, vidijo tveganje, vidijo probleme. Jaz vidim priložnosti. Občutil sem na primer veliko zaskrbljenost s strani naše skupnosti v zvezi z reformo javnih uprav in ustanovitvijo medobčinskih teritorialnih zvez (ki bi zamenjale sedanje pokrajine) in z možnostjo (ki trenutno ne obstaja še skoraj niti na papirju), da bi pri nas nastala mestna občina s Trstom v središču. Seveda bomo morali biti pozorni, da ne bi uresničevanje teh reform potekalo na tak način, da bi ošibilo slovensko manjšino, zato bo pri tem ključnega pomena pozornost do detajlov. Toda v splošnem je to nekaj pozitivnega (kot menim, da je pozitivno dejstvo, da smo dosegli dvojezično ime in statut za tržaško teritorialno zvezo), ker nam daje možnost za napredek in rast znotraj našega teritorija. Nas ne izloča, temveč nas vključuje v širši proces, v katerem smo lahko glavni igralci, tako kot drugi. Naša vloga kulturnega mostu bi lahko bila še dodatno ovrednotena, pozitivni učinki za našo manjšino pa bi se lahko poznali tudi na ekonomskem področju. Vredno je poskusiti. Odstranimo tudi ta vrata. Naši srednješolci so pripravljeni na nov izziv. Bodimo pripravljeni tudi mi. Matej Iscra Mu Nov protest V članku Nov protest - jutri stavka, izšel na dan 25.avgusta 2015, je napačno zapisano, da „Priloga (VIII mirovne pogodbe iz leta 1947, ki zakjuči italijansko suverenost nad našim ozemljem in ustanovi Svobodno tržaško ozemlje) je sicer do 20.člena zakonsko priznana z zakonom 3054/1952, vendar ni uveljavljena v celoti". Resnici na ljubo, prav ker je navedeni zakon bistve- nega pomena za pravno stanje mesta, naj pojasnim, da isti zakon uveljavlja Mirovno pogodbo z Italijo v njeni celoti, z vsemi prilogami vred. Priloga VIII, ki določa pravno stanje Mednarodne Proste Luke Trst, je le ena teh.Ostale določajo neodvisnost Svobodnega ozemlja, njegove meje, dva uradna jezika (italijanščina in slovenščina), samostojnost sodišča, plačevanje pokojnin s strani Italije, prepoved nalaganja italijanskega javnega dolga in davkov, ipd. (territoriolibero.net/sl). Skratka, leta 1952, z goraj navedenim zakonom, postane Mirovna pogodba del italijanske zakonodaje ter zavezujoča za vsakogar naj jo spoštuje in iz-vrši."e' fatto obbligo a chiunque di rispettarla e farla rispettare..." Za Tržaško Osvoboditev Podpredsednik društva Svobodno Ozemlje, Andrej Rupel Odgovor dr. Repetu .Spoštovani, V Primorskem dnevniku smo lahko prebrali intervju z zgodovinarjem dr. Božom Repetom. Dr. Repe med drugimi nebulozami obtožuje za "revizijo zgodovine" in "za-brisanje osnovnega poznavanja dejstev, zlasti pri mlajših generacijah" tudi "...šolsko zgodovino, kjer so bili v času Janševe vlade na hitro in brez stroke revidirani učni načrti, učitelji pa se, če je le možno, občutljivim temam izogibajo...". Repetovega stila smo, na žalost, v slovenskem javnem prostoru že navajeni. Vendar je treba njegovim izvajanjem dodajati resnico. Sama bi rada opozorila, da je v času prve Janševe vlade potekalo dolgotrajno delo pri dopolnjevanju veljavnih učnih načrtov za zgodovino na temelju mnogih posvetov Društva učiteljev zgodovine Slovenije, učiteljskih srečanj in ciljno raziskovalnih projektov pod okriljem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije in v okviru evropskih trendov pouka zgodovine (konference, publikacije, projekti EUROCLIO in Sveta Evrope). Med imeni, ki so sodelovala pri dopolnjevanju učnih načrtov za zgodovino in jih najdemo na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (http://portal.mss.edus.si/msswww/ programi2011/programi/media/pdf/ un_gimnazija/un_zgodovina_280_ur _gimn.pdf) so tudi dr. Aleš Gabrič in svetovalci Zavoda za šolstvo RS, med recenzenti novih učnih načrtov pa je npr. Repetov kolega z oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani akademik dr. Peter Štih. V luči navedenih dejstev zveni izjava dr. Repeta o nesodelovanju stroke milo rečeno skrajno nenavadno. Niti dr. Gabrič, niti dr. Štih, kaj šele drugi, torej za Boža Repeta ne sodijo v "stroko"? Očitno je dr. Repe tudi tokrat brcnil v temo. Z lepimi pozdravi, dr. Andreja Valič Zver Študijski center za narodno spravo Ljubljana ssk - Reforma Deželni zakon šibek in pomanjkljiv »Razplet okrog statutov snujočih se zvez občin jasno dokazuje, da je deželni zakon šibek in pomanjkljiv, saj upravljanje z ustavnimi pravicami manjšine prepušča političnim pro tempo-re večinam, kar je nepravično in nevarno, saj manjšinsko skupnost potiska v vlogo talca vladajoče politike« ocenjuje deželni tajnik SSk Igor Gabrovec. »Na Tržaškem gre pohvaliti vseskozi enotno inj odločno držo slovenskih županov, ki so od vsega začetka zahtevali jasne garancije tako za avtonomijo lastnih občin kot tudi za spoštovanje narodno-jezikovnih pravic Slovencev. Potem, ko je deželna uprava odklonilno odgovorila na predlog o zvezi med okoliškimi občinami, se pravi brez Trsta, so se župani dvojezičnih občin politično in upravno odgovorno odločili za pogajalsko mizo z Miljami in Trstom, ki je naposled vendarle privedla do uravnovešenega statuta, ki ga bo potrebno nadgraditi in utrditi s posameznimi pravilniki« poudarja deželni tajnik slovenske stranke. Slovenska skupnost je še vedno mnenja, da je bila najboljša rešitev za dvojezične občine oblikovanje takih zvez, ki bi povezovale uprave s sorodnimi značilnostmi, se pravi dvojezične občine med sabo v obliki avtonomnih Unij. V to smer so šla prizadevanja Ga-brovca v Deželnem svetu in v tem smislu je bila tudi zastavljena pritožba na Deželno upravno sodišče, ki še vedno čaka na odgovor. V tej fazi so zato izvoljeni upravitelji SSk tudi zahtevali, naj statuti izrecno predvidevajo dvojezično poslovanje skupnih uprav in dosledno dvojezično nudenje vseh storitev, ki jih doslej samostojno upravljajo posamezne občine. Dvojezični morajo biti nazivi in vsak zunanji znak novih zvez, kot tudi poslovanje skupnih politično-upravnih organov. »Na Tržaškem je bila po zaslugi dobrega dialoga in politične občutljivosti vseh županov - naj pri tem izpostavim vlogo Marka Pisanija, ki je hkrati pokrajinski tajnik SSk - možno doseči statut, ki je dokaj uravnovešen. Istega ne moremo trditi za Gorico, kjer je slovenska manjšina prikrajšana celo za dvojezični naziv novonastale zveze. Zaskr-blja nas zadržanje številnih županov tudi iz vrst Demokratske stranke, ki niso podprli upravičenih zahtev slovenskih kolegov. Poglavje zase je videmska pokrajina, kjer so bile pravice in dostojanstvo slovenske manjšine popolnoma prezrti. Od tu torej ugotovitev, da je potrebno deželni zakon o reformi krajevnih uprav tako spremeniti, da izbire glede neodtujljivih pravic manjšine loči od politične opredelitve in torej volje trenutnih izvoljenih upraviteljev« zaključuje deželni tajnik SSk Igor Gabrovec, ki bo na tiskovni konferenci v petek 28. avgusta dopoldne v Trstu skupaj s pokrajinskima tajnikoma SSk podrobno ocenil raznolika stanja v vseh treh pokrajinah in nakazal naslednje politične korake. Sreda, 26. avgusta 2015 1 S Eibar uživa na vrhu GRANADA - Španski Eibar je po prvem krogu primere division na prvem mestu. Čeprav je bil klub iz mesta z le 28.000 prebivalci še lani z eno nogo v drugi ligi, je zdaj na prvem mestu elitne lige. Vodstvo na lestvici, kajpak prvo v zgodovini kluba, je posledica edine zmage v sicer strelsko zelo skromnem prvem krogu španskega prvenstva. Eibar je premagal Granado lastnika videmskega Udineseja »pa-trona« Pozza s 3:1 in se povzpel na vrh la lige. Zaradi slabše razlike v golih sta za zdaj za njim tudi Barcelona in Atletico Madrid. Ulica dei Montecchi 6 E tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Sepp Blatter: »Sem čist« LONDON - Predsednik krovne nogometne zveze Fife v odhodu Sepp Blatter meni, da mu osebno ne morejo dokazati nobenega od očitkov, ki so se v zadnjem času zgrnili nanj in na organizacijo. Prav tako je v pogovoru za BBC izpostavil, da nogomet ni koruptiven -h korupciji so nagnjeni le nekateri posamezniki v njem, meni Švi-car.»Vem, kaj delam, vem, kaj sem naredil in tudi vem, česa nisem. Imam svojo čast in sem čist,« je dejal Blatter in dodal: »V nogometu ni podkupovanja. Je pa pri posameznikih, ki delujejo v nogometu. A to so človeški dejavniki.« atletika - Na svetovnem prvenstvu v Pekingu bosanska in hrvaška kolajna Balkanski dan PEKING - V Ptičjem gnezdu v kitajski prestolnici so na svetovnem atletskem prvenstvu ponovno podelili pet kompletov medalj, Jamajčan Usain Bolt in Američan Justin Gatlin pa sta bila najboljša v svojih skupinah v prvem krogu kvalifikacij na 200 m. Kenijec Nicholas Bett je na 400 m ovire s časom47,79 sekunde dosegel najboljši izid sezone na svetu, zlato pa so osvojili še svetovna rekorderja Kenijec David Rudisha na 800 m (1:45,84) in Etiopijka Genzebe Dibaba na 1500 m (4:08,09) ter Britanec Rutherford v skoku v daljino (8,41 m) in Kubanka Denia Caballero v metu diska (69,28 m). Superz-vezdnik Usain Bolt je dva dneva po osvojitvi naslova na 100 m slavil v svoji kvalifikacijski skupini na še enkrat daljši razdalji (20,28 sekunde). Olimpijski in svetovni prvak ter svetovni rekorder je dosegel 13. čas med vsemi. Sedmi čas je zmogel lastnik najboljšega izida sezone na svetu Gatlin (20,19), tudi z zmago v svoji skupini. Najhitrejši je bil presenetljivo Ramil Guliyev s turškim rekordom (20,01). Bett je presenetil na nizkih ovirah in ugnal Denisa Kudrjavceva, ki je tekel ruski rekord (48,05), bron pa si je z rekordom Bahamov pritekel Jeffery Gibson (48,17). Branilec naslova Jehue Gordon iz Trinidada in Tobaga ni nastopil na SP, kandidata za zlato Američan Johnny Dutch in Južnoafričan L.J. van Zyl pa sta izpadla že v polfinalu. Rudisha je bil na dva stadionska kroga najboljši že na olimpijskih igrah 2012 v Londonu in na SP leta 2011. Drugi je bil Poljak Adam Kszczot (1:45,08), evropski prvak, ki je bil pred dvema letoma svetovni dvoranski podprvak. Bron je osvojil 24-letni Amel Tuka za prvo atletsko odličje predstavnikov iz Bosne in Hercegovine na SP (1:46,30). Tuka, doma iz kraja Kakanj v okolici Zenice, trenira v Veroni. Njegov trener pa je Italijan Gianni Ghidini. Genzebe Dibaba je ugnala Kenijko Faith Chepngetich Kipyegon (4:08,96), bron pa je osvojila evropska prvakinja Si-fan Hassan iz Nizozemske (4:09,34), ki je luč sveta zagledala v Etiopiji. Branilka naslova Abeba Aregawi iz Švedske, ki je bila prav tako rojena v Etiopiji, je bila šele šesta (4:12,16). Dibaba je po dveh dvoranskih naslovih tokrat prvič prišla do svetovnega na prostem. Je sestra trikratne olimpijske zmagovalke Tirunesh Dibaba in srebrne z OI Ejegayehu Dibaba, njen bratranec pa je nekdanji olimpijski prvak Derartu Tulu. Tirunesh Dibaba je bila na tem SP že prva na 5000 m. Osemindvajsetletni olimpijski zmagovalec Rutherford, ki je tudi aktualni evropski prvak, je za osvojitev svojega prvega svetovnega naslova potreboval le dva uspešna skoka, pristal je še pri 8,29 metra, dvakrat je prestopil, v zadnjih dveh serijah pa sploh ni skakal. Oba njegova veljavna poskusa sta bila boljša od vse drugih konkurentov. Drugi je bil Avstralec Fabrice Lapierre (8,24 m), tretji pa Kitajec Wang Jianan (8,18 m). Denia Caballero je v prvi končni odločitvi dneva ugnala branilko naslova Sandro Perkovic (67,39 m). Najboljša hrvaška atletinja je bila v zadnjih letih nesporna kraljica meta diska, saj je med drugim ob olimpijski zmagi v Londonu in svetovnem naslovu pred dvema letoma v Moskvi osvojila tudi tri zaporedne evropske zlate medalje. V Pekingu ji je pred zadnjim, šestim metom, kazalo zelo slabo, saj je bila s 65,37 m šele četrta, nato pa je z drugo daljavo tekme zaostala le za Caballerovo, ki je do zmage prišla že s svojim prvim metom. Ca-ballerova je v kitajsko prestolnico prišla Bosanski tekač Amel Tuka (letnik 1991) je obenem ljubitelj nogometa. Navija za zeniški Čelik in madridski Real iaaf.org kot lastnica najboljšega izida sezone. Slovenci včeraj v Ptičjem gnezdu niso tekmovali. »Azzurra« Grenot pa je v teku na 400 m osvojila le 14. čas in se ni uvrstila v finale. IZIDI, končne odločitve (5): Moški, 800 m: 1. David Rudisha (Ken) 1:45,84; 2. Adam Kszczot (Pol) 1:46,08; 3. Amel Tuka (BIH) 1:46,30; 4. Ferguson Cheruiyot Rotich (Ken) 1:46,35; 5. Pierre-Ambroise Bosse (Fra) 1:46,63; 400 m ovire: 1. Nicholas Bett (Ken) 47,79 izid sezone na svetu; 2. Denis Kudrjavcev (Rus) 48,05; 3. Jeffery Gibson (Bah) 48,17; 4. Kerron Clement (ZDA) 48,18; 5. Boniface Mucheru Tumuti (Ken) 48,33; daljina: 1. Greg Rutherford (VBr) 8,41; 2. Fabrice Lapierre (Avs) 8,24; 3. Wang Jianan (Kit) 8,18; 4. Gao Xinglong (Kit) 8,14; 5. Li Jinzhe (Kit) 8,10. Ženske, 1500 m: 1. Genzebe Dibaba (Eti) 4:08,09; 2. Faith Chepngetich Kipyegon (Ken) 4:08,96; 3. Sifan Hassan (Niz) 4:09,34; 4. Dawit Seyaum (Eti) 4:10,26; 5. Laura Muir (VBr) 4:11,48. Disk: 1. Denia Caballero (Kub) 69,28; 2. Sandra Perkovic (Hrv) 67,39; 3. Nadine Muller (Nem) 65,53; 4. Yaime Perez (Kub) 65,46; 5. Julia Fischer (Nem) 63,88. DANES - Končne odločitve (5): 13.00 palica, ženske; 13.05 kopje, moški; 14.10 400 m ovire, ženske; 15.00 3000 m zapeke, ženske; 15.25 400 m, moški Vinjeni Fajdek plačal kar z zlato kolajno Svetovni prvak v suvanju krogle, Poljak Pawel Fajdek, je poskrbel za svojevrsten spodrsljaj: zlato kolajno, ki jo je osvojil v ponedeljek, je uporabil kot plačilno sredstvo. Ko se je v noči na torek v vinjenem stanju vračal v hotel, Fajdek pri sebi ni imel denarja. Taksistu je kar podaril zlato kolajno. Velikan iz kraja Swiebodzice se je šele v hotelski sobi, ko se je streznil, zavedal, kaj je storil in je nemudoma poklical policijo, ki je nemudoma poiskala taksista. Slednji se je sprva upiral, nato pa je le vrnil kolajno Poljaku. APrimorski ~ dnevnik v riu de janeiru Žbogarja (ne) skrbi onesnaženost IZOLA - Slovenski jadralec Vasilij Žbogar je predolimpijsko regato na morju pred Rio de Janeirom v floti 20 finnov končal na 13. mestu. Bolj kot uvrstitev so zanj pomembne informacije, ki jih je dobil o bodočih olimpijskih prizoriščih. »Z rezultatom zanesljivo nisem zadovoljen. A s staro opremo, s katero sploh še nisem jadral, in po poškodbi kakšnega vidnejšega rezultata niti nisem pričakoval,«je o tekmovalnem razpletu povedal Žbogar, ki je v dneh v Riu dobil veliko koristnih informacij za olimpijske igre prihodnje leto. »Bistvo te regate je bilo spoznavanje re-gatnih polj in preverjanje logistike. Med polji so velike razlike, v zalivu je močan tok in skoraj nič vala, na odprtem pa je toka veliko manj in zelo visok val,« je o prizorišču povedal slovenski jadralec. Ena od težav jadralcev je tudi precej onesnaženo morje. Žbogar pravi, da prireditelje čaka še precej dela na okoljskem področju: »V zalivu je voda res precej onesnažena in treba je biti zelo pazljiv. Organizatorji se bodo morali kar precej potruditi, da bodo zmanjšali onesnaženost. Na odprtem pa ni tako grozno.« Na regatna polja pred Riom se bo še vračal, saj meni, da zaradi zahtevnih razmer in prilagajanj potrebuje čim več treningov. »Program treningov smo okvirno pripravili, računamo, da bo treba na olimpijskem prizorišču opraviti od 40 do 60 dni.« KIRILENKO - Le dva meseca po koncu svoje uspešne košarkarske kariere so 34-letnega Andreja Kirilenka izvolili za predsednika ruske košarkarske zveze. Ena prvih nalog Kirilenka bo izboljšati odnose med rusko košarkarsko zvezo in Mednarodno košarkarsko zvezo (Fiba). X - Včeraj je nogometna zveza (končno) objavila koledarje B- in C-lige (prvenstvi se bosta začeli 5. in 6. septembra). V B-ligi sta dve ekipi označeni le z znakom X, saj bomo šele konec tedna vedeli, ali bo zvezno sodišče zveze sprejelo priziv klubov, ki so bili vpleteni v zadnjo stavniško afero (Catania, Teramo). V C-ligi bo Pordenone igral v skupini A. LIGA PRVAKOV - Play-off (povratne tekme): Monaco - Valencia 2:1, Mal-mö - Celtic 2:0, Dinamo Zagreb -Skenderbeu 4:1, Šahtjor - Rapid Dunaj 2:2, Maccabi Tel Aviv - Basel 1:1. V fazo skupin so napredovali: Šahtjor, Maccabi, Valencia, Dinamo in Malmö. Danes: Bayer Leverkusen - Lazio. ODBOJKA - Svetovno prvenstvo U23: Italija - Združeni arabski emirati 3:0. Tržačan Elia Bossi je dosegel 8 točk. kolesarstvo - 4. etapa španske Vuelte Neustavljivi Alejandro Valverde Shelly, Lignano in Portogruaro Zlata svetovna kolajna Jamajčanke Shelly Ann Fraser-Pryce precej diši po deželi Furlaniji Julijski krajini. Oziroma Lignanu, kjer ženska različica Usaina Bol-ta trenira že dobrih deset let. Hotel Frai i Pini (v lasti družine Vaccari) v Lignanu, kot piše furlanski časopis Messagero Veneto, je drugi dom še ne 29-letne ja-majške atletinje (rodila se je v Kingstonu), ki je dvakratna olimpijska prvakinja v teku na 100 m. Tretji skalp bo skušala osvojiti prihodnje leto v Riu de Janeiru, na katere se bo bržkone znova pripravljala v naši deželi. Shelly Ann Fraser se je na pekinškem svetovnem prvenstvu predstavila z originalno pričesko (in rumenimi rožicami), ki spominja na barve jamajške zastave. Pred odhodom na Kitajsko ji je pričesko uredila Nigerijka, ki stanuje v Portogruaru. CADIZ - Španec Alejandro Valverde je zmagovalec četrte etape kolesarske dirke po Španiji. Kolesar ekipe Movistar je imel v sprintu skupine, ki se je izoblikovala na zadnjem vzponu, več moči od zmagovalca tretje etape Slovaka Petra Sagana, tretje mesto pa je zasedel še en Španec Daniel Moreno. V skupnem seštevku je vodstvo zadržal Kolumbi-jec Johan Chaves. Kolumbijec, kolesar ekipe Orica GreenEdge, je v četrti etapi zasedel deseto mesto, za zmagovalcem je zaostal tri sekunde. S tem je zadržal prednost petih sekund pred drugouvrščenim Nizozemcem Tomom Dumoulinom. Slovenska predstavnika Luka Mezgec in Matej Mohorič na cilj 209 kilometrov dolge preizkušnje od Estepone do Vejerja nista prišla z najboljšimi, zaostala sta šest minut in si tudi v skupnem seštevku nabirata zaostanek. Četrta etapa je bila ena bolj predvidljivih na letošnji Vuelti. Razlog za to je bil trasa, ki je bila v večjem delu ravninska, jasno pa je bilo, da bodo odločilni zadnji štirje kilometri. Kolesarje je namreč v zadnjem delu čakal kratek, a neugoden vzpon, po nekaj sto metrih ravnine pa je bil tudi cilj na vrhu blagega klanca. In bolj ali manj je jasno, kdo se v takih ciljih najbolje znajde. Favoriti so tudi dejansko upravičili svoje vloge, še posebno to velja za Valverdeja. 1 4 Sreda, 26. avgusta 2015 ŠPORT / odbojka - Združena ekipa Olympia Val Soča v B2-ligi Trener Marchesini: »Treba bo kar precej trenirati« Prvi tedni bodo minili predvsem v znamenju fizične priprave bumbaca □ Obvestila Prvenstvo moške državne B2-lige se bo začelo šele konec oktobra, toda odboj-karji goriške združene ekipe Olympie Vala Soče so se na prvem treningu zbrali že v ponedeljek. »Želel sem si, da se zberemo prej kot druge ekipe, ker se moramo zelo dobro pripraviti na letošnjo zahtevno sezono,« je napovedal trener Fabrizio Marchesini, ki bo v Gorici treniral tretje leto. »Ta teden bomo trenirali še z okrnjeno zasedbo, saj so nekateri igralci na dopustu. Slika bo bolj jasna prihodnji teden, ko naj bi tudi vedeli, kako bo s podajalcem Stefanom Rigo-natom ter drugimi, za katere se še zanimamo. Dva meseca pred začetkom prvenstva, smo dejansko brez korektorja. Skušali bomo prepričati Matijo Komjanca, da bo znova igral v tej vlogi,« je malo za šalo, malo zares dejal Marchesini. Združeno ekipo sta po lanski uspešni sezoni v B2-ligi zapustila dva stebra moštva: Jernej Terpin je športno kariero nadaljeval pri ljubljanskem prvoligašu ACH Volley, medtem ko se je Riccardo Gastaldo zaradi študijskih obveznosti preselil v Milan. »Luca Lavrenčič pa je pred začetko poletja, skupaj z drugimi člani svoje družine, odprl bar v kraju Tenerife na Kanarskih otokih. Letos dvomim, da se nam bo pridružil. Sandi Persoglia pa si je zlomil kost na roki in ga nekaj mesecev ne bo. Skratka, imamo tudi precej smole,« je še dejal Marchesini, ki se vsekakor veseli prihoda dveh novih odbojkarjev iz Gumina: »Gabriele Zampar in Pietro Rig-hini sta mlada in ambiciozna igralca. V lanski sezoni sta se izkazala v deželni C-ligi. Prepričan sem, da nam bosta letos v veliko pomoč. Res je, da bomo pogrešali bolj izkušene starejše igralce. Ampak to me sploh ne straši, rad imam take izzive in rad de- lam z mladimi. Treba pa bo veliko trenirati.« Kateri bo glavni cilj Olympie Vala Soče v novi sezoni? »Glede na zelo mlado zasedbo bomo ciljali na obstanek v ligi, ki bo letos štela le 12 ekip. Kar tri pa bodo izpadle v nižjo ligo. Drugo leto bo namreč stopila v veljavo reorganizacija prvenstev. Združili bodo B1- in B2-ligo.« Marchesini je obenem povedal, da so se številne ekipe v skupini C B2-lige okrepile. »Vključno s Slogo Tabor, ki bi lahko letos odigrala pomembno vlogo.« V skupini C B2-lige bo goriška združena ekipa v prvem krogu, 31. oktobra, na domači telovadnici Špacapan gostila Slogo Tabor. (jng) košarka - Deželna C-liga silver Ambiciozni Bor in pomlajeni Breg V deželnem košarkarskem prvenstvu C-liga silver bosta tudi letos nastopala svetoivanski Bor in dolinski Breg, ki sta s pripravami začela že prejšnji teden. V obeh klubih je nekaj novosti. BOR - Članski ekipi se je od ponedeljka, prejšnji teden so trenirali le nekateri košarkarji Bora, pridružil tudi nov pomožni trener, Aldo Barzellato, že strokovni sodelavec Feruccia Menguccija v času nastopanja v državni C-ligi. Prvi trening so opravili tudi nekdanji kapetan Daniel Crevatin, z dopusta pa sta se vrnila še Giacomo Basile in Niko Daneu. Mlajši brat Tomaž Daneu bo letos igral na dveh frontah: v sklopu projekta Jadran bo nastopal z moštvom Under 20, na razpolago pa bo tudi Borovi članski ekipi. Postava je zelo podobna lanski. Iz Na Proseku 1. Dinkel Acker Cup v organizaciji FC Primorje Drevi bo proseško FC Primorje organiziralo nogometni večer za svoje navijače in ljubitelje nogometa nasploh. Vodstvo Primorja se je odločilo, da bo turnir poimenovalo Dinkel Acker Cup (nekoč je proseški klub v poletnem času vrsto let organiziral tradicionalni Memorial bratov Husu). »Navezali smo stike s predstavniki pivovarne iz nemškega Stuttgarta, ki so sprejeli pokroviteljstvo nad turnirjem. Poleg naše ekipe bosta nastopali še do-berdobska Mladost in Domio,« je dejal športni vodja Primorja Ezio Marconi. Že ob 18.00 bodo na domači Rouni odprli kioske. Prva tekma bo na sporedu ob 19.30. Nasproti si bosta stali ekipi Primorja in Domia. Ob 20.30 bo poraženec s prve tekme igral proti doberdobski Mladosti. Slednja se bo ob 21.30 pomerila še z zmagovalcem s prvega srečanja. »Vseskozi bodo delovali dobro založeni kioski. Ponujali bomo specialitete na žaru ter nemško pivo seveda. Večer pa se bo nadaljeval s glasbenim vložkom DJ Jack Rabbit Slim, ki bo predvajal uspešnice iz 50 let prejšnjega stoletja. V REPNU - Danes ob 20.30 bodo mladinci Krasa igrali proti članski ekipi Campanelle (2. AL). košarkarskih igrišč se je trenutno umaknil Dimitri Bocciai. Iz delovnih razlogov je Bor zapustil Mattia Pizziga, Bonetta pa bo nastopal v C-ligi gold pri Falconstar-ju. Novi imeni sta Jacopo Marchesan in Enrico Možina. Ekipa je v dveh letih novega Ober-danovega ciklusa pridobila številne izkušnje. Z vrnitvijo nekdanjega kapetana Daniela Crevatina in potrditvi nastopov v borovem dresu Marusiča, pri Boru ciljajo na nastop v play-offu. Dobra novica je tudi vrnitev Petra Sosiča, ki za zdaj le trenira s člansko ekipo. BREG - S treningi so začeli tudi v Dolini. Delovno skupino sestavljajo predvsem mladi. Pri Bregu naj bi namreč letos zaupali mlajšim silam. S člansko ekipo bodo v tej sezoni trenirali tudi mladinci ekipe Under 20. Gelleni in Zobec, ki sta bila že na Jadranovem spisku, sta se odločila za nastop z dolinskim klubom v C-li-gi silver. Prišel je zelo izkušeni Marco Carra (lani Pallacanestro Trieste v A2-ligi), odšla sta bratranca Grimaldi. Vodstvo kluba pa se še pogovarja s Semcem in Slavcem. Pod drobnogledom trenerja Kra-šovca je še Davide Vecchiet, ki je prejšnjo sezono miroval. V dolinski telovadnici te dni s košarkarji Brega trenira tudi Goran Jagodnik, do pred kratkim član ljubljanske Olimpije, ki stopnjuje formo v pričakovanju nove košarkarske sezone. (mar) ŠPORTNA ŠOLA POLET/KONTOVEL obvešča, da se bodo treningi vseh skupin začeli s sledečim urnikom: minibasket starejši (2005/06) začetek v ponedeljek, 31.8. vsak dan od 17.30 do 18.45 v Prosvetnem domu na Opčinah; od 14.9. s stalnim urnikom v ponedeljkih, sredah in petkih od 16.00 do 17.15 v telovadnici Ervatti pri Brišči ki h (vaditelja Andrej Vremec in Erik Piccini); minibasket mlajši (2007/08/09) začetek v ponedeljek 7.9. vsak dan od 16.30 do 17.30 v Prosvetnem domu na Opčinah; od 15.9. s stalnim urnikom v torkih in četrtkih od 16.15 do 17.15 v telovadnici Ervatti pri Briščikih (vaditelja Damjan Košuta in Jana Croselli); mikrobasket (2010/11) od 15.9. s stalnim urnikom v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 v telovadnici na Kontovelu (vaditelja Jana Croselli in Andrej Vremec). Info na tel. 338/5889958 (Andrej Vremec), na e-mail poletkosarka@libero.it ali na naši facebook strani www.facebook.com/polet.kontovel. AŠD POLET - Ženska košarkarska sekcija vabi na mesec odprtih vrat. Dekleta, ki želijo poskusiti igranje košarke, se lahko pridružijo treningom, ki se bodo začeli v ponedeljek, 24. avgusta. Za informacije in urnike pokličite na tel. 3382839807 (Marina). TENIŠKA SEKCIJA pri AŠZ Gaja organizira od ponedeljka, 7. septembra, kot uvod v novo vadbeno sezono tridnevni začetniški in nadaljevalni tečaj za osnovnošolce in srednješolce. Pojasnila in prijave sprejema Mara na tel. št. 3898003486. ŠD KONTOVEL organizira odbojkarski kamp v sodelovanju z ZSSDI. Igra, treningi v telovadnici in na odprtem igrišču, beach volley, zabava. Za deklice letnikov 2002-2008, od 31. avgusta do 5. septembra od 8.00 do 16.00 na kontovelskem igrišču. Prijave do 25. avgusta. Info: 3288299227 (Tania) ali 3479037995 (Ilenia). AŠD SOKOL in ZSSDI organizira Poletni športni kamp na odprtem igrišču Sokola v Nabrežini od ponedeljka, 31. avgusta do petka, 4. septembra, za otroke letnikov 2001-2008. Prijave do 25. avgusta na tel. 3408556304 (Marko) in 3488850427 (Lajris) ali na csdasdsokol@gmail.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSSDI organizirata poletni center »Plesalček« za otroke od 3 do 8 let od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici OS Bevk na Opčinah. Urnik: 7.3017.00, kosila in malice vključeni. Info in vpis na tel.: 3343611757 (Kristina), info@cheerdancemillenium.com. KOLESARSKI KLUB ADRIA iz Lonjerja prireja tudi letos,v nedeljo, 6. septembra, netekmovalni kolesarski »Maraton prijateljstva Ljubljana - Trst«, s startom ob 9.30 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Za informacije in prijave (do vključno, 29. avgusta) pokličite na 3356140379 (v večernih urah). NK KRAS, pod pokroviteljstvom ZSSDI, prireja nogometni kamp od 31. avgusta do 4. septembra, od 8.30 do 13.00 na nogometnem igrišču v Repnu za dečke in deklice letnikov 200310. Vpis do 24. avgusta. Prijave in info na tel. 0402171044, 3332939977 (Roberta) in 3393853924 (Emanuela). KK BOR in ZSŠDI organizirata celodnevni Košarkarski Kamp na Stadionu 1. maja, namenjen deklicam in dečkom od 6. do 12. leta od ponedeljeka 31. avgusta do petka 4. septembra. Za informacije in vpis: Karin Malalan 3406445370 ali karinmalalan@gmail.com. Rolkarji Mladine tekli tudi na vrh »velikanke« v Planici Ker avgusta ni na koledarju tekmovanj, so se rolkarji ŠD Mladina iz Križa odpravili na priprave v Planico, kjer so utrjevali kondicijo in pilili tehniko. Rolkarji so trenirali pod vodstvom trenerjev Ane Košuta, Alexanderja Tretiacha in Jane Prašelj. Treningi so predvidevali tek po stopnicah na najvišjo skakalnico, trening v reber na Žlebeh (Nevejsko sedlo), rolkarski trening na kolesarski stezi iz Planice čez Kranjsko Goro do Mojstrane, trening v fitnesu, plavanje v bazenu v Kranjski Gori ter rol-kanje na cesti z 18% naklonom, ki gre iz Krainberga (Avstrija) na Korensko sedlo. Zadnji dan je bil namenjen pohodništvu: mladi rolkarji so se podali na bližnjo Tro-mejo - Peč 1508 m. Naslednja tekma bo 5. in 6. septembra v dolini Aoste. Smučarji SK Devin so se z gumenjaki spustili po Soči Injekcija adrenalina na smučarje SK Devin Smučarji SK Devin so se vrnili s petdnevnih kondi-cijskih priprav iz Bovca in Kobarida. Suhe treninge je vodil trener Aleš Sever. Otroci so v petih dneh bivanja v Kobaridu trenirali v telovadnici in na prostem, kjer so razvijali koordinacijo, agilnost, hitrost, ravnotežje ter splošno moč. Poleg tega so tudi kolesarili in rolali. Za malo adrenalina pa je bilo poskrbljeno na raftingu, canyoningu ter s spustom po jeklenicah (zipline). Namen priprav je bil, pripraviti se čim bolje na jesenski del smučarske sezone, ko se začnejo bolj intenzivni treningi na ledenikih. V začetku septembra pa jih čaka zadnja tekma v slalomu na rolerjih v letošnjem letu. Skupinski »selfie« rolkarjev ŠD Mladina na planiški skakalnici / RADIO IN TV SPORED Sreda, 26. avgusta 2015 15 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 10.30 Effetto Estate 11.30 Mezzogiorno Italiano 12.25 Serija: Don Matteo 14.05 16.40 Estate in diretta 17.50 Nad.: Legami 18.50 Igra: Reazione a catena 20.30 TecheTecheTe 21.20 Nad.: Cedar Cove 23.35 Buono Brutto Cattivo RAI2 6.00 Nad.: Lena 6.20 Nad.: Il tocco di un angelo 7.05 Serija: Le sorelle McLeod 8.35 Serija: Il nostro amico Charly 10.0013.30 Rubrike 10.50 Cronache animali 11.20 Serija: Il nostro amico Kalle 12.10 Serija: La nostra amica Robbie 13.0017.55, 18.15, 20.30, 23.45 Dnevnik in vreme 14.00 Film: Marie Brand e il momento della morte (krim.) 15.35 Serija: Senza traccia 17.00 Serija: Guardia costiera 18.00 Šport 18.50 Serija: Il commissario Rex 21.00 Nan.: The Millers 21.20 Serija: Scorpion RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Agora 10.05 Film: Ligabue (biogr.) 11.15 Nad.: Doc Martin 11.55 14.00, 18.55, 23.30 Dnevnik, vreme in rubrike 12.15 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.15 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Dok. film: Gente di Roma 17.35 Geo Magazine 20.00 Blob 20.10 Nan.: Tre mogli per un papa 20.35 Nad.: Una mamma imperfetta 20.40 Nad.: Un posto al sole 21.15 Chi l'ha visto? RAI4 12.45 19.40 Once Upon a Time 13.35 Mako Mermaids 14.30 Stargate Atlantis 15.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 Andromeda 16.05 Star Trek: Enterprise 16.55 Doctor Who 17.40 Novice 17.45 Film: The Wild Stallion (dram.) 20.25 Star Trek: Next Generation RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 19.30 Nad.: Terra Nostra 12.55 Film: La fuga de-gli innocenti (dram.) 13.40 The Cooking Show - Il mondo in un piatto 14.10 Gran-Premium 14.20 Nad.: La ladra 15.15 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.20 Nad.: Avvocati 17.00 Nad.: Tutti paz-zi per amore 17.50 Novice 17.55 Nad.: Bat-ticuore 18.45 Nad.: La signora in rosa 20.20 Nad.: Linda e il brigadiere 21.20 Made in Sud RETE4 CANALE5 21.15 Film: Nella rete del serial killer (toiler, '08, i. D. Lane) 22.40 Film: 13 (triler) _RAI5_ 14.15 1000 giorni per il pianeta Terra 15.00 Wild Africa 16.05 Cinque buoni motivi 16.15 Film: Dramma della gelosia (tutti i particolari in cronaca) (dram.) 18.05 Novice 18.10 20.40 Passepartout 18.40 Grandi giardini di Francia 19.45 Andy Warhol's Factory People 21.15 Museo Italia: Raffaello e Michelangelo 22.10 Art of... America 23.05 Glasba: Elvis on Tour RAI MOVIE 13.55 Film: Il mistero Von Bulow (dram., '90, i. J. Irons) 16.00 Film: Matrimonio in bianco (kom.) 17.40 0.55 Novice 17.45 Film: California (vestern, '77) 19.35 Film: Una vacanza bestiale (kom., It., '80) TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 12.40 Italia economia e prometeo 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Qui studio a voi stadio 18.00 Riunione di redazione 19.00 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 21.00 Azzur-ro Italia 23.30 Film: Indiscreto (kom.) LAEFFE 6.50 Serija: Magnum, P.I. 7.55 Nad.: Kojak 9.25 Nad.: Bandolera 10.30 20.30 Dalla vo-stra parte 11.30 18.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in gial-lo 14.00 Nad.: I delitti del cuoco 16.2519.35 Ieri e oggi in Tv 16.35 Film: Ma che sei tut-ta matta? (kom.) 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 21.15 Film: Mani di velluto (kom., It., '79) 23.35 Film: L'onorevole con l'amante sotto il letto (kom., It., '81, i. L. Banfi) 11.05 20.10 Bourdain: Senza prenotazione 12.55 19.00 II cuoco vagabondo 15.00 Viag-gi nudi e crudi 16.00 David Rocco: Dolce vita 17.05 Jamie: Menü in 15 minuti 18.05 Jamie Oliver in Italia 21.05 Dok. film: Tsunami, il giorno dopo 22.45 Dok.: Picasso CIELO 12.15 13.15 MasterChef Australia 14.15 15.15 MasterChef Italia 16.15 Agenti Spe-ciali Property - Los Angeles 17.15 Buying & Selling 18.15 Fratelli in affari 19.15 19.45 Affari al buio 20.15 20.45 Affari di famiglia 21.10 Film: Terremoto 10.0 (zf) 23.00 Film: La novizia (erot.) 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Nad.: I Cesaroni 11.00 Aktualno: Forum 13.0019.55 Dnevnik in vreme 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Una vita 15.10 Film: Un padre di troppo (kom.) 18.05 Nad.: Dov'e mia figlia? 18.45 Nad.: Il segreto 20.40 Paperissima Sprint - Estate DMAX 21.10 Film: Cuore selvaggio (pust.) 23.50 Film: La vita facile (kom.) _ITALIA1_ 6.40 Serija: The Middle 7.30 Risanke in otroške oddaje 8.20 Serija: Super Car 10.25 Nad.: Smallville 11.25 Serija: Chuck 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.45 Nan.: Simpsono-vi 14.35 Nan.: The Cleveland Show 15.00 Nan.: Futurama 15.25 Nan.: Due uomini e mezzo 16.20 Serija: Royal Pains 18.15 Nan.: Camera Café 19.25 Serija: C.S.I. - Scena del crimine 21.15 Film: Splash - Una sirena a Manhattan (kom., '84, i. T. Hanks) 23.15 Film: Suspiria (horor, '77) 21.10 Film: Contagion (zf, '11, i. M. Damon, K. Winslet, J. Law) 23.15 Champions League - Speciale _IRIS_ 13.25 Film: La controfigura (krim.) 15.10 Film: Col ferro e col fuoco (pust.) 17.15 Film: Il mistero di Bellavista (kom.) 19.15 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Il colore della notte (dram., '94, i. S. Bakula) 23.25 Film: La moglie dell'astro-nauta (triler, '99, i. J. Depp, C. Theron) _LA7_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria d'estate 14.00 Serija: Starsky & Hutch 16.00 Serija: Ironside 18.00 Serija: Il com-missario Cordier 20.35 In onda 21.10 Film: The Getaway (pust.) 23.15 Film: Cuore di tuono (triler) _LA7D_ 6.301 menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 11.00, 19.00 Cuochi e fiamme 8.15 I menu di Benedetta 13.00 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Crossing Jordan 17.00 23.10 Cambio moglie 18.55 Dnevnik 21.10 SOS Tata 12.30 Container Wars 13.20 20.20 Rimo-zione forzata 14.10 Quando meno te lo aspetti 15.05 Way Out West 15.55 A mani nude nella palude 16.50 Bear Grylls: l'ul-timo sopravvissuto 17.45 Uomini d'acciaio 18.35 Affare fatto! 19.30 Banco dei pugni 21.10 World's Top 5 22.00 L'impero delle macchine 22.55 Sollevamento case SLOVENIJA1 6.10 Odmevi 7.00 Najboljše jutro 9.05 Kviz: Vem! 9.50 Nan.: Danes dol, jutri gor 10.30 Slovenski pozdrav 12.00 Dok. film: Pozabljeni Slovenci 13.00 15.00, 17.00, 18.55, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Intervju 14.25 Dok. serija: City Folk 15.10 Moj gost/Moja gostja 15.40 Kviz: Male sive celice 16.25 Dok. odd.: Zdravje Slovencev 17.25 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 17.55 Novice 18.00 Risanke in otroške serije 18.20 Nad.: Vrtičkarji 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Žirafada (dram.) 21.25 Kratki film: Kam 22.00 Odmevi 23.05 Poletna noč SLOVENIJA2 6.00 Otroški kanal 7.00 8.55 Risanke in otroške odd. 8.30 Zgodbe iz školjke 9.05 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 9.3019.05, 23.00 Točka 10.15 Najboljše jutro 13.00 23.45 Atletika: SP, prenos 15.35 Dok. odd.: Šiša Pangma 16.20 Dok. serija: Naši vrtovi 16.50 Judo: SP, pon. 17.45 Nan.: Začnimo znova 18.15 Dok. serija: Trans Kanada 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Imago Sloveniae 2015 20.40 Portret: Zlatorogova pesem 21.05 Nan.: Se zgodi 21.35 Film: Majhne zgodbe (dram.) _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City Folk 14.55 Istrska potovanja 15.30 Vesolje je... 16.00 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.35 Vrt sanj 17.20 Istra in... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Webolution 21.00 Boben 22.15 Atletika: SP 23.15 Arhivski posnetki POP TV 7.00 Risanke in otroške serije 8.25 10.20, 11.30, 12.40 TV prodaja 8.40 17.20 Nad.: Zaljubljen do ušes 10.35 16.00 Nad.: Grehi preteklosti 11.45 15.05 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.55 Serija: Kamp razvajencev -Matere in hčere 14.00 20.00 Serija: Kar bo, pa bo 17.00 18.55, 22.55 Novice in vreme Sreda, 26. avgusta La 7, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Getaway! ZDA 1972 Režija: Sam Peckinpah Igrajo: Steve McQueen, Ali MacGraw, Ben Jonhson in Al Lettieri Srečni konec Peckinpaho-vega policijskega westerna, ki so ga leta 1972 označili za eno najprijetnejših filmskih zgodb leta, nekako nasprotuje nasilju in pesimizmu, ki zaznamujeta celotno filmsko pripoved. Režiser je kamero uprl v samosvojega roparja Doca. Ta je do pred kratkim tičal v zaporu, a neki politik se je zavzel za Docovo prostost: v zameno bo bivši zapornik moral oropati banko. Docu podvig uspe, za tem pa se ne drži domene in pobegne z ženo in denarjem v Mehiko. Njun pustolovski beg zasleduje policija, a tudi Docov pajdaš, za katerega je ropar milislil, da je umrl ... KANAL A 7.00 18.00 Svet 7.55 12.55 Serija: Družinsko bojišče 8.2017.00 Serija: Vzgoja za začetnike 8.45 Risanke in otroške oddaje 10.35 11.40, 13.20 Tv prodaja 10.50 13.50 Nad.: Ljubke lažnivke 11.5517.25 Serija: Lepo je biti sosed 12.30 Serija: Prijatelja pod odejo 14.50 Film: Družinska loterija (kom.) 18.55 Film: Točka trčenja (triler) 20.35 UEFA Liga prvakov: Club Brugge - Manchester United 22.35 Serija: Nepraktični šaljivci 22.55 UEFA Liga prvakov: vrhunci dneva PLANET TV 21.00 Film: Zaobljuba ljubezni (dram., '12, i. C. Tatum, R. McAdams) 23.30 Serija: Gasilci v Chicagu 0.20 Serija: Franklin in Bash 10.55 17.30 Nan.: Prijatelji 11.30 Tv prodaja 12.00 Film: Moj George (dram.) 13.45 Nad.: Sulejman Veličastni 15.45 Film: Branje, pisanje in ljubezen (rom.) 18.05 Nan.: Nor, zmeden, normalen 19.00 21.55 Danes 19.25 Planet Debate 19.50 Vreme in šport 20.00 Film: Spet ti (kom.) 22.10 Nan.: Bratovščina rdečih zapestnic RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Katerina Citter in Boris Devetak; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert: Kingston, 1. del; 11.00 Studio D; 11.15 Srečanje z Oskarjem Kjudrom; 12.15 Operetne promenade; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Renato Ferrari: Murva Fabianijevih - 3. del, sledi Music box; 18.00 Odporništvo v ženskih očeh, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.00 Dobro jutro!; 6.25, 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 8.05 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 11.00 DIP; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Poletna promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jamcoast radio; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia della vacanze; 9.35 Appuntamen-ti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 11.35, 14.35, 18.00, 19.00, 23.00 Glasba; 11.00, 21.00 L'argomento; 13.00, 22.00 Il cammi-no del Nord; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 15.00 Souvenir d'Italy; 16.00, 17.35 E... state freschi; 17.00 Playlist; 20.00 Album Charts; 22.30 Sonoricamente Puglia; 0.00 Nottetempo. XPrimmki ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 16 Sreda, 26. avgusta 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / ¡2 Sonce vzide ob 6.18 in zatone g ob 19.55 Dolžina dneva 13.37 Luna vzide ob 17.24 in zatone ob 3.24 2011 - Marsikje po Slovesno niji se je čez dan znova segrelo nad 35 °C. z V Metliki so izmerili 37,8 °C, v Dobličah pri o Črnomlju, Cerkljah ob Krki in Bizeljskem 37,0 < °C, v Ljubljani 36,0 °C in v Biljah pri Novi Gorici 35,8 °C. Danes: ob 2.18 najnižje -41 cm, ob 8.36 najvišje 25 cm, ob 14.07 najnižje -11 cm, o ob 19.45 najvišje 36 cm. 2 Jutri: ob 2.51 najnižje -50 cm, ob 9.05 najvišje 33 cm, ob 14.52 najnižje -19 cm, ob 20.28 najvišje 43 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22,9 stopinje C. 500 m...........15 1000 m...........13 1500 m...........11 2000 m............9 2500 m............6 2864 m............4 UV indeks bo ob jasnem vremenu sredi dneva po nižinah dosegel 7 in v gorah 8,5. Pozabil, kje je parkiral in tri tedne iskal avtomobil Deček nehote poškodoval sliko, vredno 1,3 milijona evrov HANNOVER - Norveški turist je potreboval tri tedne, da je našel svoj avtomobil v nemškem mestu Hannover. 78-letni Norvežan, ki je potoval iz Andore v Oslo, je med postankom v Hannovru pozabil, kje je parkiral svoj avtomobil. Norvežan je v Hannovru svoje vozilo parkiral na stranski ulici in odšel v mestno jedro. Med ogledovanjem mesta je izgubil list papirja, na katerega si je zapisal naslov ulice. Na pomoč mu je priskočil domačin Gertrud Kreuter, ki mu je pomagal pri iskanju avtomobila in mu ponudil prenočišče. Po treh tednih se je iskanje končalo, ko je domačinka klicala na časopis Hannoversche Allgemeine Zeitung in prijavila avtomobil z nenavadno registrsko tablico, ki je že dlje časa parkiran pred njeno hišo. Izkazalo se je, da gre za izgubljeni avtomobil. f'v "i L' ' TAIPEI - 12-letni deček je na razstavi v Tajvanu poškodoval oljno sliko iz 17. stoletja, vredno skoraj 1,3 milijona evrov. V sliko italijanskega slikarja Paola Porpore je zaradi padca po nesreči naredil luknjo. Umetnina, naslovljena Rože, je del zbirke 55 slik, med katerimi je razstavljen tudi 200 milijonov vreden avtoportret Leonarda Da Vincija. Posnetek nadzornih kamer prikazuje dečka, ki se je pred padcem poskušal rešiti tako, da se je z roko oprijel starinske slike in s tem NEHOTE raztrgal platno. Predstavnik organizatorjev razstave, naslovljene Obraz Leonarda, je povedal, da zaradi poškodbe umetnine družine dečka ne bodo tožili. salzurg - Še do 30. avgusta prireditve festivala Salzburger Festspiele Bleščice kulture in mondenosti Fotografije in avtogrami kot po tekočem traku: Salzburg je mesto, ki se v poletnih mesecih, na najmanjši površini lahko ponaša z največjim številom svetovnih zvezdnikov glasbene scene. Tudi publika festivala je vredna rdeče preproge: med obiskovalci opernih predstav so na primer manekenka in bivša žena Micka Jaggerja Bianca, komisar Rex alias Tobias Moretti, princeske Auersperg, dedič dinastije Porsche, televizijski voditelj in igralec Thomas Gottschalk ... Ena od možnosti za hitrejši povra-tek domov po predstavah je novodobni rikšo. Ob paradi luksuznih avtomobilov in taksijev se obiskovalci gledališč lahko odločijo namreč za duhovito alternativo, ki jo prijazni, mladi kolesarji ponujajo, ko gre za krajšo pot znotraj slikovitega mestnega središča. Spremni program salzburškega festivala predvideva tudi možnost (pasivne) udeležbe na odprtih lekcijah znamenitih solopevcev. Poslušanje talentiranih, novih pevskih upov in primerjanje mnenj s priznanimi mentorji je dragocena vaja za vsakega pevca, pedagoga in tudi kritika. Poleg tehnike so napredki tudi stvar pravega mentalnega pristopa, zato mora mentor v najkrajšem času razumeti značaj pevca, posledično ubrati učinkovito strategijo. Pevki, ki je skušala biti vsestransko všečna, je kontratenorist Bejun Mehta povedal, naj ne opazuje od zunaj podobe izraženega čustva, saj ga mora občutiti v sebi. Umetne projekcije lahko zaslepijo publiko, a nimajo trajnega leska iskrene ekspresiv-nosti umetnika, ki služi glasbi. Tenorist Jonas Kaufmann kraljuje brez konkurence v srcih ljubiteljev operne glasbe: njegovo ime v zasedbi je sinonim za razprodano pred- Levo: Placido Domingo praznuje 40 let kariere na salzburškem odru; desno: Brigitte Hobmeier, letošnja interpretka vloge Pohote v Sleherniku marco borrelu, sf forster stavo. Letos je bila Fidelio operna predstava „z zlatimi vstopnicami": čeprav naj bi bila ženska protagonistka Beethovnove opere, je nastop Florestana tokrat popolnoma zasenčil Leonoro. Salzburški festival je s prejšnjim vodstvom uvedel običaj sklepnega, slavnostnega plesa. Letos pa se bo zaključil z glasbenim programom. Predsednica Rabl-Stadler je namreč ukinila mondeno navado, saj se mora festival osredotočati predvsem na kulturne cilje (in imidž), tudi ko gre za nabiranje sredstev. Placido Domingo praznuje 40 let kariere na salzburškem odru, od Don Carla leta 1975 do lanskega Trubadurja, ko je nastopil v baritonski vlogi (letos pa je odpovedal nastop v re-prizi). Festival mu je posvetil jubilejni gala večer, na katerem je praznoval in pel v družbi zvezdniških kolegov. Ikonski Riccardo Muti spada med najbolj priljubljene italijanske umetnike z redno prisotnostjo v festivalskem programu. Pred kratkim je prišla v javnost novica, da ga je bivši intendant salzburškega festivala-danes intendant milanske Scale- Alexander Pereira povabil, naj se po dolgi odsotnosti (in razburkanem odhodu) vrne v osrednje italijansko gledališče. Ekscentrična, črtasta majica z rdečimi, plastičnimi dodatki na ramenih: s tem vprašljivim outfi-tom je Anna Netrebko samo ena najvidnejših dam, ki si za salzburške večere privoščijo res bizarne toalete. V lokalnem časniku je modna strokovnjakinja naštela nezapisana pravila za neoporečni izgled: prepovedane so kratke hlače, telovadne copate in pokrivala. Moški se morajo uskladiti s stilom soproge, Za ogled Slehernika so priporočene avstrijske noše oz. Tracht. Dober izgled pa se lahko najpogosteje pokvari pri odpornih (ali pa kičastih) čevljih, ki jih veliko žensk uporablja predvsem v takih krajih, kjer je vreme zelo spremenljivo. S praktičnostjo ne gre pretiravati, kot je storil kolega, ki je za ogled predstave obul vrtne, svet-lomodre Crocs ... Letos je bilo v Salzburgu prehodno leto zaradi finančnih vprašanj in odhoda prejšnjega intendanta, ki ga bo v prihodnjem letu nasledil sedanji umetniški vodja festivala Wiener Festwochen Markus Hinterhäuser. Mediji so izpostavili dejstvo, da je bilo v le- tošnjem opernem programu več repriz in da je festival predstavil le tri premiere novih uprizoritev na tem področju (tudi medijskega leska in rumenih novičk je bilo nekoliko manj). Eden glavnih alegoričnih likov nepogrešljivega Slehernika je Pohota. Njena obleka je vedno vredna posebnega zanimanja (včasih izbira barve vpliva na splošni trend obiskovalk festivalskih predstav) in letos je mestni muzej v sodelovanju s festivalom razstavil kostume, ki so jih interpretke tega lika oblekle v zadnjem tridesetletju. Zanimivo pa je, da »eksponati« visijo s stropa muzejske dvorane znotraj salzburške stolnice. Hofmannsthalov misterij ostaja na pol poti med sakralno in posvetno dimenzijo. Rossana Paliaga