Revija za geografijo - Journal for Geography, 17-2, 2022, 55-68 MOBILNOST STAROSTNIKOV GLEDE NA NJIHOV KRAJ BIVANJA TER SPOL IN STAROST Maja Hadner Magistrica profesorica geografije in slovenskega jezika in književnosti, asist. Oddelek za geografijo Filozofska fakulteta Univerza v Mariboru Koroška cesta 160, SI - 2000 Maribor, Slovenija e-mail: maja.hadnerl@guest.um.si UDK: 911.3:314:331.556.2 COBISS: 1.01 Izvleček Mobilnost starostnikov glede na njihov kraj bivanja ter spol in starost Prispevek prinaša nekaj spoznanj o mobilnosti starostnikov, ki bivajo v različnih naseljih, se razlikujejo po spolu in starosti. Na osnovi podatkov, zbranih z anketiranjem, so bile ugotovljene pogostnosti odhodov od doma, najpogosteje prepotovane razdalje in pogosti načini premagovanja razdalj pri starostnikih. Zbrane podatke smo primerjali in iskali razlike glede na kraj bivanja, spol in starost. Ključne besede Kraj bivanja, mobilnost, spol, starost, starostniki Abstract Mobility of the Elderly According to Their Place of Residence and Gender and Age The article provides some insights into the mobility of elderly people living in different settlements, differing in gender and age. Based on the data collected by the survey, the frequencies of departures from home, the most frequently travelled distances and the common ways of overcoming distances in the elderly were determined. We compared the collected data and searched for differences in place of residence, gender and age of elderly people. Keywords Age, elderly, gender, mobility, place of residence Uredništvo je članek prejelo 8. 12. 2022. 21 M. Hadner: Mobilnost starostnikov glede na njihov kraj bivanja ter spol in starost 1. Uvod Starost je obdobje v človeškem življenju od zrelih let do smrti (Medmrežje 1); starostnik je človek v starosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je določila, da se obdobje starosti začne, ko človek dopolni 65 let. Starostniki so torej vsi, ki so stari 65 let ali več. To mejo za začetek starosti, 65 let, upošteva večina gerontologov, nanjo se nanašajo tudi podatki statističnih uradov. Tudi v geografiji z delitvijo prebivalstva v tri velike starostne skupine (mlado prebivalstvo do 15 let, zrelo prebivalstvo od 15 do 64 let) uvrščamo tiste, ki so stari 65 let ali več, med staro prebivalstvo. Ob tej določitvi, kdaj človek postane star, se strinjamo s Stoppardovo (1991), ki meni, da so telesna, duševna in socialna starost veliko pomembnejše od števila let, ki smo jih preživeli, hkrati pa svetuje, da se izogibamo opredelitvam, temelječih na starosti, kot na primer »biti prestar« za neko dejavnost. Opredelitev starosti je več, mi jo bomo pojmovali kot socialno kategorijo. Starostniki danes v razvitem svetu predstavljajo hitro naraščajočo, heterogeno socialno skupino, ki jo lahko tvori več različnih (pod)skupin prebivalcev. Med njimi obstajajo razlike v oblikah delovanja, potrebah, dejavnostih (Drozg 2020, 57-58). Ena izmed dejavnosti, ki se odraža v prostoru, je mobilnost. Mobilnost pomeni zmožnost gibanja oz. prehajanja med kraji z namenom zadovoljevanja potreb. Pojma mobilnost ne smemo zamenjevati s pojmom promet, saj se le-ta nanaša na prevoz ljudi in blaga, vozila, prometno infrastrukturo in prometna pravila. Drži pa, da s svojo mobilnostjo sodelujemo v prometu. Sodelovanje v prometu oz. mobilnost umeščamo med osnovne človekove dejavnosti. Te v socialni geografiji razumemo kot delovanje človeka v prostoru, ob tem, ko zadovoljuje svoje temeljne potrebe. Mobilnost starostnikov je pomembna, saj omogoča prehod med kraji, s tem pa zadovoljevanje potreb, ki so lahko zelo različne (velikokrat odvisne od psihofizičnega stanja, socialnih lastnosti, bivalnih razmer). Mobilnost veliko doprinese tudi k neodvisnosti starostnikov. Danes veliko starejših ljudi vozi avto, predvsem veliko žensk v primerjavi z obdobjem pred pol stoletja, precej jih uporablja kolo ali javni promet. Starostniki se vožnji običajno odpovejo, ko jim začne pešati vid, jim gibanje predstavlja napor oz. imajo težave z gibanjem ali jih začnejo pestiti bolezni. Med vozniki zato upada, med pešci pa narašča delež starejših starostnikov. Z višanjem starosti se zmanjšuje število izletov na osebo, ugotavlja Hojnik-Zupanc (1999), ki pojasnjuje tudi, da je mobilnost starostnikov povezana z dnevnim vedenjskim vzorcem, in sicer je ta mobilnost usmerjena v lokalni prostor, kamor je do življenjsko nujne infrastrukture mogoče priti peš ali s kolesom. Zmožnost gibanja v prostoru je pri večini starostnikov v soodvisnosti z njihovo kronološko starostjo. Starejši kot je posameznik, ožji je prostor, ki ga lahko samostojno obvlada. Z gotovostjo lahko trdimo, da so starostniki danes bolj mobilni v primerjavi s starejšimi ljudmi v preteklosti. V nadaljevanju bomo predstavili nekaj ugotovitev o mobilnosti starostnikov. Zanimalo nas je, kako pogosto odhajajo od doma, kolikšno razdaljo prepotujejo in na kak način potujejo. Ugotoviti smo želeli, ali na področju mobilnosti obstajajo razlike med starostniki, ki bivajo v mestu, na podeželju ali suburbaniziranem podeželju. Mesto pojmujemo kot večje naselje, središče širše okolice, za katero so značilni mestni način življenja, razčlenjenost na mestne četrti, osredotočenost različnih dejavnosti in 22 Revija za geografijo - Journal for Geography, 17-2, 2022, 55-68 ustanov. Podeželje pojmujemo kot kultivirano pokrajino, kjer prevladujeta kmetijstvo in gozdarstvo, visok pa je tudi delež kmečkega prebivalstva. V podeželskih naseljih je pogosto opazna tudi prilagojenost položaja naselja in objektov naravnim razmeram. Kot suburbanizirano podeželje razumemo prostor »med mestom in podeželjem«. Pogosto gre za okolico mesta, ki je imela v preteklosti več značilnosti podeželja in kjer so danes številne novogradnje (Medmrežje 2). Zanimalo nas je tudi, ali na področju mobilnosti med starostniki obstajajo razlike glede na njihovo starost, zato smo jih razdelili v štiri starostne skupine. V najmlajšo starostno skupino smo uvrstili tiste, ki sicer še niso dopolnili 65 let, vendar so izpolnjevali druge pogoje. V drugo starostno skupino smo uvrstili starostnike, stare od 65 do 74 let, v tretjo starostno skupino tiste, ki štejejo med 75 in 84 let in v zadnjo, najstarejšo starostno skupino, starostnike, ki so dopolnili 85 let ali več. 2. Metode dela 2.1 Pridobivanje podatkov in raziskovalni vzorec Podatke smo zbrali z anketiranjem (terensko osebno anketiranje z vprašalnikom na papirju) med starostniki, ki bivajo v različnih naseljih severovzhodne Slovenije. Z anketnim vprašalnikom smo zbirali kvantitativne podatke, spraševali smo po socialnih lastnostih (spol, starost), kraju bivanja, pogostnosti odhodov od doma, približni prepotovani razdalji ob odhodu od doma, načinih premagovanja razdalj. Anketiranje je temeljilo na obliki neslučajnostnega vzorca, in sicer na namenskem vzorcu. Raziskovalni vzorec po strukturi ni natančno usklajen z značilnostmi populacije, smo pa zasledovali zagotavljanje ustrezne heterogenosti vzorca, kar je eden izmed kriterijev kakovosti namenskega vzorčenja (Crossman 2020). Takšen vzorec ni reprezentativen v smislu zagotavljanja zanesljivih ocen glede frekventnosti merjenih pojavov na ravni celotne populacije, nedvomno pa omogoča ugotavljanje raznovrstnih pojavnih oblik delovanja starostnikov v prostoru in razmerij med njihovimi posameznimi značilnostmi. Iz praktičnih razlogov (stroški, dostopnost) smo se pri anketirancih omejili na člane društev, krožkov, organizacij oz. ustanov (društva upokojencev, seniorska pevska in športna društva, UTŽ, ZUF, tečaji tujih jezikov za seniorje ipd.). Vsi anketiranci so morali v času anketiranja izpolnjevati še naslednji pogoj: morali so biti upokojeni. Zaželeno je bilo, da so stari 65 let ali več, vendar smo ob izpolnjevanju prvega pogoja zaradi majhnosti vzorca (n = 252) anketirali tudi mlajše. Potencialne anketirance smo pred začetkom zbiranja podatkov obvestili o naši nameri in jih prosili za sodelovanje. Sodelovanje v postopku zbiranja podatkov je bilo prostovoljno in anonimno. 2.2 Obdelava podatkov Zbrane podatke smo kodirali in jih združili v smiselne skupine. Nato smo jih večkrat, v različnih kombinacijah, filtrirali ter jih med seboj primerjali. Zaradi precej raznovrstnih podatkov smo pri interpretaciji rezultatov generalizirali oz. posplošili posamezne spremenljivke. 23 M. Hadner: Mobilnost starostnikov glede na njihov kraj bivanja ter spol in starost 3. Rezultati 3.1 Pogostnost odhodov od doma Ugotoviti smo želeli, kako pogosto se starostniki odpravijo od doma. Zanimalo nas je, ali obstajajo razlike v pogostnosti odhodov od doma glede na kraj bivanja, spol in starost starostnikov. Odgovore glede pogostnosti odhodov od doma smo zapisali v Preglednici 1. Anketiranci se najpogosteje od doma odpravijo nekajkrat na mesec. Najmanj se jih od doma odpravi vsak dan. Nekateri, približno trije odstotki sodelujočih, doma ne zapuščajo več. Preglednica 1: Pogostnost odhodov od doma. Odgovori Število in odstotki odgovorov Vsak dan 9 (3,57 %) Nekajkrat na teden 56 (22,22 %) Enkrat na teden 51 (20,24 %) Nekajkrat na mesec 62 (24,60 %) Enkrat na mesec 33 (13,09 %) Redkeje kot enkrat na mesec 34 (13,50 %) Nikoli 7 (2,78 %) Skupaj 252 (100,00 %) Vir: Hadner 2022. V Preglednici 2 smo zapisali odgovore o pogostnosti odhodov od doma glede na kraj bivanja anketirancev. Anketiranci vseh naselij se najredkeje od doma odpravijo vsak dan. Med anketiranci, ki bivajo v mestu, se jih največ odpravi od doma enkrat na teden ali nekajkrat na mesec. V tej skupini anketirancev je, v primerjavi z anketiranci s podeželja in suburbaniziranega podeželja, največ takih, ki doma ne zapuščajo. Med tistimi, ki bivajo na podeželju, jih največ dom zapusti enkrat na teden, med anketiranci, ki bivajo na suburbaniziranem podeželju, pa nekajkrat na mesec. Iz natančnega pregleda podatkov lahko sklepamo, da sodelujoči anketiranci, ki bivajo na podeželju, najpogosteje odhajajo od doma. Preglednica 2: Pogostnost odhodov od doma glede na kraj bivanja. Odgovori Mesto Podeželje Suburbanizirano podeželje Vsak dan 6 (6,32 %) 1 (1,45 %) 2 (2,27 %) Nekajkrat na teden 16 (16,84 %) 18 (26,09 %) 22 (25,00 %) Enkrat na teden 21 (22,11 %) 18 (26,09 %) 12 (13,63 %) Nekajkrat na mesec 21 (22,11 %) 15 (21,74 %) 26 (29,55 %) Enkrat na mesec 11 (11,58 %) 6 (8,69 %) 16 (18,18 %) Redkeje kot enkrat na mesec 15 (15,79 %) 10 (14,49 %) 9 (10,23 %) Nikoli 5 (5,26 %) 1 (1,45 %) 1 (1,14 %) Skupaj 95 (100,00 %) 69 (100,00 %) 88 (100,00 %) Vir: Hadner 2022. Iz Preglednice 3 lahko razberemo, da so na vprašanje o pogostnosti odhodov od doma moški največkrat odgovorili nekajkrat na mesec (več kot ena četrtina), ženske pa 24 Revija za geografijo - Journal for Geography, 17-2, 2022, 55-68 nekajkrat na teden (skoraj ena četrtina). Posplošeno lahko rečemo, da se sodelujoče anketiranke od doma odpravijo pogosteje kot anketiranci. Preglednica 3: Pogostnost odhodov od doma glede na spol. Odgovori Moški Ženske Vsak dan 3 (3,33 %) 6 (3,70 %) Nekajkrat na teden 16 (17,78 %) 40 (24,70 %) Enkrat na teden 20 (22,22 %) 31 (19,14 %) Nekajkrat na mesec 24 (26,67 %) 38 (23,46 %) Enkrat na mesec 12 (13,33 %) 21 (12,96 %) Redkeje kot enkrat na mesec 13 (14,44 %) 21 (12,96 %) Nikoli 2 (2,22 %) 5 (3,09 %) Skupaj 90 (100,00 %) 162 (100,00 %) Vir: Hadner 2022. Odgovore o pogostnosti odhodov od doma glede na starost smo zapisali v Preglednici 4. Anketiranci iz prve starostne skupine (do vključno 64 let) so največkrat izbrali odgovora enkrat na teden In nekajkrat na mesec. Med starostniki v drugi starostni skupini (65-74 let) je bil najpogostejši odgovor nekajkrat na mesec, sledil je odgovor nekajkrat na teden. Anketiranci, uvrščeni v tretjo starostno skupino (75-84 let), so najpogosteje odgovorili, da se od doma odpravijo nekajkrat na mesec in enkrat na mesec. Med najstarejšimi starostniki jih je polovica odgovorila, da dom zapustijo enkrat na mesec ali redkeje kot enkrat na mesec. Za skupino sodelujočih anketirancev velja, da pogostnost odhodov od doma s starostjo upada. V vseh štirih starostnih skupinah je najmanj (ali celo nič) anketirancev odgovorilo, da se od doma odpravijo vsak dan. Preglednica 4: Pogostnost odhodov od doma glede na starost. Odgovori Do vključno 64 let 65-74 let 75-84 let 85 let ali več Vsak dan 1 (2,13 %) 6 (4,69 %) 2 (3,08 %) / Nekajkrat na teden 12 (25,53 %) 30 (23,44 %) 13 (20,00 %) 1 (8,33 %) Enkrat na teden 14 (29,79 %) 25 (19,53 %) 11 (16,92 %) 1 (8,33 %) Nekajkrat na mesec 14 (29,79 %) 33 (25,78 %) 14 (21,54 %) 1 (8,33 %) Enkrat na mesec 3 (6,38 %) 13 (10,16 %) 14 (21,54 %) 3 (25 %) Redkeje kot enkrat na mesec 3 (6,38 %) 20 (15,63 %) 8 (12,31 %) 3 (25,00 %) Nikoli / 1 (0,78 %) 3 (4,62 %) 3 (25,00 %) Skupaj 47 (100,00 %) 128 (100,00 %) 65 (100,00 %) 12 (99,99 %) Vir: Hadner 2022. 3.2 Približna prepotovana razdalja ob odhodu od doma Zanimalo nas je, kolikšno razdaljo približno prepotujejo anketiranci, ko se odpravijo od doma. Ugotoviti smo želeli, kolikšna je približna prepotovana razdalja anketirancev ob odhodu od doma glede na pogostnost odhodov od doma. Zanimalo nas je še, ali se približna prepotovana razdalja anketirancev razlikuje glede na to, kje bivajo ter katerega spola so in koliko so stari. Odgovore o približni prepotovani razdalji ob odhodu od doma smo zapisali v Preglednici 5. Največ anketirancev, ena četrtina, je odgovorilo, da ob odhodu od doma prepotujejo med pet in deset kilometrov. Najmanj jih ob odhodu od doma prepotuje 25 M. Hadner: Mobilnost starostnikov glede na njihov kraj bivanja ter spol in starost kratke razdalje, do sto metrov oz. do pol kilometra, in precej daljše razdalje, več kot sto kilometrov. Preglednica 5: Približna prepotovana razdalja ob odhodu od doma. Odgovori Število in odstotki odgovorov Do 100 m 2 (0,79 %) 100-500 m 4 (1,59 %) 500-1000 m 13 (5,16 %) 1-5 km 59 (23,41 %) 5-10 km 63 (25,00 %) 10-20 km 47 (18,65 %) 20-50 km 39 (15,48 %) 50-100 km 12 (4,76 %) Več kot 100 km 6 (2,38 %) Ne zapuščajo doma 7 (2,78 %) Skupaj 252 (100,00 %) Vir: Hadner 2022. Glede na pogostnost odhodov od doma je največ anketirancev, skoraj 40 odstotkov, odgovorilo, da nekajkrat na teden prepotujejo razdaljo od enega do petih kilometrov. Sledijo anketiranci, ki to razdaljo prepotujejo vsak dan. Zanimiv je tudi podatek, da več kot 20 odstotkov anketirancev vsakodnevno prepotuje razdaljo med deset in dvajset kilometrov. Najmanj anketirancev je navedlo, da ob odhodu od doma prepotujejo med sto in petsto metrov; sodelujoči, ki so izbrali ta odgovor, razdaljo prepotujejo enkrat tedensko ali enkrat mesečno (Slika 1). 45% 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% 5% 0% Do 100 m 100-500 500-1000 1-5 km 5-10 km 10-20 km 20-50 km 50-100 Več kot mm km 100 km ■Vsak dan □ Nekajkrat na teden ■ Enkrat na teden □ Nekajkrat na mesec □ Enkrat na mesec □ Redkeje kot enkrat na mesec - p. _ r 1 n - - ^ rf nil n lil In 1 h. rdi Slika 1: Približna prepotovana razdalja ob odhodu od doma glede na pogostnost odhodov od doma. Vir: Hadner 2022. 26 Revija za geografijo - Journal for Geography, 17-2, 2022, 55-68 V Preglednici 6 smo zapisali odgovore o približni prepotovani razdalji glede na kraj bivanja anketirancev. Med tistimi, ki stanujejo v mestu, jih je največ odgovorilo, da ob odhodu od doma prepotujejo od enega do pet kilometrov, najmanj pa jih prepotuje najkrajše (do sto metrov) ter najdaljše (več kot sto kilometrov) razdalje. Anketiranci, ki bivajo na podeželju, so najpogosteje navedli, da ob odhodu od doma prepotujejo med deset in dvajset kilometrov; najkrajše razdalje (do sto metrov) ni izbral nihče. Sodelujoči, stanujoči na suburbaniziranem podeželju, najpogosteje prepotujejo med pet in deset kilometrov; najmanj jih je navedlo, podobno kot anketiranci, ki bivajo v mestu, da ob odhodu od doma prepotujejo najkrajše (do sto oz. do petsto metrov) razdalje. Med sodelujočimi starostniki, ki bivajo na suburbaniziranem podeželju, je delež tistih, ki premagujejo najdaljše razdalje (več kot sto kilometrov), najvišji. Preglednica 6: Približna prepotovana razdalja ob odhodu od doma glede na kraj bivanja. Odgovori Mesto Podeželje Suburbanizirano podeželje Do 100 m 1 (1,05 %) / 1 (1,14 %) 100-500 m 2 (2,11 %) 1 (1,45 %) 1 (1,14 %) 500-1000 m 4 (4,21 %) 2 (2,90 %) 7 (7,95 %) 1-5 km 29 (30,53 %) 13 (18,84 %) 17 (19,32 %) 5-10 km 25 (26,32 %) 14 (20,29 %) 24 (27,27 %) 10-20 km 10 (10,53 %) 21 (30,43 %) 16 (18,18 %) 20-50 km 11 (11,58 %) 13 (18,84 %) 15 (17,05 %) 50-100 km 7 (7,37 %) 3 (4,35 %) 2 (2,27 %) Več kot 100 km 1 (1,05 %) 1 (1,45 %) 4 (4,55 %) Ne zapuščajo doma 5 (5,26 %) 1 (1,45 %) 1 (1,14 %) Skupaj 95 (100,00 %) 69 (100,00 %) 88 (100,00 %) Vir: Hadner 2022. Razlike med spoloma glede na prepotovano razdaljo smo zapisali v Preglednici 7. Posplošimo lahko, da je delež žensk nekoliko višji pri krajših razdaljah in delež moških nekoliko višji pri daljših razdaljah. Sicer je največ anketirank navedlo, da ob odhodu od doma prepotujejo od enega do pet kilometrov; največ anketirancev je odgovorilo, da prepotujejo od pet do deset kilometrov. Najmanj sodelujočih, tako moških kot žensk, je odgovorilo, da ob odhodu od doma prepotujejo zelo kratko razdaljo (do sto metrov). Preglednica 7: Približna prepotovana razdalja ob odhodu od doma glede na spol. Odgovori Moški Ženske Do 100 m 1 (1,11 %) 1 (0,62 %) 100-500 m 2 (2,22 %) 2 (1,23 %) 500-1000 m 4 (4,44 %) 9 (5,56 %) 1-5 km 14 (15,56 %) 45 (27,78 %) 5-10 km 24 (26,67 %) 39 (24,07 %) 10-20 km 18 (20,00 %) 29 (17,90 %) 20-50 km 18 (20,00 %) 21 (12,96 %) 50-100 km 5 (5,56 %) 7 (4,32 %) Več kot 100 km 2 (2,22 %) 4 (2,47 %) Ne zapuščajo doma 2 (2,22 %) 5 (3,09 %) Skupaj 90 (100,00 %) 162 (100,00 %) Vir: Hadner 2022. 27 M. Hadner: Mobilnost starostnikov glede na njihov kraj bivanja ter spol in starost V Preglednici 8 smo zapisali odgovore o približni prepotovani razdalji ob odhodu od doma glede na starost anketirancev. Anketiranci iz prve starostne skupine (do vključno 64 let) so največkrat navedli, da prepotujejo med pet in deset kilometrov. Najkrajše (do sto metrov) in najdaljše (več kot sto kilometrov) razdalje niso izbrali. Med anketiranci te starostne skupine ni nikogar, ki doma ne zapušča. Med starostniki v drugi starostni skupini (65-74 let) je bil najpogostejši odgovor, da ob odhodu od doma prepotujejo od enega do pet kilometrov. Ob podrobnejšem pregledu podatkov smo ugotovili, da so v tej starostni skupini vsi anketiranci, ki ob odhodu od doma prepotujejo najdaljše razdalje, torej več kot sto kilometrov. Anketiranci, uvrščeni v tretjo starostno skupino (75-84 let), so najpogosteje odgovorili, da ob odhodu od doma prepotujejo od pet do deset kilometrov. Med najstarejšimi starostniki jih je četrtina odgovorila, da prepotujejo od enega do pet kilometrov, prav tako četrtina od dvajset do petdeset kilometrov. V tej starostni skupini je delež anketirancev, ki doma ne zapuščajo, najvišji (ena četrtina). Za sodelujočo skupino anketirancev velja, da s starostjo narašča delež tistih, ki doma ne zapuščajo. Preglednica 8: Približna prepotovana razdalja ob odhodu od doma glede na starost. Odgovori Do vključno 64 let 65-74 let 75-84 let 85 let ali več Do 100 m / 1 (0,78 %) 1 (1,54 %) / 100-500 m 1 (2,13 %) / 3 (4,62 %) / 500-1000 m 4 (8,51 %) 7 (5,47 %) 2 (3,08 %) / 1-5 km 12 (25,53 %) 30 (23,44 %) 14 (21,54 %) 3 (25,00 %) 5-10 km 17 (36,17 %) 26 (20,31 %) 19 (29,23 %) 1 (8,33 %) 10-20 km 2 (4,26 %) 28 (21,88 %) 16 (24,62 %) 1 (8,33 %) 20-50 km 8 (17,02 %) 23 (17,97 %) 5 (7,69 %) 3 (25,00 %) 50-100 km 3 (6,38 %) 6 (4,69 %) 2 (3,08 %) 1 (8,33 %) Več kot 100 km / 6 (4,69 %) / / Ne zapuščajo doma / 1 (0,78 %) 3 (4,62 %) 3 (25,00 %) Skupaj 47 (100,00 %) 128 (100,00 %) 65 (100,00 %) 12 (99,99 %) Vir: Hadner 2022. 3.3 Načini premagovanja razdalj Ob ugotavljanju pogostnosti odhodov od doma med starostniki nas je zanimalo tudi, na kak način oz. s katerim prevoznim sredstvom najpogosteje premagujejo razdalje. Preveriti smo želeli, ali med starostniki iz različnih naselij, različnega spola in različne starosti obstajajo razlike pri izbiri načinov potovanj. Sodelujoči anketiranci, ki doma ne zapuščajo več, so navedli, kako so najpogosteje premagovali razdalje, ko so se še odpravljali od doma. Ob tem je treba izpostaviti še, da med uporabnike avta nismo uvrstili le voznikov, ampak tudi sopotnike. V tabeli 9 smo zapisali odgovore o najpogostejšem načinu premagovanja razdalj. Iz tabele lahko razberemo, da več kot polovica anketirancev najpogosteje potuje z avtom, sledijo tisti, ki so običajno pešci. Najmanj anketirancev je navedlo, da najpogosteje potujejo na druge načine (npr. električni skuter ali skiro ipd.). Tudi pri ugotavljanju načinov premagovanja razdalj glede na pogostnost odhodov od doma se je izkazalo, da sodelujoči anketiranci najpogosteje potujejo z avtom. Avto je prva izbira ne glede na to, kako pogosto se odpravijo od doma. Najmanjkrat so anketiranci navedli, da razdalje premagujejo s posluževanjem javnega prometa; pri vsakodnevnih odhodih od doma te oblike transporta sploh ne uporabljajo. 28 Revija za geografijo - Journal for Geography, 17-2, 2022, 55-68 Preglednica 9: Najpogostejši načini premagovanja razdalj. Odgovori Število in odstotki odgovorov Peš 75 (29,46 %) Kolo 14 (5,56 %) Avto 145 (57,54 %) Javni promet 7 (2,78 %) Motor / Drugo 2 (0,79 %) Različno 9 (3,57 %) Skupaj 252 (100,00 %) Vir: Hadner 2022. 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% I h □ Pes □ Kolo □ Avto □ Javni promet ■ Različno fL Vsak dan Nekajkrat na Enkrat na Nekajkrat na Enkrat na Redkeje kot teden teden mesec mesec enkrat na mesec Slika 2: Načini premagovanja razdalj glede na pogostnost odhodov od doma. Vir: Hadner 2022. Glede na ugotovljeno približno prepotovano razdaljo ob odhodu od doma smo skušali ugotoviti, katera prevozna sredstva anketiranci najpogosteje izbirajo oz. na kak način najpogosteje potujejo. Najpogosteje izbrano prevozno sredstvo je ponovno avto. Zgolj pri krajših razdaljah (od sto do petsto metrov) so tri četrtine anketirancev navedle, da jih najpogosteje premagajo peš. Kolo najpogosteje izberejo anketiranci, ki se odpravijo na pot, dolgo od pol do enega kilometra (Slika 3). Anketiranci so, ne glede na kraj bivanja, kot najpogostejši način premagovanja razdalj, izbrali vožnjo z avtom (Slika 4). Delež uporabnikov avtomobila je najvišji med starostniki, ki bivajo na suburbaniziranem podeželju. Sledijo anketiranci, ki razdalje premagujejo peš. Delež le-teh je najvišjih med starostniki, ki bivajo v mestu. Nekaj anketirancev (približno 3,5 odstotka vseh) je odgovorilo, da enako pogosto (odgovor različno) uporabljajo različna prevozna sredstva oz. pešačijo. Delež le-teh je najvišji med starostniki, ki bivajo na podeželju. 29 M. Hadner: Mobilnost starostnikov glede na njihov kraj bivanja ter spol in starost 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% *f I ^ ^ ¿f ^ ^ ^ Q ^ ^ T V