Rudeči kovčeg. I bila dmžina. to je bilo bogastvo kmeta Franceta, ki je iiucl peterol Otrok: tri sinore in dve hčeri. Bil je France zel6 priden, delaven ifit I varčea gospodar, a pri vspj svojej pridnosti in varčoosti ni si moggl I opomiiiSi. da-ai mu je ttidi žena bila dobra in skrbna gospodinja. I V Franeetovej hiSi je bilo vodno pomanjkanje in velika ubožnost. ki je I očetu delala dokaj skrM in britkosti. Da-si ubožan, vend&r je imel veliko 1 zaupanje na Boga; k ojeinu je molil vsak dan z otroci in ga prosil pomoči v svojej bedi. Kraj, v kateretn je žkel Franee s svojo družino, bil je svojina necega plemenitaša, ki je malo ue ves 6as bival v glavnem niestu. A imel je ple- ' menitaš oskrbnika, ki je z največjo ostrostjo iztirjaval davšcino od ojegovih podlo/.uikov. Ako oi bilo novcev (denarjev) o pravbm fiasn, dal je taki5j vse zarubiti in prodati na javiwj dražbi. Tega se je France najbolj bal, iu ravuo zdaj je bil v največjej stiski. Bližal se je čas, da bo treba plačati davščino, a on jo iinel komaj polovieo naložeae mu odredbiae pri rokah. Žalosten iu otcžen je oral necega dne njivo ob vžlikej cesti. PremiS-Ijajofi svoje žalostno stanje, sede na oralo ter povžije s težkim sreem borni zajutrek, ki mu ga je prinesla starejša bči. Tak6 sedeč, ngleda v jarku ob CBSti nekaj rudečega ležati. Takiij istane in gre gledat, kakšna stvar bi bUa I to. In glej, ko stvar pobere, bil je težek, z mdečini nsujem prevlečen kovčeg I (popotua skrmjica), kijebajč kacemu vozaiku padel z voza. Fraucfe vzame ko?fieg | iu ga nese naraviiost k gospodu župniku, da bi ga shranili in po ^asopisih obznanili, da. se usijde ulovek, ki ga ja zgaUU. Gospoda iupaiku so Eraace- ' tova postenost. ze!6 dopade; tak^j pokiičejo župaua, da bi f njegovej nazocS- ' nosti odprli kovčeg in pregledali, kaj je v njem. V kovfiegu je bilo iiniogO lepe obleke in perila, a tudi v gotovini je bilo 3000 cokinov. Vse to so gospod župnik zapisali ua papir, kar je tudioče župaus svojim podpisom potrdil. ,,Dobrn I plačilo bote dobiii, Fraac^,^ rečejo gospod župuik. ,,in ker nii je znano, v ] kakšuej zadrčgi da ste, izplačam vaia jaz na račun lepega darila, ki ga bota I dobili, 50 goldinarjev. S tem si lehko pomagate. da plačata davžčino ia I vam še nekoliko ostaoe za domafe potrebe. Francž vzam« z veliko hvalež- I »ostjo deuar, ki mu ga so gospod žopuik iz svojega dali ter hiti dointfv, dft | bi povedal družini to svojo veJiko srečo. J Go9pod župuik nemudoma razglaae po vseh časopisih najdeui kovCeg te 1 vsebino, ki je bila v njem. &\i zarnan, — nihče se ni oglasil. Po preteeenib. i tieh letih izročč gospod župiiik najtleiii kovčeg tibogemu Fraucetu in mn rebi: ,,Tukaj nm dam najdeuo blagii, za katero se v treh letih ni uih(S8 i oglasil, da si je bilo po aieni in po gosposki veukrat naznaujeuo po razli6aiJi 1 Casopisih. Obleko ia perilo si smete pvisvujiti; od novcev ste pa le osktbnilt, I to je, smete jib rabiti v svoj prid, a to le tak<5, da bote imeli vedoo tso; 1 vsoto pripravljeno, ako bi su kdaj oglasil njiju pravi lastnik." 1 Po uasvetu gi/sp. župnika je kupil France neko posestvo za 12iXX) gld., ki je bilo ravuo na prodaj; a ostale denarje je uporabil v izboljšanje kup-ljenega posestva. I Z umnira in modrim gospodarstvom je Franci v Sestih letih kapljeno posestvo toliko zboljSal, da je bilo mcj brati tredno 1S tisoč goldinarjev. France je bil zdaj najbogatejši kniet ondotne občine. — Budeči kovčpg je spravil in ga Taroral kakor najdražo stvar pri hiši. Po večkrat v letu je iztžpel prab iz njpga, očedil ga iu zopet spravil v varen kraj. Takii je minulo dobrih 14 let, kar je bil Francž rudeči kovčeg našil io kar se je pričela sreča za njega in ojegovo družino. Njogova itnoniia je daa oa dan naraščala in k lepemu posestvn je še nekaj zeraljisča dokopil. Goapo-daril je modro in vzrejal sroje otroke v strahu božjem ter jili privajal vseb lcpib krupiisti. Jeden njegovih sinov se je s pomočjo gospoda župuika išolal in jfl bil zdaj že na vsenfieligči; druga d-sa sta pomagala oGetn pri kmetiji. Tndi hčeri ste že dorastli; starejSa 6e je dobro omožila, a mlajša je bila doma pri materi in se je iičila umnega gospodinjstva. Takfi je bila vaa Francetova drnžina srečna in zadovoljna. Bilo je npcega večera po lel.i. Franc6 je sedel s svojo drtižiDO zunaj pod lipo io se razgovarjal o domafiih stvarčh. Tudi gospod župnik, ki so vefikrat zahajali k Francita, bili so navzo<5i. V tem hipu prUopiba obtJinski sluga ter pripoveduje Francetu, ki je že dlje ^asa žnpaaoval, da zadej za njegovim vrtom leži nek onemogli človek. ,,Temn je tvtba bitve poroo^i/' reče Fvanefe tev tak6j biti s svojim starftjšim siuom oa (nnenjeni kraj. Tja prišedši, ugleda ubožnega, a vendat §h dosti dobro oble^enpga čloreka, kateremu je bilo videti po vuaujej podobi kacih oO let. S pomoejo sinovo \a svojega sluge prinese oaemoglega filoveka v hišo, ter aiu ukaže prirediti raehko posteljo in dobro vinsko juho. Svojega slngo pošlje iiPimnloma v mfsto po zdravnika. Ko ziiravnik pride, Dajde bolnika v budej vročinakcj boleini ter mu zapiše potvelitta zdiavila, rekoč, dii je mogoč« tujega človeka smrti oteti, ako se mu bode pridno streglo. ..Ddbve postrežbo mu pri meni manjkalo ne bode." reče FrancS, ,,da bi le Bog dal. da iiljogi tujec lopefc ozdravi." Kar je Franc6 obetal, to je tudi storii. Vsa njegova družina si je prizadevala, da Iji tujemu, bolnemu človeku postregla, kolikor se da in raort1. In res! pri dobrej postrežbi in v rokali dobrega zdiavuika je tujed v nekoliko tedaih popoluoma ozdravel, ter je smel zopet h hiše v&n na prosti ia 6isti zrak. Zdaj že le je Fraucž poizvedel. bdo da je tnji človek in kako je v toliko nesrečo padel. ,.Jaz SBDi Donato, vžliki trgovec, dale6 tara iz Italije doma," pripoveduje hijec. Bil sem zeM premožen, srečen ia zadovoljen svoje dni. Ali sreča jo "potočtia na teiu svetu. To resnico setii izkusil tudi jaz. Pred lo Ifiti izgubil snm. potov&jog po tujih deželah, bil sem uienda v ravno l«h krajih, mnogo denarjev. Te izgube je bila kriva nemarnost mojega voznika. Pozneje sein Se več izgubil pri družbi neke tovarue, ki je priSla na kaut. ter tako tudi mene za seboj potegnila. A to, kar mi je bilo Se oslalo, pobrala mi je oezve-stoba necega prijatelja, za katerega sem bii fse svoja premoženje zastavil-Od te c!8be dalje mi ni bila t«S sreSa ugodna; vsako podvzetje se mi j« slabo obneslo in uboiiil sem. kakor vidite, popclnem. Pred nekaj tedai seiB zvedel, da ae je moj prijatelj, za katcrega aem vse svoje ostalo premoženje lastaril, povrnil iz Indije z velieiin bogastvom. NapGtil sem se takiij k njemu, upajoS, da mi povrne, kar mi je dolžan. Ali vsled prestaaih nadlog 5* in težav prebitela me je na potu bolezen, in najhujše mi je zdaj to, da vaia, dobri Ijudjč, ne morem povrniti dobrot, k&tere ste raeni, ueznanema Biromakii, tako obilo izkazali." Franeč ni hote] o dobrotah ničesar slišati; hitro pretrga nit govoru in pravi: ,,Ali aisie poprej rekli. da ste mnogo denarjev izgubili in da ste pred 15 leti menda po teh krajih popotovali ?" Tnjec: Da, izgubil sem 3000 cekiuov, nekaj obleke in perila; vse to je bilo v kovčegu, z rudeeim uanjem pvevlečenitn. Fnnce: AJi niste te izgube nikoli po časopisib razglasili? Tujec: Da, naznaoil sem jo po laSkih časopisih, ali zaman, — ker setn dlje časa potoval, nisem se mogel spitnneti \ katerem kraji mi je ae-stalo mojib novcev, ki setn jih iuiel spravl.jene v kovčegu. Franee: Ali niste i nobenem oasopis« brali, da bi se bil vaS kov