Ljubljana, sreda ti. avgusta 1932 Cena 1 Din NaruCnina '.naša mesečno Dia £> — t* Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljera »lica 5. Telefon it. 3122. 3123 3124. 3125 to 3126. Maribor Aleksandrov« ce^fs 13. Telefon §t 2440 (pooo« 25821. Olie wf 8 T~< 5t TOfl Rokopis' se ne vračajo. — Oglasi po tarihi Aretacije nacionalistov v Albaniji Oblasti so zaprle najuglednejše intelektualce, ki se pro- tivijo italijanski nadvladi Tirana, 23. avgusta M. Dan za dnem se vrstijo po v sej Albaniji aretacije albanska h nacionalistov. V vseh večjih krajih, zlasti v južni Albaniji so orožniki aretirali celo vrsto vplivnih članov albanske nacionalne stranke. Med aretirane) je večje število intelektualcev, ki so dosedaj opravljali funkcije na višjih diržajvno-upTavnih mestih edravnikov, sodnikov, odvetnikov in drugih. Vse te ljudi so v spremstvu močnih oddelkov odpravili v TiTano, Valono, Korčo in v druga mesta. V vaIonskih zaporih Je tudi večje število kmetov .ia mestne okolice. V Derviniju je bi] aretiran podprefekt, poleg njega pa še nekaij oseb. Orožniki pa bo prijeli tudi večje število manj znanih fcudi. zlasti kmetov. P:~va zaslišanja glavnih aretirancev je vodil sam notranji minister Musa Juka. Vlada o vseh teh aretacijah doslej ni izdala nikakesra uradnega komunikeja. Vsi 11-etii uporno molče. Politični krogi pa komentirajo aretacije na različne načine. Ne-kateri menijo, da so »retiranči že naprej vedeli za ate.ntart na kralja Zosra, ko je bil na Dunaju, ter da so snloh sodelovali v na- cionalni organizaciji, kii je kazala vedno bolj prevratniške namene. Pri posameznih aretirancih so orožniki baje našld kompro-mitirujoče brošure in prepise. Po drugi verziji so aretacije v zveai z akcijo kačakov v Albaniji. To akcijo naj bi bili albanski nacionalisti podpirali. Vsekakor bo prišlo po teb aretacijah do velikega političnega procesa, ki bo, sodeč po številu aretiranih in po njihovem položaju v albanskem javnem življenju, največji proces, kar jih je doživela Albanija. Ni izključeno, da so oblasti uvedle to protinacionaMstič-no kampanjo tudi zaradi bližnjih volitev, da bi tako odstranile vse ovire, bi so na poti takozvani albanski politični harmoniji. Pristaša albanske nacionalistične stranke so namreč za popolno gospodarsko •in politično neodvisnost Albanije, za iskrene odnošaje do sosedov, zlasti do Jugoslavije iin so izrecno protiitalrijamsko orijentirani. Bržkone je v tem glavni vzrok vseh teh aretacij. Ni dvoma, da ravna albanska vlada tudi v tem pogledu povsem po navodilih iz Rima. Posvetovanja evropskega agrarnega bloka Sestanek delegatov evropskih agrarnih držav v Varšavi Priprava za svetovno gospodarsko konferenco VIHAREN ODMEV SMRTNIH OBSODB PROTI HITLERJEVSKIM TERORISTOM Napetost v Nemčiji se je poostrila do skrajnosti — Hitler grozi z revolucijo, ako obsojenci ne bodo pomiloščeni — Usodna situacija Papenove vlade Poštnina plačana v gotovinL Leto XIII., štev. 196 C praiauštvo; Ljuoijfcaa, fLodtljev« . Bika 5. - Telefon it 3122, 3123, 3124. 3125 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana. Sel«®-bureov« oL 3 - Tet 3492 te 2492. Podružnica Maribor Aleksandrova cesta it 13. — Telefon H 2455 Podružnica CeMer Kocenova D lica it. 2. — Telefon it 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana St 11842. Praga čislo 78.180, Varšava 23. avgusta. A A. Jutri se prične tukaj konferenca stalnega odbora poljedelskih držav srednje in vzhodne Evrope. Predsedoval ji bo poljski delegat Adamo-vvicz, direktor poljskega ministrstva za poljedelstvo. Delegati Bolgarije. Estonije, Jugoslavije. Litve. Madžarske. Rumunije tn Češkoslovaške prispejo v Varšavo večinoma že nocoj nekateri pa so že tukaj. Beograd, 23 avgusta, p. Odpravnik poljske«« poslaništva g Henrik Malon je danes spre iel novinarje ter jim dal nekatera pojasnila o konferenci zastopnikov agrarnih držav, ki se sestane jutri v Varšavi. Uvodoma je podal zgodovino prve m druge konference zastopnikov držav, ki so se organizirale v agrarnem bloku. Ta blok^ obsega srednje- in vzhodno-evropske države ter igra pri reševanju sedanje gospodarske krize veliko vlogo. Vsako leto se vrše_večkrat Konference zastopnikov kmetijskih in trgovinskih ministrstev teh držav, da se dogovore o enotni gospodarski politiki. Ta Dunaj. 23. avgusta AA. Korbiro poroča: Po ponovni razpravi o lausannskem protokol«, ki je bi.la potrebna zaradi veta zveznega sveta, je parlament danes drugič razpravljal o tem. Po viharni seji je narodni svet z 82 proti 80 glasovom vendarle snrejel lozannski protokol o mednarodnem posojilu Avstriji. Za protokol so glasovali krščanski socijalci, kmečka zveza (Land-bund) i,n 6 poslancev Heimatblocfca. Proti pa so oddali glasove socialni demokrati, velenemcii in da bo za občinstvo. Že nocoi so se nekateri postavili pred vrata in bodo tu čakali vso noč. tla iutri prodaio svoia mesta tistim, ki so bogatejši. Nj izključeno, da bo razsodba oroti generalu Saniuriu izrečena že jutri zvečer. Madrid, 23. avgusta. AA. Vrhovni državni pravdnik je v spremstvu preiskovalnega sodnika obiskal v preiskovalnem zaporu general Sanjurja, polkovnika Infanteza in ka-petana Sanjurja in jim prečital obtožnico, ki jim očita, da so poskušali izvesti držav-udar v Španiji. Predsednik 6. oddelka vrhovnega sodišča, ki bo sodil obtožence, je izjavil, da se bo sodba pričela v najkrajšem času, morda že danes popoldne ali pa jutri. Cordova, 23. avgusta. AA. Tu so aretirali več monarhistov. Policija je pri njih zaplenila velike množine orožja. Trgovinska pogajanja mied Francijo in Ameriko Pariz. 23. avgusta. AA. Prvi sestanek med francoskimi in ameriškimi delegati o novi trgovinski pogodbi med Francijo in USA je bil včeraj. Pogajanja so bija za par dni prekinjena in se bodo nadaljevala v petek. namen ima tudi tokratni varšavski sestanek. Glavna važnost tega sestanka pa Je v tem, da se bodo v Varšavi določile smernice, ki jih bodo zastopale v agrarnem bloku združene države na bodoči svetovni gospodarski konferenci in pa na posebni konferenci v Stresi. Gre predvsem za določitev sredstev ki bi omogočala omiljenje sedanjih deviznih omejitev in s tem svobodnejšo zamenjavo dobrin. Jugoslavija je doslej na vseh teh konferencah inciativno sodelovala in je tudi za to zasedanje stavila več predlogov, k« bodo mnogo pripomogli, da se najde izhod iz sedanjega nevzdržnega stanja. Od varšavske konference je pričakovati tem boljših uspehov, ker so se sedaj mogle že vse države prepričati, da osamljeno ne morejo prebroditi vseh težkoč in da je potrebna v tem pogledu čim širša solidarnost in kar najtesnejše sodelovanje. Razen lausannskega protokola je moral parlament rešit, v poletnem zasedanju še nekatere važne zakone o Kreditanstaltu kakor tudi sklepati o obsežnem finančnem in proračunskem programu, takozvanem naknadnem proračunu, s katerim je bil državni proračun znatno znižan in no bili uvedeni za ojačenje državne blagajne novi davki in nova carinska zvišanja. Drug važen kompleks zakonov o obveznem delu, ki naj bi bil nekoliko omilil brezposelnost, je bil rešen samo deloma, ker je proti njemu ugovarjal zvezni svet. v katerem je dobila opozicija po izidu aprilskih dežel-nozborskih volitev premoč, tako da so bili ti zakoni odgodeni do jeseni. Jesensko zasedanje parlamenta bo najbrže sklicano že za konec septembra, ker ima parlament rešiti še celo vrsto važnih nalog. Razen tega se bo jeseni odločevalo tudi o novih volitvah, ki so se, kakor se vse zdi, zaen. krat precej oddaljile. Revolucija v Braziliji? Montevideo, 23. avgusta. AA. Še nepotrjene vesti tukajšnjih listov poročajo, da je v Rio de Janeiru izbruhnila revolucija proti vladi predsednika Vargasa. Cenzura je preprečila podrobna poročila. Revolucionarni poizkus v Rio Grande do Sul je bil potlačen s krvjo. Švedski vžigalični trust ostane Stockholm, 23. avgusta, č. Na zborovanju švedskega vžigaličnega trusta so zastopniki ameriških delničarjev, ki razpolagajo le s 5 odstotki akcijskega kapitala zahtevali razpust trusta. Vsi ostali delničarji pa so sklenili, naj trust še nadalje posluje. Dognali so, da znašajo pasiva prav toliko, kakor aktiva, to je 90 milijonov švedskih kron. Nizozemska odklonila vizum sovietski delegaciji Moskva, 23. avgusta. A A. Nizozemska vlada je odklonila sovjetski delegaciji vizum za dopotovanje v Nizozemsko, kjer bo mednarodni kongres proti vojni. Sovjetska delegaciia je zato poslala francoskima pisateljema Romainu Rollandu in Barbussu brzojavno prošnjo, naj bi posredovala pri nizozemski vladi, da ji dovoli potovanje v Nizozemsko. Prošnjo so podpisali Gorki, Radek in drugi sovjetski delegati. Znižanje diskonta v Avstriji Dunaj, 23. avgusta, g. Izvršilni odbor Narodne banke je na današnji popoldanski seji sklenil znižati obrestno mero od 7 na 6 odstotkov, Berlin. 23. avgusta, g. Smrtna obsodba petih hitlerjevcev pred izjemnim sodiščem v Beuthenu zaradi umora nekega komunističnega delavca ie vzr> "mirila vso politično Nemčijo. Vidi se, ca je vtis te petkratne obsodbe na smrt silno učinkoval na vse stranke brez razlike, dasi nihče ne veruje, da bodo obsodbe tudi izvršene, posebno še, ker imaio po zasilni uredbi tudi deželne vlade pravico pomilostitve pri obsodbah izjemnih sodišč. Državni kancelar von Papen, kii je ob enem državni komisar za Prusko, je prišel ravno radi te pravice v zelo dileka-ten položaj, ker zavisi od njega, ali bodo obsojenci pomiloščeni ali pa usmrčeni. Ce hče biti dsleden, bi moral seveda vztrajati na tem, de se obsodba beuthenskega izjemnega sodišča tudi izvede m se na ta način doseže oni eksemp^arični učinek, zaradi katerega so bila postavljena izjemna sodišča. Tudii iz vladnih krogov samih sfi zatrjuje, da sta pruska in tudi državna vlada naziranja. da se mora v tem primeru za vsako ceno očuvati državna autoriteta; zasilne odredibe proti teroristom niso bile izdane zato, da bi postale pri prvem primeru praktične uporabe iluzorne. Mouakovo, 23. avgusta, d. V glavnem stanu narodno - socialistične stranke je napravila vest o smrtni obsodbe petih hitlerjevcev silen vtis. Njihovi zastopniki so že intervenirali pri pruskem deželnem komisarju, državnem kancelariu Papenu, naj izposlu.ie preklic smrtnih obsodb v Beuthenu. Pri tem groze narodni socialisti, da bodo postopali s sito, ako se ne izvršijo njihove zahteve. Vodlia pravnega oddelka narodmo-sociaiiistične stranke državni tožilec dr. Frank je poslal državnemu predsedniku Hindenburgu in državnemu kance-larju Papenu dve brzojavki, v katerih v imenu nemške nacionalistične javnosti protestira proti »nepojimIH.ivi strahotni sodbi« v Beuthemi. Dr. Frank zahteva takojšnjo pomilostitev vseh obsojencev. Beuthen, 23. avgusta, d. Vsa javnost je še vedno pod siki i m doimotn zaključka pospešenega procesa proti skupini narodnih socialistov, ki so bili obtoženi umora nekega komunističnega delavca. Kakor smo poročali, je bilo na smrt obsojenih pet narodnih socialistov: Kottisch, Miiller, Graup-ner, Wolnitzar in Lachmann. V utemeljitvi sodbe pravi sodišče, da so prvi štirje obsojenci z brutalno silo napadli in ubili komunističnega delavca Pietzucha, peti obtoženec pa da je pri umoru sodeloval Sodišče je posebej na g! a silo, da ie bil zločin izrvršen med 1. in 2. uiro ponoči, torej nato, ko je o polnoči stopila v veljavo zasilna uredba o pobijanju terorizma. Sodlišče je sicer skušalo najti argument, da bi lahko omililo sodbo, vendar ni bilo nobene olajševalne okoliščine. Hitlerjevci so snoči zaradi te obsodbe priredili velike demonstracije. Njihovi napadalni oddelki so se celo organizirali, da izvršijo nova zločinska dejanja. Napadli so kioske socialno-demokratski,h in centriana-ških listov, nato pa še prostore teh listov, bi so jih docela demolirali. V neki prodajalni so hoteli pobiti poslovodjo. K sreči pa je policija preprečila nov zločin. Nahui-skana .rnasa je nadalje razbila izložbena okna nekega židovskega podjetja z elektrotehničnimi predmeti. Ljudje so skušali lin-čati tudi nekega židovskega trgovca s sadjem. Policija pa ie to z energičnim nastopom preprečila in izvršila celo vrsto aretacij. Stražo pred sodnimi zapori so zelo ojačili. Policijski oddelki so v stalni pripravljenosti. Pariz, 23. avgusta. AA. Havas poroča iz Berlina, da je nemška vlada mnenja, da je treba izvesti smrtno obsodbo nacijonalnih socijalistov v Beuthenu. Vlada je mnenja, da je to v interesu državne avtoritete. Policija v Beuthenu je v stalni pripravljenosti, da prepreči oprostitev obsojencev. Nacijonalni socijalisti so razdejali uredniške prostore socialističnega in centrum-skega lista. Nacijonalno socijalistična organizacija je poslala v. Papenu in Hin-denburgu protestne brzojavke proti obsodbi. V tem protestu pravijo nacijonalni socijalisti, da smatrajo takojšnjo razveljavlje-nje te obsodb« kot pogoj za ohranitev miru v notranjosti Nemčije. Od včeraj priobčujejo nacijonalno soci-jalistični listi ostro pisane članke ln žugajo vladi, da v Nemčiji ne bo miru, dokler smrtne obsodbe ne bodo razveljavljene. Politični položaj se je vsekakor močno poostril. Hitlerjeve grožnje Berlin, 23. avgusta, s- Smrtne obsodbe, izrečene od izrednega sodišča v Beuthenu nad petimi narodnimi socijalisti, so izzvale v Hitlerjevih krogih silno razburjenje. V glavnem strankinem glasilu »Volkischer Beobachter« objavlja Hitler v imenu vodstva narodne socialistične stranke daljši proglas, v katerem pravi med drugim: »Krik ogorčenja se razlega po vsej nacionalni Nemčiji. Izredno sodišče vlade, ki se naziva nacijonalno, je izreklo pet smrt- nih obsodb v popolnem nerazumevanju obupa obtožencev nad dejstvom, da je državni aparat popolnoma odpovedal v borbi zoper marksistični morilski teK>r, ki je zahteval nad 300 žrtev iz vrst narodno - socialističnih borcev za svobodo. Sodba pomeni udarec v obraz nacijonalni Nemčiji. Milijoni Nemcev pričakujejo od Papena kot trenutnega državnega komisarja za Prusijo, da bo takoj ukinil nezaslišano beuthensko sodbo, ki se ne sme pod nobenim pogojem izvršiti. V Nemčiji tako dolgo ne bo miru, dokler ta sodba ne bo razveljavljena.« Odgovor vlade Hitlerjev poziv so ponatisnili skoro vsi listi. Zvečer je državna skupno s prusko vlado izdala komunike, v katerem odgovarja na Hitlerjev poziv. V komunikeju pravi vlada med drugim: »Prisiljen zaradi nasilja v politični borbi, ki je toliko škodovalo ugledu države, je predsednik republike na predlog vlade odredil najtežje kazni za politična teroristična dejanja. V trenotku, ko je stopila ta uredba v veljavo, se je morala popolnoma enakomerno uveljavljati napram vsem, ki so kršili zakon, brez razlike na strankarsko pripadnost in osebo. Državna vlada ne bo trpela, da bi se katerakoli stranka upirala veljavnim zakonom. Prav tako se tudi pruska vlada ne bo dala vplivati od nikogar, ali naj uporabi svojo pravico do pomilostitve ali ne. Napadi v javnosti zoper to sodbo, bi se morali naperiti pred vsem proti povzročiteljem krvavih dogodkov, ne pa proti državni oblasti, ki je v interesu splošnosti prisiljena poseči po tako ostrih ukrepih. VTada bo vsak poskus potvarjanja temeljev pravne države in razpihovanja političnih strasti z vsemi sredstvi zatrla.« Hitlerjeva brzojavka obsojencem Berlin, 23. avgusta, s. Adolf Hitler je poslal petim narodnim socialistom, ki so bili včeraj v Beuthenu obsojeni na smrt, naslednjo brzojavko: »Moji tovariši! Spričo gorostasne krvave sodbe se čutim z vami združenega v neomajni zvestobi. Vaša svoboda je v tem trenutku vprašanje naše časti, boj proti vladi, pod katero je bilo to mogoče, pa naša dolžnost«. Obsojenci bodo najbrž pomiloščeni Berlin, 23. avgusta, č. Vsa politična javnost se živahno zanima za vprašanje, ali bodo izvršili obsodbo v Beuthenu proti petorici nacionalnih socialistov. »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča, da so se o tem vprašanju snoči vršili razgovori med državnim kancelarjem Papenom, ministrom za narodno obrambo Sohleicherjem in komi-saričnim pruskim notranjim ministrom dr. Brachitom. List pravi, da so službeni krogi naklonjeni zahtevi, da se zavrne prošnja za pomilostitev, ker je v interesu državne avtoritete, da se rigorozno izvaja zasilna uredba o pobijanju jasvnega nasilja. Če bi se sprejela prošnja za pomilostitev, bi ta odredba izgubila vso svojo veljavo. Kljub temu pa je pričakovati, da bo vseh pet nacionalnih socialistov pomiloščenih. Kot glavni razlog navajajo okoliščino, da 6e je zločin izvršil poldrugo uro nato, ko je stopila zasilna odredba v veljavo, pa da zaradi tega teroristi zanjo še niso mogli, vedeti. Slabi izgledi za parlament Berlin, 23. avgusta. AA. Razburjenje, ki Je zavladalo v hitlerjevskih vrstah ši-rom vse Nemčije zaradi smrtnih obsodb nacijonalnih socijalistov v Beuthenu, bo imelo še hude politične posledice. Sestanek angleških in francoskih ministrov London, 23. avgusta, s. V informiranih političnih krogih se potrjujejo informacije o angleško-francoskem ministrskem sestanku v prvih dnevih septembra. Ministrski predsednik Herriot bo odšel v spremstvu notranjega ministra Chautempsa na otok Jersey, kjer bo gost angleškega guvernerja. Ministrski predsednik Macdonald francoskih gostov ne bo poseti.1 osebno, temveč bo namesto nijega vodil razgovore s Herio-tom in Chautempsom notranji minister sir Herbert Samuel. Nove uvo*ne napovedi v Avstriji Dunaj, 23. avgusta. A A. Korbiro poroča: Glavni odbor parlamenta je sprejel četrto uredbo o uvoznih prepovedih, ki odreja. ds ie treba posebno dovoljenje za uvoz v Avstrijo še za svinec, za zlitine svinca z izjemo zlitine cinka s cvincem. za svinčeno pločevino, za svinčene plošče, svinčeno žico, za svinčene sode. za valjani svinec, za tiskarske črke.^ ra svinčene kable, električne akumulatorje itd. Nazadovanje državmh dohodkov v Ameriki Wash«ngt«n. 23 avgusta. AA. Državni dohodki v proračunskem letu 1931/32 so znašali 1557 milijonov dolarjev, prejšnje proračunsko leto pa 2528 milijonov. Politični krogi smatrajo, da bodo prve seje novega parlamenta, ki se sekane 30. avgusta, prav burne in da je treba pričakovati vehementnih nastopov hitlerjevskih poslancev proti vladi in komunistom. Nemški nacionalci so s temi dogodki kar zadovoljni, ker potrjujejo njihovo trditev, da je delovanje normalnega parlamentarizma v sedanjih okoliščinah v Nemčiji nemogoče. Nacijonainosocijalistični nastopi v novem parlamentu bodo nemara le pospešili sklep vlade, da pravkar izvoljeni državni parlament, razpusti. Taki ekscesi ne bodo izostali v novem parlamentu, zlasti če bo prve seje vodila komunistična prvakinja Klara Zetkin. Po drugi strani pa prihaja vlada dp prepričanja, da bi nove volitve na sedanjem položaju ničesar ne izpremenile in da bi ga kvečjemu še poslabšale. Zato se je zadnje dni ideja o prezidijalnem kabinetu, ki naj bi sodeloval s parlamentom takorekoč nad strankami in s pozitivnim pragramom dela, močno okrepila. O pogajanjih med nacijonalnimi socijalisti in centrumom, ki bi lahko ustvarila popolnoma nov položaj, pa ni podrobnih poročil. ★ Nenadno prekinjen je pogajanj med hitlerjevci in centrumom Pariz, 23. avgusta. AA. Iz Berlina poročajo, da so bila pogajanja med katoliškim centrumom in nacijonalnimi socijalisti o sestavi parlamentarne vlade na Pruskem danes iznenada prekinjena. ,Zdi ee. da sta tako centrum kakor narodno - socijalistična stranka sklenila počakati na nadaljnji razvoj dogodkov v državi. 60 sreskih načelnikov upokojenih Berlin, 23. avgusta. AA. Po uredbi o znižanju števila srezov zaradi proračunske štednje je pruska vlada upokojila 60 sreskih načelnikov. Svoboda nauka v Nemčiji Berlin, 23. avgusta, AA. Prosvetni minister badnske deželne vlade je prepovedal profesorju gospodarstva na heidelberški univerzi GumbeJu nadaljnja predavanja. Prof. Gumfeel je znan pacifist. Prosvetna oblast mu očita, da je na sestanku socialističnih dijakov izjavil, da bi Nemce, ki so padli v vojni, ne smele predstavljati žen sike z lavorjevim vencem zmage v rokah, marveč s peso kot simbolom za po-nanjikanja, ki jih je pretrpel nemški narod med vojno. Prekinjena vojaška pogajanja med Nemčijo in Francijo Pariz, 23. avgusta, s. »L' Intrasigeant« opominja na to, da je nemški državni kancelar von Papen že v Lausanni predlagal gotovo sodelovanje med nemškim in francoskim generalnim štabom, da bi po. stali odnošaji med obema armadama bolj normalni. Francoski generalni štab načelno ni bil proti temu načrtu in vojaški strokovnjaki so bili celo mnenja, da bi povišanje staleža nemške državne brambe bistveno ne spremenilo razmerje vojaške moči med Nemčijo in Francijo. Končno pa je francoski generalni štab vendarle spoznal, da se pogajanja pomikajo redno bolj na politično polje in ker za to ni bil več pristojen, ni hotel sodelovati. Razgovori so bili nato prekinjeni, posebno še, ko je imel državni obrambni minister general Schleicher znani ostri govor v nemškem radiju. Pogreb dr. Schobra Dunaj, 23. avgusta, g. Danes popoldne se je vršil svečan pogreb bivšega zveznega kancelarja dr. Schobra. Po žalni svečanosti na policijskem predsedstvu, kjer je bilo truplo dva dneva položeno na mrtvaški oder, je odšel žalni sprevod do votivne cerkve, kjer je bilo truplo drugič svečano blagoslovljeno. Nato je krenil sprevod preko Ringa do parlamenta, kjer so se vršile oficijelne žalne svečanosti. Zvezni predsednik Miklas, zvezni kancelar dr. Dollfuss in drugi oficijelni predstavniki so imeli tamkaj spominske govore. Nato so truplo z mrtvaškim avtomobilom prepeljali v Schobrovo domovinsko občino Perg, kjer se bo jutri vršil pogreb. Nova japonska ofenziva na Kitajskem Peking. 23. avgusta. A A. Na jnovejša poročila trde, da so Japonci začeli s široko ofenzivo v pokrajini Jehol in da so b;li pri tem hudi in krvavi boji. Japonci nameravajo priključiti pokrajino Jehol Mandžuriji, Kitajske čete na tem področju so S'bke in ne nudijo Japoncem primernega odpora. Samomor osiješkega odvetnika OSfjek, 23. avgusta, p. Sinoči je izvršil v svojem stanovanju samomor ugledni osiješkl odvetnik dr. Josip Singer. Ustrelil se je z revolverjem ter je bil takoj mrtev. Zapušča ženo in hčerko. Ker je žive v dobrih razmerah in ni nikdar tožil o kakih težavah, je njegov korak vse presenetil m izzval veliko senzacijo. Avstrijska vlada si je oddahnila Z dvema glasovoma večine je včeraj končno spravila na varno lau-sannsko pogodbo o posojilu in nato poslala parlamet na počitnice k Sanacija vzhodne in srednje Evrope Pred sestankom konference v Stresi - Francoski delovni program - Predlogi naše vlade Pariz, 23. avgusta g. V Stresi »e bo dne B. septembra sestala gospodarska konferenca srednje- |o vzhodno-evrops ki h držav V pariških političnih krogih pripisujejo konferenci veMk pomen. O programu predsednika konference Bonneta, ki Je obenem tudi program francoske vlade, objavlja danes >L' Intransigeant« med drugim naslednje informacije: Glavna točka programa .na gospodarski konferenci v Stresi bo izdelava načrta, čigar izvedba bi tem državam omogočila največjo mednarodno solidarnost. Razeu tega naj bi se na konferenci našlo gospodarsko ravnovesje in ustvarilo zdravo finančno razmerje, da bi mogle prizadete države zopet vstopiti v normalen obtok mednarodne trgovine. V Londonu z vso naglico izdelani načrt balkanskim državam ni prinese! nobenega olajšanja. Zaradi tega Je treba ■-"fsHti na kaj drugega, in sicer pred vsem na sporazum v veliki industrij, ker bo le tako mogoče napravti konec kri al. Beograd, 23. avgusta p. V zveal s konferenco za gospodarsko in finančno obnovo srednje- in vzhodno-evTopskih držav, ki se sestane dne 5 septembra v Stresi, te na kateri bo zastopana tudi naša država, Je vlada sestavila obšdren ekspoze, v katerem navaja ukrepe, ki bi bili po njenem mnenju potrebni za dosego tega cilja. Ekspoze j® razdeljen na dva dela. Prvi »e nanaSa na pospeševanje trgovinskih odnošajev med posameznimi državami potom preferenčnega režima, drugi del pa na odstranitev ovir v mednarodni zamenjavii dobrin s postopno ukinitvijo deviznih omejitev. Ekspoze je bil dostavljen predsednrfku konference v Stresi, francoskemu narodnemu poslancu in bivšemu finančnemu ministru Bonnetu. Visoko odlikovanje župnika Barieta Bled, 23. avgusta. v. Nfi. VeL kralj je včeraj dop. sprejel v svojem dvorcu na Bledu bivšega narodnega poslanca, ljubljanskega župnika g. Janka Barieta v polurni avdijenci. Ob tej priliki je vladar g. župniku osebno izročil visoko odlikovanje, red Jugoslovenske krone MI. stopnje. Avstro-madžarski trgovinski provizorij Ker pogajanja za definitivno trgovinsko pogodbo še niso zaključena, je bil za šest tednov v spremenjeni obliki podaljšan dosedanji provizorij Dunaj, 23. avgusta, d. Ko je bik pred tc;dai odpovedana med ža rsko-a vs tri j ska trgovinska pogodba, so zastopniki obeh dr-vnv sklenili začasen sporazum, da so tako preprečili carinsko vojno med Avstrijo in Madžarsko. Ta trgovinski provizorij je te cVii potekel. Zaradi tega so delegatje obeh v ad. ki so se med tem časom pogajali za sklenitev nove definitivne trgovinske pogodbe. sklenili nov provizorij, ki bo veljal šest ted iov Provizorij je stopi! včeraj v veljavo in je nekoliko širšega obsega, nego je bil poprejšnji. Za izvoz tz Avstrije v Madžarsko je bilo kontingentirano naslednje blago: les, celuloza, papir in papirnat1 1/dsIki, tekstilno blago, usnje in njegovi vz delki, izdelki gumija, proizvodi električne industrije, kemikalije, steklo, stroji, letala in drugo. Za izvoz iz Madžarske v Avstrijo pa so kontin.gentirali moko, sadje, zlasti grozdje, zelenjavo, perutnino, jajca, klavno živino, prašiče teleta, konje, ribe, vino, mošt in razno špecerijsko blago madžarske industrije. Odlikovanja Beograd, 23. avgusta, p. Na predlog ministra za trgovino in industrijo so odlikovani z redom sv. Save I. stopnje dr. František Hodač, univerzitetni profesor in generalni tajnik industrijske zveze v Pragi, z redom sv. Save n. stopnje dr. Kristan Ersted, predsednik mednarodne organizacije industrijskih delodajalcev v Bruslju in dr. Gjoka Čurčin, tajnik Centrale industrijskih korporacij v Beogradu in član sveta pri mednarodnem uradu dela. Beograd, 23. avgusta. Z ukazom Nj. Vel. kralja sta bila na predlog predsednika ministrskega sveta odlikovana z redom Karadjordjeve zvezde 4. stopnje g. Milič Radovanovič, profesor univerze v pokoju v Beogradu, z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje pa g. Dobrosav Petrovič, trgovec v Boljevcu. Samopomoč najemnikov v Banjaluki Baojalnka, 23. avgusta, n. Na griču Pa-prikovcu pri Banjaluki so profesionalni delavci postavili 15 hišic. Sedaj so zaprosili občino, da bi jim naknadno izstavila gradbena dovoljenja. Lastne domove so si Dunaj, 23. avgusta, d. Novi začasni s.po- 1 zSradili zaradi te£a. ker ne morejo plače-razum, ki je bil sklenjen med Avstrijo in | vati PrevisoKih stanarin r mestu. Madžarsko za dobo šest tednov in po ka- Po drznih sleparijah v rekah pravice Policija je prijela italijanskega državljana, ki je pustolovil po naših krajih Ljubljana, 23. avgusta. Po Bleivveisovi cesti je včeraj opoldne pešačil neznan mlad človek, ki ga je stražnik zaradi sumljivega vedenja ustavil. Neznanec je po kratki zadregi pokazal stražniku svoje osebne izkaze, ki so 6e glasili na ime Frana Nov ose lica. Strežnik pa se ni zadovoljil in je Novoseliča, ki je navedel, da je doma iz Velike doline pri Brežicah, pozval s seboj na policijsko upravo. Tamkaj so ga še enkrat preiskali in našli pri njem poleg domovinskega lista na tuje ime tudi delavsko knjižico. Po daljšem zasliševanju so spoznaii, da imajo v rokah drznega in pretkanega sleparja. Možak je identičen z onim goljufom, ki je 3. t. m. osleparil poslovodjo Jadranske posavske čevljarne Antona Štefeta v Kranju, izdajajoč se za ekonoma finančne direkcije v Zagrebu, za katero je nabavljal 700 parov čevljev. Nadalje se je slepar zjglasil 5. t. m. pri pekovskemu mojstru Francu Posavcu na Karlov-ški cesti v Ljubljani, kjer je naročil za celih 4000 Din finega peciva za veselično prireditev trgovskega društva »Merkurja«. Zahteval pa je preveliko provizijo in je slednjič pobegnil O obeh' dogodkih smo sproti poročali. Pogajanja za sklenitev definitivno pogodbe se bodo nadaljevala. Prvi sestanek obeh delegacij po sklenitvi novega trgovinskega provizorija se bo vršil še ta teden v Budimpešf4. terem naj se začasno uravna izmenjavanje blaga med obema državama, ima namen vzpostaviti finančno ravnotežje trgovinske bilance med obema državama. Po trgovinski pogodbi, ki je bila pred kratkem odpovedana, je znašalo razmerje med madžarskim izvozom v Avstrijo in avstrijskim izvozom v Madžarsko v finančnem pogledu 2 : 1. Po novem sporazumu so se določili kontingenti za izvoz blaga iz ene države v drugo na tak način, da bo prišlo predvidoma do enakih računskih zaključkov. Poleg začasnega trgovinskega sporazuma j« bil podaljšan tudi sporazum o kliringu med Avstrijo in Madžarsko do 15. septembra Lov za rekordi v letalstvu 196 ur nepretrgano v zraku — Novi načrti za oceanske polete Letalska nesreča pri Ietalčevem pogrebu Curtisfield, 23. avgusta AA. Amerikanca Marsa! in Thaden sta p nista.! a po 196 urnem poletu. Dosedanji trajnostni rekord je znašal 122 ur. Varšava, 23. avgusta AA. Med pogrebom vojaškega letalca Pietraskleviča, ki se j« ponesrečil v Poznanju, so tni letala krožila nad pokopališčem in vrgla na pokopališče vence. Iznenada pa sta dve letali trčili v araku, nakar je sledila huda eksplozija.. Obe letali sta padM na tla in zgoreli. Oba pilota sta se uhila New York, 23. avgust? AA. Norveška letalca Solberg in Petersen sta davi ob 4.41 odletela v Harbour Grace. Odfcod bosta Bkušaia preleteti Atlantski ocean do O&la. Prince Rupert, (Britska Kolumbija), 23. avgusta AA. Nemški letalec Wolfganig v. Groriau. ki je nedavno s tremi svojimi prijatelji letel iz Evrope v Ameriko preko Islandske in Gronlandije, je včeraj z istimi letalskimi tova.niš; od le tel v Cordovo na A!asld. Odtod bo letel na Japonsko. Iz Japonske se bo vrnil naravnost v Nemčijo. London, 23. awgusta č. Ameriški letalci »e pripravljajo te dni kar na tri prekboce-anske polete. Prvi poleit bo izvršila deseterica Američanov na velikem hidroplanu. Poleta se bodo udeležili ameriški i.ndustri-jec in oilot Hutsinson. Spremljali ga bodo Mehova žena. dve hčerki in še šest drugih oseb. med njimi tudi neki reporterski fotograf. Njegovi hčerki sita še zelo mladi, prva fetej^ 8. druga 6 let. Hntsinson bo letel pre-fco Gronlandije, Islandije in škotske ter se SDnst.i.1 na londonskem letališču. Z dru-eira letalom namerama wmia.m Ulrich letati iz Amerike v Italijo in pristati na rimskem letališču. Tretje letalo, s katerim bosta startali norveški letalki Solbern in Pe- terson. bo pristalo v Oslu. LetalkS oaanera- vata izvršiti polet v 36 urah. t Druga etapa evropskega krožnega Rim, 23. avgusta. AA. Evropskega poleta s športnimi letali se sedaj po prvi etapd udeležuje le 38 letalcev od prvotnega Ste-: j vila, ki je bilo mnogo večje. Davi so tekmovalci odleteli iz Rima. Druga etapa vodi iz Rima preko Firenze, Bellinzone, Torina, Cannesa, Lvona in Stuttgarta do Pariza. Klasifikacijo tekmovalcev bodo sestavili po zadnji, tretji etapi, ki bo po enodnevni pavzi v Parizu vodila preko Belgije in Nizozemske v Berlin. Turin, 23. avgusta s. Po vmesnem pristanku v Beldnzzon.i so danes opoldne prvi letalci dosegli Turin, med njimi tudii »Italijan Viazzo, ki je imel v Rimu 40 stopenj mrzlice in je startal kljub temu. Narkrajš; čas vožnje iz Beliinzaone do Tunina je imel Neimec Serjdemann. Pri prisilnem pristanku, na katerega je bil prisiljen za Nemčijo startaječrf Rumun P apnu v florenittaski provinci, se je njegovo letalo razbilo. Vozača sta ostala nepoškodovana. Smrtna nesreča italijanskega novinarja Rim, 23. avgusta. AA. Italijansko letalo, ki ga je vodil pilot Suster, je v bližini Albenge na sevemozapadni obali strmoglavilo na tla. Športni urednik »Littoria-la«, Achille Antoniboni, ki je spremljal pilota Susterja na tekmi športnih letal po Evropi, se je pri tem smrtno ponesrečil. Pilot je dobil lažje rane. Italijanski kralj na vojaških manevrih Rim, 23. avgusta, ž. Velike vojne vaje, ki so se pričele že v nedeljo, so se včeraj razvile do pravih manevrskih bojev okrog Monte Lovesca, Castigliona, Monte Urgina in Mengare. Včeraj je prispel na pozorišče vojnih vaj italijanski kralj, ki si je ogledal »fronto«. Kmalu za njim je prispe! tudi ministrski predsednik Mussolini z vojnim ministrom Gazzerom in generalnim fašističnim tajnikom Staracejem. Ministrski predsednik se je zanimal zlasti za fašistično milico, ki je dodeljena obema strankama. Nevihte Dunaj, 23 avgusta, s. Danes dopoldne se je po jutranji vročini nebo pooblačilo in tudi ohladilo ozračje Okoli 11. dopoldne 6e je zlil nad mestom kratek dež. Gradec, 23. avgusta, s. Okoli 4. popoldne se je izlila nad Gradcem in okolico precej močna nevihta s točo. ki je tudi prinesla dol go zažel jeno ohlajen je. Temperatura je padla za približno 10 stopinj. Toča je napravila po nasadih in vrtovih znatno škodo. Zagreb, 23. avgusta, n. Nocoj je nad Zagrebom divjala nevihta. Viri se je močan dež: hladen veter je povzročil padec temperature. V mali Jadrnici preko Oceana Pariz, 23. avgusrta. s. Pet ameriških vi-sokosolcev, ki so dne 5. julija startali v Masahusets na 15 metrov dolgi jadrnici z žrvižem za 7 tednov, da bi prebrodili Atlantski ocean, ie včeraj pristalo v Tanger-ju. Dijaki so doživeli mnogo zanimivosti, posebno še. ker so jadrali brez modernih aparatov in so imeli n'n, to je za «122.9 milijona Din ali za 42.09 odstotkov mani kakor lansko leto v istem razdobju. ^Premestitve^ v železniški službi Beogr/Jc/, 23. avgusta, p. S kraljevim ukazom so na predlog prometnega ministra premeščeni na področju železniške direkcije v Ljubljani: k urometno-komercijonal-nemu oddelku direkcije Anton Petrovič, dosedaj posta jenačelnik na Rakeku in Fran Golež, dosedaj šef prometa na posta ii Zidani most: za postajenačelnika na Rakeku Fran Bizjak, dosedaj posta jenačelnik v Bohinjski Bistrici, ia šefa prometa na Zidanem mostu Tvan Medved, dosedai postaje-načelnik v Zalogu; k prometno kom ere io-nalnemu oddelku direkcije Josin Hlebec, dosedaj postajenačelnik na uostaji Vubred-Marenberg in na postajo Ljubliana-glavni kolodvor Josip Brajnlk, dosedaj postajenačelnik t Medvodah, Dogodki v Komendi pred sodiščem Ljubljana, 23. avgusta. Prad mafan kazenskim senatom pod predsedstvom s. o. s. g. Ivana Kralja so biki danes predmet razpravam tudi dogodki v Komendi, ki so se odigravali 16. maja ob priliki proslave 60 lotnice dr. Antona Korošca. Zaradi posflcusa javnega nasilja v smislu §§ 31 in 128. kaa. zek. so bili obtoženi samski čevljar, 23 letni Damjan Stem iz Zaloga pri Kamniku in tri ženske. Obtoženi Damjan Stern je zanikal svojo krivdo v smisfoi obtožnice in se zagovarjal, da je v družbi svojih znancev in Zaloga, zlasti prič Vladimira Tamažiča in Franca Kimovca bil sicer navzoč, a rd metal ca orožnike kamenja med demonstracijami, Jd so se vršile v neposredni bližini Komende v Kaplji vasi. Orožnitški kaplar Anton Vo-grinčič, Jd je bil od kamna zadet v roko je decidirano izjavil, da je videl, kako je Stem vrgel prati orožnikom več kamnov. Obtoženčevi priči sta nasprotno zatrjevali, da obtoženec mi metal kamenja. Senat »c Damjana Sterna obsodil na 40 dni zapora zaradi poskušenega javnega nasilstva. Stern je prijavil proti sodbi revizijo in prizlv. Na/to je sledila druga razprava prav za-" radi istega dehkta- proti 52 letni delavki Ivani Urbane iz Suhadol, proti 18 letni po-sestnikovi hčeri Ani Zamik h Suhadol in proti 24 letni kovačevi ženi Julijani Glo-bočniik iz Cerkelj. Vsem trem očita obtožnica, da so omenjenega dne v Komendi ob priliki demonstracij metale kamenje na orožnike. Obtoženke so zanikale lcrfvdo. tri danes zaslišane priče pa »o potrdile navedbe obtožnice. Med temi je bil tudi znani posesti ik Ivan Selan, ki je bil priveden iz preiskovalnega zapora, v katerem so nahaja zaradi »uma, da je sodeloval pri ponarejanj« bankovcev. Na predlog zag> v omika obtoženk je sodišče razpravo od godilo do septembra, da se zaslišijo Se nadaljnje priče. Tragična smrt otroka na počitnicah Smrtna nezgoda ljubljanskega šolarčka v Kraljeviči Ljubljana, 23. avgusta. Danes dopoldne je socialni urad mestnega magistrata prejel podrobno telefonsko poročilo o smrtni nezgodi, ki se je pripetila v Domu Franije Tavčarjeve v KraJjevici in katere žrtev ie posta! desetletni Marjan Tottfikar iz Ljubljane, sin kleparskega pomočnika Angela Toplikarja. Marjanček je bil učenec 4. razreda osnovne šole v Šiški. Bil je precej slabotnega zdravja im tako so bili Topdikarjevi zelo veseli, ko so ga lahko 3. avgusta z veliko skupino ljubljanskih revnih otrok poslali letovat v Kraljevico; skupina je vsega štela 90 trok, od katerih jih je 35 poslala mestna občina, ostalo pa Kolo jn-go slovenski h sester; V Domu Pranje Tavčarjeve je za varstvo dece zelo dobro preskrbljeno. Na vsakih deset malčkov pride po ena nadtzornica, ki stalno bedi nad niimi. Malemu Marianu pa se ie pred par dnevi vendarle posrečilo, da se ie na tihem iz-muzmil u tega varstva, ter je igraje se plezal po verandi, pri čemer pa je izgubil ravnovesje in padel na tla. Pri padcu si ie zlomil roko. Zdravnik ga je takoj preiskal iti odredil vse potrebno ra zlomili en o roko. nihče pa se ni mogel od začetka bati težkih komplikacij. Toda nesreča je hotela, da se je Marjan pri padcu na zemljo okužil z bacilom tetama. Včeraj je mali, ubogi leto-viščar, 1ci je §e? na morje Iskat sonca, zdravja in življenjske radosti, zaradi tega nevarnega zastrupljeni a izdihnil O tej tragični nesreči ie bila že včeraj brzojavno obveščena njegova mati, ki se je takoj nato odpeljala v Kralievico. Danes pa se je Marjanov oče ziglasil na magistratu in zaprosil, da bi mestna občina omogočila prevoz trupelca v Ljubijano. G. župan ie kJiiub velikim stroSkom. s katerimi je zvezam tak prevoz, odredil, da avto pogrebnega zavoda odhiti v Kralievico po mrtve-ga Marjana jn ga prepelje v Ljubljano. koer bo pogreb v četrtek. Tragična smrt malega dečka, ki se k tako zelo veselil morja, je vzbudila v mestu splošno obžalovanje in iskreno sočutje s težko prizadetimi starši. VeJika tatvina zadružnega denarja pojasnjena Veliki Bečkerek, 23. avgusta Velika tatvina v Zvezi agrarnih zadrug Velikega Bečkercka in okolice, ki se jc izvršila v začetku avgusta in o kateri smo poročali, je raizjasnjena šele sedaj. Po dveh praznikih so tedaj ugotovili v blagajni pri manjkljaj zneska 220.000 Din in blagajni-čarka Stojanka DumiČeva je izpovedala, da »o ji izginili blagajniški ključi. Dobro se je spominjala, da je zvečer zaprla blagajno, ko pa se je po praznikih napotila v urad. je bila prepričana, da so ključi, kakor po navadi v njeni ročni torbici. Takoj se je napotila domov, meneč, da je tam pozabila kliuče. Mod tem pa so že blagajno odprli in ugotovili primanjkljaj vse gotovine. Blagajničarko, ki je zvesto službovala sicer že dolgo let, so zaprli, ker ni mogla pojasniti, na kak nac:n so ji zmanjkali ključi. Zaprli so par dni pozneje tudi slugo Vaso Jakovljeviča. čez nekaj dni pa sta bila oba izpuščena, ker se preiskala ni mogla premakniti z mrtve točke. Preiskovalni organi so bili prepričani, da je nekdo ntegajničarld na čudno pretkan način izmaknil ključe, potem pa izropal blagajno Kmalu bi bila vsa zadeva ostala na mrtvi točki. Nov preiskovalni organ, ki je bil delegiran iz Beograda, pa si Je rekonstruiral vse dogodke in ie pri tem ostalo največ suma na slugi Jakovljeviču, ki je imel od članov zadruge tudi najboljša izpričevala. Preiskovalni organ je iz dejstva, da je bil sruga zadnji v hi£i. sklepal, da >e moral baš on naleteti na ključe, ki jih je najbrž pohabila biagajničarka, ko se je pred prazniki gotovo bolj hitro kakor po navadi odpravljala iz urada. Na podlaigi tega domnevanja je poklical slugo Jakovljeviča ter mu dejal, dm je zanj najboljSe. če pove. kaj je z denarjem, ker so se že javili ljudje, ki dobro vedo, da je našel blagajniške kliuČe m da je pozno v noč odšel iz pisarniških prostorov. Ta trik je imel popoln uspeh. Sluga Jakovijervič je priznal, c!a je našel ključe na pisalni mizi, odprl blagajno ter vso gotovino zakopal na svojem vrtu. Tam so včeraj našli ves denaT in tako je razvozlana čudna tatinska zadeva. Posrečen fzlet jeseni&kih obrtnikov v Avstrijo Jesenice, 23. avgusta. Obrtniško društvo na Jesenicah je pod vodstvom svojega neumornega predsednika Ivana Gogale priredilo te dni za svoje člane in po njih vpeljane goste izlet na Koroško, ki je v vsakem pogledn izvrstno uspel ter poglobil dobre stanovske in gospodarske odnošaie med obrtniki tu in onstran Karavank. Z dvema avtobusoma in enim taksijem se je odpeljalo 61 izletnikov po romantični gornjesavski dolini proti Kranjski gori in od tam dalje čez Korensko sedlo v Avstrijo. Med izletniki sta bila tudi župan Jože Žabkar in ameriški župnik Smolej, doma iz Kranjske gore. Izletniki so se ustavili v Ledenicah ob Ba«kem jezeru, kjer so imeli zajtrk v Drevovi gostilni, nakar so pohiteli naprej v Beljak, kjer je nenajavljene goste iskreno pozdravil g. Schwab, tajnik beljaškib obrtnih zadrug in v gorenjskih obrtnih krogih dobro znani organizator koroškega obrtništva. Po ogledu Beljaka, so se izletniki odpeljali skozi Vrbo in Poreče ob Vrbskem jezeru v Celovec, kjer so bili sredi mesta od predstavnikov koroških obrtnih zadrug nepričakovano lepo sprejeti. V spremstvu predstavnikov koroških obrti so se podali v hotel »Adler«, kjer je bilo skupno kosilo. Prvi je izpregovorij gospod Speiser, tajnik zveze koroških obrtnih zadrug, zahvalil pa se mu je najprej v slovenskem, nato pa še v nemškem jeziku g. Gogola. Zelo lepo je govoril jeseniški župan g. Zabkar v slovenščini, kar je v Ob telesni preiskavi so našli pri areti-rancu tudi zastavni listek za zlato moško uro in verižico, oboje je zastavil v mestni zastavljalnici 18. t. m. Na policiji mu kar niso verjeli, da se zove Novoselič in so res tudi kmalu dognali, da imajo v škripcih Rudolfa Vodopivca, znanega vlomilca, tatu in sleparja, ki je bil že leta 1924. izgnan iz Jugoslavije. Vodopivec je sicer po rodu iz Sarajeva, pristojen pa je v St. Peter na Krasu in je torej italijanski državljan. Vo-dopivčeva specialiteta je v tem. da se kaj rad predstavlja za višjega državnega funkcionarja in tako lagLje slepari ljudi. Po poizvedbah se je še ugotovilo, da se je potepal te dni po okolici Vrhnike. V nedeljo se je zglasil v Golobovem gradiču v Lesnem Brdu. kjer se je izdal za zastopnika raznih blejskih ekonomij. Pravil je celo, da je v zvezi z upravo dvora in je naku-ooval razna živila. Skušal je izvesti široko-potezno sleparijo, ki se mu pa ni obnesla. Pnofitiral je le v toliko, da se je v gradiču dobro najedel in napil, potem pa so ga razkrinkali. Hitro je odnesel pete. pribežal pa ni dalje kakor do Ljubljane. Preiskava o Vodopivčevih sleparijah še teče in bo navihanec šele čez par dni izročen sodišču. glavnih obrisih ponovil g. župnik Smolej t nemščini. Vsi govorniki so želi za svoje stvarne besede živahno odobravanje številnega občinstva. V spremstvu predstavnikov koroškega obrtništva so se podali izletniki z avtobusi v Gospo Sveto, kjer so si ogledali znamenito cerkev. Ondotni g. dekan jm je tolmačil vse njene znamenitosti in zgodovino v slovenščini, za kar so mu bili izletniki zelo hvaležni. Nato so se izletniki p-odali na znamenito Gosposvetsko polje ter si ogledali prestol nekdanjih slovenskih koroških vojvod, ob katerem so se tudi slikali. Vrnili so se v Celovec in se po ogledu mesta podali skozi Velikovec in Železno Kapljo na Jezersko. Tu je bil kratek odmor v restavraciji g. Paara. Odtod so se podali v planinski hotel, kjer sta imela lepa zaključna govora o pomenu izleta gg. Gogola in župan. V poznih nočnih urah so se izletniki ob najboljšem razpoloženju vrnili domov z medsebojno obljubo, da bodo večkrat napravili tako lepe in poučne izlete. Še o dveh požarih v mariborski okolici Maribor, 23. avgusta. t> nedavnem požaru v Rogoznici smo izvedeli še to-le: V veliki shrambi je bilo nakopičenih okrog 300 voz stelje. ki so jo bili pred tremi leti nagrabili in tja nanosili. Zaradi vlage so se začeli razvijati plini, kar je še posebno pospešila vročina zadnjih dveh tednov. Pretekli ponedeljek popoldne je nastala nevarnost ognja. Zato je oskrbnik pozval vse okoliške gasi'ee. ki so poleg pobreških in mariborskih prihiteli na kraj nenavadnega požara. , Čudno so gledali gasilci, ki so prišli z orodjem in tehničnimi pripravami,- niso pa videli plamena, le gost bel dim se je kadil iz kupa. Z domačimi delavci so pričeli razkopavati steljo in so po 2<>urnem razkopavanju in gašenju preprečili veliko nevarnost N"a kraju požara so ostali do konca samo mariborski gasiiki, dočim so se okoliški in pobre^ki pozno ponoči vrnili domov. Čim pa so Pobrežani pospravili orodje se je okrog 1. zjutraj posvetilo na Teznu. V neki hiši v Gub če vi ulici je nastal ogenj. Pobreški gasilci sc gasili z velikim naporom, ker je primanjkovalo vode. Ogenj je na hiši povzroči1 precej škode. Hmelj v Savinjski dolini Žalec, 23. avgusta, d. Zaradi lepega vremena je obiranje hmelja, ki se je pričelo v začetku preteklega tedna, zelo naglo napredovalo, tako da so pospravljene že skoraj tri četrtine vsega pridelka. V splošnem se bo hmelja nabralo komaj dobro polovico lanske množine. Kupčija se še ni v polni meri razvila in hmelj še nima prave cene. Opaža pa se, da mnogi hmeljarji, ki so prodali hmelj že naprej po 8 Din, kupčijo razdirajo, ker se nadejajo boljše cene. Ke* pa hmeljarji nujno rabijo denar za izplačilo obiralcev, se zelo razvijajo kupčije v obliki predujma. Vrši se to tako, d3 si kupec zagotovi hmelj in da lastniku na račun po 1000 Din za meterski stot: defini-tivni obračuni se bodo naredili kasneje na osnovi tržne cene. ki jo bo hmelj imel. Kljub silni vročini zadnjih tednov jc letošnji savinjski hmelj po ogromni večini gladek in lepo zelen; zdaj pa je padlo še nekaj dežja, ki je rastlino malo osvežil. Vremenska napov Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno vedro, vroče, lokaLne vremenske motnje z nevihtami so verjetne. Dunajska vremenska napoved za sredo: Danes ponoči še krajevne nevihte; iutri s hladnejšimi severozapadnimi vetrovi pone-kot bolj oblačno. Mestni pogreba! »to4 Občin* Ljubljani Brez posebnega obvestila Zapustila nas je po dolgem mukepolnem trpljenju in se preselila v večnost naša iskreno ljubljena mati, stara mati, prababica, teta in tašča, gospa Ivana Lušin roi Pogorele vdova posestnika in trgovca So-vrši Truplo blagopokojne prepeljemo v četrtek, dne 25. t. m. v dražico iz Jenkove ulice st. 20 po slovesni blagoslovitvi, ki se ob 2. uri popoldne. V Sodražici bo pogreb istega dne ob pol 5. uri popoldne na ondotno farno pokopališče. Blagopokojnici ohranimo blag spomin! Ljubljana-Sodražica-Maribor-Ljutomer, dne 23. avgusta 1932. Žalujoči ostali. V.' f . J ■ * ;'. i*'.'-V *■ - - Maši kraji in ljudje Lepa kočevska vas v ognju V vasi Oneku Je enajstim posestnikom zgorelo 27 poslopij — škoda znaša po prvih cenitvah preko dveh milijonov — Nesreča ali požig ? Kočevje, 33. avgusta. Naše mesto so sinoči že takoj po 22. uri najprej sirene raznih podjetij, potem pa plat zvona mestne cerkve opozorile na veliko požarno katastrofo v okolici. Nad Sv. Ano je nebo krvavo rdeče zažarelo in so prebivalci izprva domnevali, da je nastala nesreča v vasi Cvišlerjih. Kmalu pa ie bilo ugotovljeno, da je žrtev požara lepa vas Onek. Ta vas se je odlikovala med vsemi drugimi kočevskimi naselbinami s ponosnimi kmečkimi domačijami, lepimi gospodarskimi poslopji im razsež-nimi sadouos-ftiki, ki so letos posebno dobro obrodili. Kočevski gasilci so se po alarmu z zaledno naglico opremili za reševalno akciio in ko so prihiteli v vas Onek, ki je oddaljena od mesta S km. se jim je nudila strašna slika. Središče lepe vasi Je bilo v plamenih, prebivalstvo pa je begalo naokrog v strahovit! paniki. Požar je ljudi zbudil iz trdega spanja ter so napol oblečeni iz gorečih in ogroženih hiš reševali, kar jim je bilo najbližje pr roki ali pa, kar se ob prilikah take nenadne nesreče pač zdi ljudem posebno važno. Kmet, ki je pritekel iz hiše in videl, da objemajo plameni vsa poslopja okrog hiše, je tekel najprej k hlevu, da bi rešil živino, a še preden je to delo popolnoma opravil, je v paničnem strahu tekel spet nazaj, ker se je spomnil, da gotovo še brez slutnje strašne nevarnosti spijo nekateri člani njegove družine po raznih čumnatah Se več strahot so videli gasilci iz Spodnjega Mozlja, ki so prvi prispeli na pomoč. Ti so z veliko požrtvovalnostjo in naporom preprečili, da se ogenj ni razširil proti zgornjemu delu vasi, ko je sredina gor®fa neprestano in so se poslopja drugo od drugega vžigala kakor vžigalice In se je takoj videlo, da ni mogoče zaustaviti ogajenega navala na spodnji del vasi. Ta koi za mozelnskimi so prihiteli poleg kočevskih še gasilci iz Stare Cerkve, Spod-mega Mozlja, Cvišlerjev, Livolda, Kopriv-nika, Zajčje vasi. Zeljne, Ša?ke vasi in Dolge vas.- Vsi ti gasilci so naravnost tekmovali v požrtvovalnosti pri gašenju, ki pa je bi.'o zelo naporno in ovirana v prvi vrsti zaradi dolgotrajne suše. v druei vrsti pa zaradi tega, ker lepa vas, ki je tako nenadno postala žrtev požara, sploh ni imela studencev. Prebivalstvo se ie oskrbovalo z vodo iz bližnjih izvirkov, ki za gašenje seveda ne pridejo v poštev, in pa s kapaico, ki je v tej suši močm tsplahnila. Edino na spodnjem koncu va»' je velika m aka za napajanje živine tn Jf njej so se zatekli kočevski gasilci. Iz nlakfc ie motorna brizgalna metala mogčine eur.ke vode v gorečo vas, a ker je bilo vse skoz in skoz izsušeno in ker so bile vse gospodarske zgradbe polne sena iin drugih poljskih pridelkov, ni bilo niti misliti na to, da bi se daio rešiti le nekaj od tega, kar so ža zajeli plameni. Akcija mnogoštevilnih gasilcev je bila že od začetka omejena na ioScalizadjo strašnega požara in na obrambo hiš in drugih zgradb, ki so bile v primerni razdalji od že zaletih poslopij, ki so gorela sredi vroče noči kakor bakle. Ce bi bilo vetrovno, bi bih« sploh vsa velika vas naenkrat v pla- Danes ob 4., %8 in 9*4 zvečer ob globoko znižanih cenah! Pikantna veseloigra! 8e§trična Iz Varšave (Moja ljubica Sonja) Liane Haid, Szoke Szakall, Fritz Schulz »Paramount zvočni tednik« Elitni kino Matica Telefon 2124 menih. Pri gašenju so pomagali tudi vofekl od oddelka, ki je bil slučajno oa poti skozi kočevsko okolico. Strašna nesreča je nastala tako hitro in v tolikem obsegu, da se je šele danes proti jutru začelo razmišljati o tem, kje je prav za prav njen začetek. Ko so se polegle — ali bolje rečeno — ko so omagale vse do skrajnosti napete duševne in telesne sile ob nenadnem izbruhu strašnega ognja in med iskanjem iin reševanjem tega, kar je vsak smatral sebi za najdtražje in najvažnejše, so šele gasilci od zbeganih nesrečnih vaščanov mogli dobiti vsaj približno sliko o početfkm, poteku in nčiniku silovite nesreče. Goreti Je začelo ▼ skednju gostilničarja Franca Kostnerja. Skedenj je bil do vrha pota slame in sena. Od skednja je ogenj preskočil na stanovanjsko hišo, od tam pa se je širil naprej z neverjetno brzino. Nesrečnemu gostilničarju je zgorela hiša s tremi gospodarskimi poslopji. Druga žrtev je bil posestnik Thaler, ki je izgubil dve hiši — enonadstropno in pritlično, — dva kozolca im svinjak. Posestnici Ani Lackner-Jevl pa je zgorela hiša. dvoje gospodarskih poslopij in svimijak. Hišo je izgubil fcudn posestnik Ernest Kramer, poleg tega pa še par gospodarskih poslopij. Janezu Kost-nerju je ogenj uničil hišo im skedenj, sosedu Francu KnafIJu hišo in dvoje gospodarskih poslopij, Francu Trampušu hišo in skedenj, ravno tako posestniku Karlru Jakliču; posestniku Huterjn in nekaterim njegovim sosedom pa je zgorelo nekaj gospodarskih zgradb. Uničeni so od ognja in vročine tudi vsi sadonosmiki. Razumljivo je, da so pogorelci takoj začeli razmišljati o tem, da je mogoče kak gost Kostnerjeve gostilne v nepremišljenosti odvrgel goreč ogorek cigarete aH smotke, ki je padel tako nesrečno blizu skednja, da se je po razsušeni travi ogenj prigrizel do polnega skednja in da je tako nastala vsa nesreča. To je seveda prav lahko mogoče. Splošno mnenje pa se Nanaša na požl-galce in so v tem pravcu orožiiki že uvedli preiskavo. Po prvi pavšalni cenitvi znaša škoda preko dveh milijonov dinarjev. Poleg velikih zalog sena in žita je ogenj uničil tudi v raznih hlevih precej svinj in perutnine, v gospodarskih poslopjih pa tudi raznovrstne poljedelske stroje. VaSčani so imeli tudi precejšnjo zalogo dirv za zimo in so pogoreloi že danes zjutraj navedli, da je požar uničil okrog 80 kubičnih metrov drv. Med pohištvom je baje zgorelo tudii precej denarnih prihrankov. Ko je bila panika na višku, se je hudo ponesrečil tudi 171etni sin posestnika Nidka. Ko je bežal m goreče hiše skozi okno, se je hudo opekel in obreza! na razbiti Sipi. Hudo poškodovanega fanta so odpremili z avtomobilom v ljubljansko bolnišnico. Za točo še požar Pet poslopij v Komarjevcu žrtev ognja Sevnica, 23. avgusta. V nedeljo 21. t. m. ob pol IZ je na nepojasnjen način začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Komarja v vasi Koinar-jevcu eno uro od Sevnice. Veter, ki je takrat nastopil, pa je odnesel ogorke na 20 metrov oddaljeno gospodarsko poslopje rudarja Bobniča, ki je sedaj v Belgiji. Poslali so po gasilsko pomoč v Sevnico. Gasilno društvo je krenilo takoj na pot. Z dvema paroma konj je z veliko muko privleklo malo brizgalno preko hriba na lice mesta že ob 13. uri. Ob tem času je pa bilo v plamenih že pet poslopij. Ob prihodu gasilcev je bila zmeda ljudi popolna. Reševali so nič vredne predmete, med tem ko so na živila, živino in razno orodje pozabljali. Organiziran boj proti plamenom se je začel šele ob prihodu sev-niških gasilcev, ki so tudi pomagali bližnjim sosedom pokrivati strehe ,z mokrimi plahtami. Pet že v plamenih se nahajaj.očih poslopij je zgorelo z živili, krmo in dvema svinjama do taL Strašno neurje 10. t. m. je prizadelo tudi to vas. Vsa letina je pokončana razen pšenice, ki so jo spravili že pred točo. Sedaj pa je pogorelcem tudi ta zgorela do zadnjega zrna. Poleg tega jim je požar uničil še pohištvo m obleko. Zavarovan ni bil nihče niti za paro. Oškodovani so posestnika Anton Komra in Bobnič Franc in pa Bobničev najemnik Jeler Anton. Zahvala gre posebno gasilskemu društvu v Sevnici, ki je kljub veliki oddaljenosti pohitelo k reševanju in s štirrurnim delom odločilno pripomoglo k lokalizaciji požara, da se ogenj ni razširil še na sosednja poslopja in gozd, ki je zdaj poln suhega od toče nalomljenega vejevja in listja. Ako se najdejo usmiljena srca. ki bi hotela siromakom pomagati, naj pošljejo svoje prispevke Rdečemu križu v Sevnici na naslov županstva občine Sevnice, ki bo ta darila vestno in pošteno razdelilo. Sprejme se vsak dar bodisi v hrani, obleki, perilu ali denarju. Strašna suša v Prekmurju Popolnoma ožgana polja — Prekmurju grozi lakota Dolnja Lendava, 23. avgusta. le od maja nismo imeli v Prekmurju pravega dežja, nad eden mesec pa sploh ni bilo niti najmanjše rose. Zadnje tedne pritiska prava tropska vročina, da- skoraj nj mogoče vzdržati med opoldanskimi urami zunaj na solncu. Take strašne suše ne pomnijo najstarejši ljudje. Njive in travniki so požgani, da skoraj ni najti na njih zelene bilke. Ž« pšenici je suša zelo škodovala. V silni vročini je pšenica naglo zorela, zaradi česar je zrnje drobno in slabo. Vendar pa je bila žetev kolikor toliko zadovoljiva. Koruza se je dobesedno posušila. Zlasti je žalosten pogled na koruzna polja v beltin-ski, turoiški, dobro vniški in bogojinski župniji. Koruza je zrasla do pol metra visoko in sedaj štrli nad zemljo posušena bilka brez vsakega sadu. Enako je uničen krompir, ki je tukaj glavna ljudska hrana. Krom-pirjevka se je posušila, a gomolji so komaj orehove debeline. Najhuje pa je to, da ni bilo mogoče posejati ajde, prosa in repe. Zemlja je tako trda, da se ni dala orati. Kdor pa je posejal ajdo, se je zaman trudil. Sedaj že moča ne more mnogo pomagati. Na polju je vse pusto in prazno in kmet ne bo imel kaj pospravljati v jeseni. Prazne bodo ostale shrambe in kleti in Prekmurju grozi lakota, kakršne še menda tu niso doživeli. Narod z največjim strahom čaka zimo. Na nakup živeža skoraj ni misliti, saj je ljudstvo brez sredstev. Ne bo živeža za ljudi, a še huje je s krmo za živino, ki je že zdaj nedostaja. Ljudstvo je v strašni stiski, ker ne more prehraniti živine, a je tudi prodati ne more. Spričo sile so kmetje začeli živali klati, kar je velikanska gospodarska škoda. Pomoč je nujno potrebna. Na vsak način se mora ugotoviti škoda in se temu primerno odpisati davek, da se vsaj v malenkostni meri olajša beda. Omogočiti bo treba nakup ljudske in posebno še živinske hrane. Glavno pa je, da se da Prekmurju čim večji kontingent za izvoz živine. Na vsak način naj se omogoči, da se bo živina lahko prodajala in da narod pride do najnujnejših denarnih sredstev, Pristojni činiteiji so storili že potrebne ukrepe, da se olajša bedno stanje našega naroda. Prekmurje z največjim zaupanjem čaka, da se mu bo zdaj, ko je prišlo v najhujšo stisko, dala pomoč, Ljubljana, 23. avgusta. Po celih 18 dnevih nespremenjenega solnčnega vremena, ki je s sušo izredno hudo prizadelo zlasti letino v dravskii banovini, se je danes popoldne vendar pričelo napravljati na dež. Kopičili so se oblaki, barometer je padal. Soparica je dušila, da je vse željno pričakovalo moče. Toda votlo grmenje se je javljalo le od daleč, izdatnega dežja pa ni bilo. Nekoliko je okrog 16. ure orosil ljubljanske strehe in ulice, a vlaga se je sproti posušila. Ozračje se je le neznatno ohladilo. Nad Ljubljano se je nebo zvečer spet zjasnilo in tudi barometer je začel spet polagoma rasti. Prav verjetno pa je, da se bodo obistinile napovedi vremenoslovcev. ki preroku ie jo skorajšnjo ohladitev z nevihtami in dežjem. FAVORIT, ki osrečuje vsako damo - ... ki ji pomaga ohraniti polt čisto in lepo... kateri jo pomlajuje in polepšuje —je in ostane Elida Favorit milo. To izredno blago milo s svojim finim vonjem napravi negovanje lepote zares pravim užitkom ELIDA MILO Petrinovičev pokal je pred petimi leti za najboljše jugoslovem-ske plavače daroval dalmatinski bogataš Petrinovič. Doslej so si ga štirikrat zaporedoma priborili Splitčani, letos pa ga je osvojila ljubljanska »Ilirija«, tako da se bo zanj vršil boj še precej let. Pokal je tol-čen iz srebra, znotraj pa je pozlačen. Vi- sok in širok je približno po pol metra in ga kot umetno obrtno delo cenijo na 60 do 80 tisoč Din. Njegova najlepša vrednost pa je seveda v tem, da se vsako leto zanj borijo naši najboljši tekmeci v najlepši panogi športa — v plavanju- Ce ga en in isti zmagovalni klub osvoji petkrat zapored ali sedemkrat v presledkih, preide trajno v njegovo last. Zdaj je pokal razstavljen r veliki izložbi ljubljanske modne trgovine »Noblesse« na Aleksandrovi cesti Pri kralju Matjažu na Peci Slovenj gradeč, 22. avgusta. V nedeljo je marljiva podružnica SPD »Peca« v Mežici ustoličila Pirnatov kip kralja Matjaža, ki bo vsem turistom in poset-n.ikorn krasne obmejne planinske postojanke živa priča ljubezni do domače zemlje. Ze v soboto so prihajale na Peco množice ljudstva, tako iz Maribora, Slovenjgradca, Guštanja, Prevalj, Pliberka in bližnjih krajev. Veselo so pokali topiči, tovarniška godba iz Guštanja je igrala poskočne komade, svečano so goreli kresovi, okoli katerih so se zbirali oni, ki niso mogli najti prostora v koči. Nad goro se je svetila srebrna mesečna noč. Kar na enkrat so se oglasili tam iz daljave akordi prelepih koroških pesmi, ki so prihajali bliže in bliže. Prišli so fantje iz tožnega Korotana, iz Zilj-ske in Rožne doline in so nam prinesli najlepši dar, svojo pesem. Val navdušenja je Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. šinil med številno zbrano občinstvo, vse se je sukalo okoli fantov, navdušenja kar ni bilo konec. Zjutraj ob šestili pa je godba z veselo koračnico prebudila one zaspane turiste, ki so zamudili prelep vzhod, ko je prijazna žareča obla pokukala izza Urške gore. Spet je zadonela koroška pesem, zagrmeli so topiči v pozdrav svečanemu dnevu. Ob osmih je bila pred jamo, kjer je ustoličen kip kralja Matjaža slovesna sv. maša. Nato je sledi! nagovor predsednika SPD Mežice, g. Martina Uleta. Padle so zavese. Predsednik pripravljalnega odbora g. inž. Pirkmajer je s primernimi besedami predal kip načelniku SPD Mežica g. Uletu na čuvanje. Nato je g. Kvac sporočil čestitke Mislinjske podružnice SPD iz Slovenjgradca, enako je čestital delegat prevaljske podružnice SPD g. Gruden. Veliko navdušenje je žel poeta pohoricus g. Zorzut. ki je ▼ krasnih verzih prinesel pozdrave Mariborske podružnice SPD in Tujsko prometne zveze. Pozdravil je številne navzoče tudi župan občine Orne g. Breznik. Posebno ganljivo je bilo, ko je nastopil otroški orkester iz Podpece pod spretnim vodstvom učitelja g. Ivana Miiheva in zaigral dva komada, katera ta vse presenetila. Neki učenec iz Podpece pa je deklamiral Zupančičevo »Kralj Matjaž«. Potem se je vršila slovesna blagoslovitev spomenika in zabijanje žebljev. Po slavnosti se je razvila prisrčna planinska veselica, da je imel marljivi oskrbnik koče g. Kohienbrand polna roke dela. Trije požigalci in tuj vlomilec pred sodniki Maribor, 23. avgusta. Pred marilborskim malim kazenskim senatom se je danes dopoldne zagovarjalo več obtožencev. Prva sta stopila pred sodnike 36 letni posestnik Geza Adamič iz Domajnševcev in Karel Kerčmar, 26 letni posestnik, obtožena požiga. Kakor navaja obtožnica, je Adamič podkupil Kerčmarja, da bi miu zažgal gospodarsko pos'opje. kar je ta tudi storil. Dejanje prizna. Adamič je imel gospodarske objekte visoko zavarovane. Sodišče je oba obtoženca obsodilo na dve leti težke ječe in v izgulbo častnih pravic za dobo 3 let. Na to je sčdel na zatožno klop 26 let rti mizarski pomočnik Štefan Takaič iz Dobre Lendave, obtožen, da je zažgal gospodarsko poslopje in hišo posestnika To ta v Dolgi vasi. Dejanje je priznal in je bil obsojen na 2 leti ječe ter na povračilo povzročene škode v višini 18.000 Din. Tretji je stopil pred sodnike 22 letni \Valter Hicke iz Gradca. Pomladi se je pri-tepel iz Avstrije in se nastanil v Mariboru, kjer se je lotil vlomilskega posla. Vlomil je na dveh krajih in odnesel raznega blaga za 2000 Dri, trgovcu \Veizenibltnnu i>z žepa suknjiča v pisarni pa listnico z 2000 dinarjev in 2000 šilingi. Sodba: na tri mesece strogega zajpora. vsak naročnik »jutra* je zavarovan za 10.000 dinarjev! ZOBOZDRAVNIK-SPECIJALIST DR. IVAN OBLAK zopet ordinira 11095 Miklošičeva cesta (Vzajemna posojilnica)' V domovini tujskega prometa Pretekli mesec sem ime' priliko, da sem objadral z avtomobilom domalega vso Švico. velik kos Avstrije in Italije, skratka. domke krone III. etoD-nje. Odlikovanec je kot železniški strokovnjak znan ne samo v naši državi marveč tudi v inozemstvu. ♦ Poljska svečanost v Jugoslaviji. Vrhovni odbor za poljsko-jusosloveneko akcijo na Jadranu, ki ima sivoi sedež v Varšavi, bo dne 8 septemhra letos proslavila blagoslovitev spominske plošče na Poljskem ■domu na otoku šol ti v spomin na prvega maršala Poljske, obnovite,! j a svobodne Poljske Josipa Filsudskega. Pni tej priliki priredi omenjeni odbor velik Izlet iz Poljske na Jadran. Komite je povabil na svečanost tudi splitsko občino, ki se bo slavnosti udeležila. V imenu Splita bo na svečana prireditvi govoni dr. Josip Bulič. ♦ Javno zborovanje JRKD se bo vršilo 18. septembra ob 10. dopoldne v Ljubljani. Na zborovanju bodo poročali aktivni ministri, senatorji in poslanca iz raznih krajev naše države. Ker je mišljena prireditev v "velikem obsegu, naj se ta dan ne vrše v naši banovini druga večja zborovanja naše organizacije. ♦ Društvom in zvezam. V dobi, ki jo najrazličnejša stanovska, kulturna in gospodarska in dobrotvoraa udruženja uporabljajo za to, da na velikih zborovanjih, anketah in konferencah, teletih in shodih poglabla j jo svoj program, utrjujejo stanovsko zavednost ter širijo 6voje kulturne, gospodarske >'n socijalne težnje, se vfštj jesenska prireditev ljubljanskega velesejma, ki bo obsegala razstave kulturnega, tujsko-pr^metnega, kmetijskega in gospodarskega značaja. Tako bo ta prireditev viden in osredotočen izraz razvoja in stanja našega gospodarstva in kulture. Zato je nujno potrebno in v korist stvari same. da se ob času razkaiza našega gospodarstva ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma od 3. do 12. septembra vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega, kulturnega, športnega značaja. Vse organi-raciie so naprošene. da se vabilu odzoveio in svoie glavne prireditve postavi io v to dobo. Obvestila nai se blagovolijo čim prej pos'ati uradu velesejma v Ljubljani. + Prijateljski sestanek bivših dr. Potočnikovih učencev. Dr. Matko Potočnik, do-? d aii direktor moškega učiteljišča v Mariboru je bil pred kratkim upukojen. Zato se bodo od njega poslovili vsi njegovi bivši učenci — maturanti letnikov 1902—1932 na prijateljskem sestanku v soboto 27. t., m. v gostilni Balon na Pobrežju pri Mariboru. Zbrali se bomo ob 19. istotam. Vabljeni so tudi vsi njegovi prijatelji. To obvestilo velja obenem kot vabilo. ♦ Opozarjajo se dijaki državnih Sol In rjihovj starši, da je z novim šolskim letom uvedena šolnina,, ki se odmerja sorazmerno po višina neposrednih davkov, predpisanih roditeljem dijakov al! njim samim. Slato morajo učenci pri vpisu prinesti potrdila o predpisanih neposrednih davkih, ki jih dobe pri oni davčni upravi, kjer so jim davki predpisani, odnosno kjer imajo svoje stalno bivališče. Da ne bo zadnje dni pred začetkom novega šolskega leta prevelikega navala na davčne uprarve, se opozarjajo prizadeti, da si čimprej preskrbe omenjena potrdila. + Smrt ugledne Slovenke v Beogradu. V lepi starosti 72 let je umrla v prestolnici gospa Marija Kustudičeva, rojena Ko-roščeva. Po rodu je bila iz Stranic pri Konjicah, iz ugledne Trobinškove družine. Pokojni ca je bila poročena z dT. Kustudi-čem, črnogorskim zdravnikom, ki je zlasti v zaroti proti Obrenovičem igral važno vlogo in je kot zaupnik tedanjega princa Petra Karadjordjeviča večkrat biva] tudii v Ljubljani. S svojim možem je nazadnje živela v Vranji, kjer je on v bolgarski vojni v najlepših letih umrl na pegavem lesarju kot šef vojne bolnice. Zadnja leta je živela v Beogradu pri svojih dvefi sinovih, inženjerjiu Selimiru in novinarju Vladimiru V Celju še živita pokojničin brat iin sestra. r;'aan gospej naj bo ohTanjen lep spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Ženska obrtna šola na Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Vpisovanje se bo vršilo od 1. do 3. septembra. V prvi razred kaiterearrkoli strokovnega oddelka (perilo, obleke, vezenje) se sprejemajo učenke, ki so dovršile najmanj dva razreda srednje šole (gimnazije, realke), meščanske šole ali šest razredov osnovne šole in dovrše v tem koledarskem letu najmanj 14, največ pa 16 W starosti. ♦ Zadruga avtobusnih podjetnikov dravske banovine obvešča članstvo, da je razpis glede obveznega zavarovanja v av tobusnem prometu kakor tudi glede cest nega prispevka stopil 15. t. m. v veljavo Za omil jen'"e te<*a razpisa je zadruga napra-v;,a potrebne ukrepe. Vremensko nororiln Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čaa opazovanja, J. stanje barometra. S. temperatura 4. relativna vlaga ▼ %. E smer ln brzina vetra. «. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin. 8 padavine ▼ nun. Temperatura: prve številke pomenijo naJviSio. druge najnižjo. 23. avgusta Ljubljana 7, 765.4. 19.0, 70. mirno, 6, Ljubljana 13, 763.8. 29.0, 50, SW2, 4 —, Maribor 7, 765.5, 20.0. 80. mrirno. 1, —, —* Zagreb 7, 765.5, 22.0, 70, mirno," 1, Beograd 7, 764.7, 22.0. 60. mirno, jasno, _-', _; Skoplie 7, 765.7, 20.0. 60, mirno 1, —T _; Solit. 7, 763.4. 26.0. 60, mirno, Jasno, —, Kiimbor 7 763.9, 22.0, 60, mirno. Jasno. —, —; Rab 7. 763.2, 24.0, 70, NW8. jasno, Temperatura: Ljubljana 31.0. 17 O: Maribor 29 0, 19.0; Zagreb 33.0, 20.0, Beograd 33.0. 19 0; R-konlje 33.0. 1*0 Split 33.0, 23.0, Kumbor —, 18.0, Rab —, 23.0. Sonce vzhaja ob 5.10. zahaja ob IS.54. Luna vzhaja ob 21.22, zahaja ob 12.54. ♦ Sreski cestni odbor Prevalje razpisuje javno dražbo obcestnega sadja banovinske ceste Maribor-Draivograd od km 25.715 do državne meije prt Dravogradu. Začetek licitacije bo 5. septembra ob 8. predpoldne na osnovna šoli v Breznem ob Dravi. Licitacija se nato nadaljnje ob 10. v obč. pisar-ni Marenberg, v Ribičah pni cest hiši ob 14. ter konča v občinski pisarni Dravograd ob 16. ♦ Natečaj za Inženjerje agronome. Oddelek katastra in državnih posestev v finančnem ministrstvu je razpisal natečaj za šstii-ni uradniške pripravnike jnženjersko-eko-nomske stroke, ki bd vršili razredovanje zemljišč no obstoječih zakonskih predpisih. Prošnje naj se do 10. septembra vlože pri odelemjm katastra d državnih dobara. v Beogradu. ♦ Promet na Savi ustavljen. Kakor poročajo iz Siska, je v tamkajšnjem pristan i-nišču ustavljen promet zaradi nizkega stanja reke Save, ki je zaradi izredne suše in vročine vsak dan nižje, tako da je že znatno pod normalo. Mnogo pristaniških delavcev je zaradi tega ostalo brez posla. Baje bodo v najkrajšem časni pričeli čiščenje Save in Kolpe. ♦ Zadnje letošnje potovanje »Kraljice Marije«. Naš luksuzni turistični parnlk »Kraljica Marija« je odplovi.l v Benetke, kjer bo vkrcal 240 angleških turistov, s katerimi bo posetiil Split, Kotor, Pirej, Carigrad, Rodos, Kandiijo ie Dubrovnik. Po tam potovanju se vrne »Kraljica Marija« v Split, kjer ostane do prihodnje sezone. ♦ Regulacija cen v zagrebških kavarnah. Nedavno smo poročali o zvišanj« cen v zagrebških kavarnah, kii je reakcija na povišanje prometnega davka in trošarine. Zagrebški mestni magistrat je kot mestno ob rtno ohlajstvo skleni U da bo n a podlagd pooblaščen j a, ki mu ga daje obrtni zakon reguliral cene v zagrebških kavarnah in jih znižal na višino, kd je opravičena v današnjih razmerah. V to svrho se bo vršila konferenca, bi bo končno določila višino cen v tamkaošnjilh kavarnah. ♦ Ptice 6elivke nas zapuščajo. Ia rasnih krajev prihajajo vestd, da ptice selivke le tos zgodaj zapuščajo naše krače, kar pome aa po mnenju starih ljudi zgodnja prihod zime. Zlasti lastovke se že zbirajo za skupen odhod v južne kraje. Glede na veliko vročino, je zgodmije odhajanje ptic selivk pač nenavaden pojav. ♦ Karambol na Dolenjskem. V neposredni bližini št. Vida pri Stičnj je prišlo te dani do hudega karambola med dvema motornima voziloma. Nesreča je toliko bolj čudna, ker se je zgodila na popolnoma ravnem svetu in na široki odprta cesti. Spredaj je vozil tovorni avto neke ljubljanske tvrdke, kakih 30 m za njim pa luksuzni avto. Na križišču cest je tovorni avto žaradii orijentaeije obstal. Luksuzni avto se je na nerazumljiv način z veliko Bilo zaletel od zadajj v sprednji voz. Sunek je bil tako močan, da je zavorjeni tovorni voz pognalo dobre 3 m naprej. Hude poškodbe je dobil luksuzni avto. Sprednji del karoserije se je popolnoma razbil. Hladilnik je bil v hipu uničen, blatniki so štrleli visoko v zrak. Sreča v nesreči je bila ta, da se nobenemu izmed šoferjev ni pripetilo nič zlega. Na kraj nesreče so prispeli domači orožniki, toi so ves dogodek zapisali. Ves dogodek bo objasndla preiskava Znižali smo cene vsem oblačilom. Oglejte si zalogo! J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova 12 ♦ Orožnik pri kopanju utonil. Orožnik postaje na Sušaku Josip Tomljenovič nameščen v Kraltjevdci, se je kopal nri svetilniku med Kraljevioo in Bakrom v morju. Zašel je ,na skalovje, obraslo z morskimi algami kjer mu je spodrsnilo ter je izginil v morski globini. Na onem kraju so letos utonili že trije kopalci. ♦ Nesreča koledarja zaradi otroške neprevidnosti. Iz Kamnika nam pišejo: V ponedeljeik dopoldne so se odpeljali trije kolesarji, tehik S. in učitelja B. in P. iz Kamnika na iztft. Peljali so po Frančiškanski ulici, kjer so si otroci napeli vrv čez cesto ir igrali odbojko, kakor da so sredi gmajne. S. in B. sta 6e vozila naprej, za njima pa P. Prva dva sta komaj ušla nesreči pod nizko napeto vrvjo. Slednji pa je šele v zadnjem trenutku opazil vrv in 6e ni mogel več umakniti. Vrv ga je udarila, oplazila preko nosu, očesa in lic, da je v poševnem letu padel s kolesa na tla. Zvnl in potolkel si je levico in koleno ter precej poškodoval kolo. Tovariša sta poškodovanca odpravila domov. Oblastva naj vsekakor poskrbe, da se ne bodo mesitne ulice fepreminjale v gmajno in naj pouče starše, da naj ne puste otrok na oesti prirejati neprimernih iger. ♦ Otrok v vrelem apnu. Najemnik znane Grebenškove gostilne v Belih vodah, Franc Terče, je gasil prejšnji petek apno v jami poleg hiše. Da bi mešanje vrelega apna laže opravil, je položil preko jame desko. Med tem ko se je Terče aa kratek čas od jame odstranil, je prfekakljal k jami njegov petletni sinček. Hotel je priti čez desko nad jamo, pa je izgubil sredi poti ravnotežje in padel v vrelo eipno. Bil pa je še toliko pri sebi, da 6e je z rokami obdržal za desko. Otrokov oče, ld je na dečkov krik prihitel. ga je rešil 'n nevarnega položaja. Deček je dobil po nogah in rokah hude opekline. Prepeljali eo ga z avtom v slovenjgraško bolnico. ♦ Požig v samoti. V četrtek ob 3. zjutraj je vaščane v Grmovljah pini škooijanu prebudila sirena Požrtvovalni grmoveldskl gasiled so takoj pripravili brizgalno. Nebo je bilo zelo razsvetljeno. Pritekel je v vas neki človek in povedal gasilcem, da se 3« vnelo gospodarsko poslopje na Hlapu iku. lastnina posestnika Antona Kaplarja iz Sa-vdnka. Tedaj pa so gasilci taikoj uvideli, da bi bil ves trud popolnoma brezuspešen, ker na Hlapnikn n! vode, niti vodnjaka. Nek al jih je sicer odhritefto k požaru, M pa je med tem ie storil svoje. Rešiti se ni dalo ničesar. Ogeroj je podtaknila zlobna roka, kaiko naj sicer nastane požar ma tako samotnem kraju. Posestnik Kaplar }e bil zavarovan le za 10.000 Din, škoda pa de da-leiko veFfa ♦ ženin Je zapravi! doto svoje neveste. V Beogradu se je v ponedeljek vršila sodna obravnava pooti vdsokošolcu Todorovl- (prod glavobola to mignaO zanesljivo in hitro pomaga« jo. Pazite pri kupovanju, da so pristne. ču, kii je od očeta svoje zaročenke preiel in zapravil dobo v znesku 63.000 Din. vendar pa se z nevesto ni poročil. Sodišče ie ugotovilo, d.a ima Todorovič dobro vol lo za poroko, zato je oškodovanca napotilo na civilno pravno pot. ♦ Zaplenjeni dolarji. V zadnjem času so naši cari nski in obmejni organi na su saškem obmejnem mostu v številnih primerih zaplenili večje vsote, ki so jiih tihotapci hoteli prenesti na italijanski teritorij. Ta-to so preteklo soboto carinski organi na omenjenem mostu zadTžali Marjana Poliča iz Nove Baške na otoku Krku, ameriškega državljana, ki je pred šestimj .meseci prišel Iz Amerike v Jugoslavijo. Pri pregledu na mostu so našli pri nijem dva dolarska čeka na 1000 in 1500 dolarjev in 21 dolarjev v gotovini (v naši vrednosti nad 140.000 Din) Znesek so obmejni organi pridržali do končne odločitve finančnega ministrstva. NACE NAROBE, tapetnik, Ljubljana Gosposvetska cesta 16 (pri Levu) 225 REX steklenice in aparati za vku-havanje sadja. Zaloga: Julij Klein, Ljubljana, VVolfova 4. ♦ Zaradi šopka ob mlačvi razbita glava. V Vi.ntariievcu, občina Šmartno pri Litiji, so mlatili Pri kmetu žitniku in pri sosedu Vrbajsu. Fantje milatiči so budno pazili na obeh skednjih na svoja šopka, kakor je v teh krajih že star običaj. Ko je šlo delo v soboto že proti koncu in so utrujeni mlati-čfi pri Verbajsu posedli k južiini, so za tre-notek pozabili na šopek. Tedaj se je prikradel eden žitnikovih mlatičev in je odnesel šopek. Osramočeni so iskali Verbač-aovti prilike, da se maščujejo za ponižanje. Ko sta korakala po končanem delu brata Smrekarja, Peter in Pavel, po bližnjici skozi Verbajsov vrt, je Verbajs prav tedaj grabil nakošeno travo. Nastal je prepir in Verbajs je zavihtel grablje proti Pav,letu, ter ga udaril po nosu. Fanta pa sta se postavila v bran. Zavihtela sta cepca in nri-čela udarjati po starem Verbajsu, dokler se ni ta nezavesten zgrudil na tla. Vsega krvavega so zavlekli Verbajsovi očeta domov. Iz Litije so rano zjutraj poklicali zdravnika dr. Premrova, ki je poškodovanca obvezal Ugotovil je hude notranje poškodbe, pretres možgan in razbito lobanjo. Ranjenčevo stanje je resno. Tudi Smreka,r-jeva sta dobila precejšnje poškodbe. Orožniki iz Litije so oba brata aretirali ♦ Teden dni golfa. 9 velikih nagrad. Golf -dineji. Piknrik, gardem-party, pojedina rakov in izleti Jesenski gala teden golfa v Pi štyanu.. Prvič bo v Pištyanu teden golfa in igralo se bo za devet dragocenih nagrad. Višek prireditve bo Grand Pmx de Pištva.n. tekmovanje na 63 jamic za prehodni pokal grofa Erdodya. V tem tednu golfa bodo odigrane tudi mednarodne tekme za prvenstvo dam v češkoslovaški. Podrobne programe razpošilja tajništvo golfkluba v Pištyanu. V času izven športnih prireditev so na programu razne izbrane društvene prireditve. Razen skupnih dinejev so na sporedu: ples, društveni sestanki, garden-party, divni izleti, pojedine rakov, razna tekmovanja in mnogo drugih presenečenj. Rok prijav za tekmovanje za prvenstvo dam je do 21. avgusta, a zaostala tekmovanja dan pred vsakim turnirjem najkasneje do IS. ure zvečer. Za stanovanja in preskrbo udeležencev turnirja ln njihovega spremstva so določeni posebni pogoji. ♦ »Franz-Josef< grenčica urejuje redno odvajanje lahko prodre črevesje in je priporočljiva za duševne delavce, živčno slabe in žene. ♦ Lysoform Je Izdelan pod stalnim nadzorstvom Centralnega higijenskega zavoda ♦ Tovarna Jos. Reich sprejema mehko In ikrobljeno perilo v naPeDŠo izdelavo ♦ Opozarjamo na današnji oglas >Praškl velesejem.« I% LiniMlane u_ Mirko KregelJ na zadnji poti. Včeraj pred 16. uro so se začeli zbirati pred mrtvašnico splošne bolnice prijatelji pre-rano umrlega, zelo priljubljenega učite" j a in pevca Mirka Kreglja. Okrog srednjega odra, kjer je ležal pokojni pevec, pevovod-ja ln učitelj, je bilo nakopičeno mnogo le pih vencev, poklonjenih od sorodnikov, prijateljev, športnega kluba »Jadran« ter uCiteljev-tovarišev iz Metlike in Črnomlja MoSki pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« je pod vodstvom g. Zorka Prelovca zapel dragemu pokojniku »Vigred«, a pri mostu »Na grobih«. V žalnem sprevodu je bil zastopan prosvetni oddelek banske uprave, mnogo je prišlo Belokrajincev, zlasti njego vi h tovarišev Iz Metlike in Črnomlja ter sportašev in prijateljev športa. Ob odprtem grobu se je od pokojnega poslovil sreski šolski preglednik g. Venturinl S solzam« so se nato od pevca, učitelja in najboljšega tovariša Mirita poslavljali številni udeleženci. Val, ki so pokojnega poznali, vedo ceniti veliko Izgubo s smrtjo sposobnega nadarjenega mladega moža. Mirku Kreglju trajen spomin! u— Umetor.sfna razstava na jesenskem ljubljanskem velesejmu bo predstavljala pestro in bogato zbirko del naših likovnih umetnikov. Kulturna in duhovna rast našega človeka ®e morda nikjer tako močno ne uveljavlja kakor ravno v likovni umetnosti. Narod, domovina se ponašata s talenti, za kakršne bi jib zavidal marsikak več-jif narod z deH 2e srlavmlh ali na v bližnjo slavnost rastočih Imen, ti naši talenti pa se duše pod pritiskom krutih razmer in n;-majo vča9i niti za vsakdanji kruh. Dolžnost naše javnosti je, da sc jim oddolži 6 tem, da si razstavo ogleda in pomaga umetnikom po svojih najboljših močeh, da ustvarijo dela. ki bodo ponos nam in zanamcem. u— O tretjem reievalnem avtu ano v nedeljo navedli, da ga je dobavila tvrdka International Harvester Export Comp. v Chicagu. Iz tega bi mogel kdo sklepati, da je mestna občina naročila avto neposredno pri tvrdki. To seveda ni mogoče, ker ima glavno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdka O. Žužek. Ljubljana. Tavčarjeva ul. 11, k; je sploh najstarjša tvrdka avtomobilskih zastopstev v Jugoslaviji. Ona je tudi dobavila Ljubljani prejšnja dva reševalna avtomobila. Dalje je dobavila avtomobile in avtobuse raznim podjetjem v Ljubljani in po vsej Jugoslaviji. u— Vybor československč Obce v Ljubljani žada všechny prislušniky našeho naroda, aby se v hojnčm počtu zučastnili I. všeslovanskcno kongresu naarodnich kroju, ktery se kona ve dnech 3.-5. zari v Lublani Bližši informace sdčli a prihlašky kroju pri-jim& V. Skrušny, predseda č. O. Knaflje-va ulica 18. u_ Avtomobilski izleti Zveze za tujski promet od 25. do 31. t. m.: četrtek Loga.i^ jeva dolina, 125 Din, (zajtrk in kosilo), prilika za kopanje. Petek: Jezersko, 59 Din do meje 69 Din; Ljubelj 59 DLn. Sobota: Logarjeva dolina, odhod ob 16. nazaj v nedeljo, brez hrane. Nedelja: Logarjeva dolina, odhod ob 4.45, 125 Din (zajtrk in kosilo). Ponedeljek: Ljubljana-ž/iri-Vrhniika-Ljubljana, 65 Din. Torek: Ljubelj 59 Din. Sreda: Jezersko 59 Din odnosno 69 Din. V nedeljo bo tudi izlet v Kranjsko goro in na Vršič. Prijave in vozovnice pri >Putniku« v Gajevj ulici za nebotičnikom. Nadalje bo v soboto tudi še izlet na Vršič, odhod ob 7, 120 Din. V nedeljo pa bo tudi izlet na Jezensko. u— Privatna stanovanja. Od 3. do 12. septembra bo v Ljubljani jesenski velesejem, a v dneh od 2. do 5. septembra je napovedano slavje 10 letnice društva »Soče«, kongres slovanskih narodnih noš in državne strelske družine s slavnostnim razvitjem praporov >Soče« in strelske družine. Na kongres narodnih noš pride pod pokroviteljstvom praškega primat on; a dr. Baxe 300 Čehov s svojo lastno godbo. Razen tega aranžira beograjski >Putnik« poseben vlak v Ljubljano in na Bled. Ker je pričakovati velikega navala tujcev iz vseh krajev naše države in inozemstva, se ljubljansko meščanstvo vljudno naproša, da priskoči na pomoč stanovanjskennu uradu Ljubljanskega velesejma in javd naslove prenočišč. Pri.glase sprejema mestno od-pravn/ištvo mestnega načelstva od 24. t. m. do 1. septembra od 8. do 14. ure (Mestni trg 27-111), od 2. septembra napTej pa bo uradoval stanovanjski urad na glavnem kolodvoru v svojih običajnih prostorih od 7. do 2?. u_ Prijateljem kolesarskega športa. Ob priliki velesejma. kongresa narodnih noš in proslave 10 letnega obstoja društva »Soče« se bodo v nedeljo 4. septembra udeležili kolesarji z okrašenimi kolesi manife-etacijskega sprevoda. Zbirališče bo ob 14. na trgu Sv. Jakoba, nato odhod na Kongresni trg in odtarn skupni odhod na Tabor, kjer se bo združila celotna povorka z narodnimi nošami, s sokolsko konjenico kolesarji kluba koroških Slovencev, Jč ligo in mnogimi" drugimi narodnimi društvi. Najlepše okrašena kolesa dobijo nagrado. Pripravljalni odbor, kii mu načeluje inidu-stričec Fran Batjel, pričakuje, da se bodo odzvala vsa kolesarska društva s člani in članicami Vaibljeni so tudi vsi prijatelji kolesarskega športa, da se udeleže v čim večjem številu velepomembne svečanosti. Med. univ. 1 Dr. MIRA FINK špecijalistka za ženske bolezni in porodništvo od 25. avgusta dal je zopet redno ORDINIRA. od 9. do 11. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. Gledališka ulica 7, L nadstropje. TELEFON št. 3008. 11104 u— Tehtanje motornih vozil se bo vršilo od 25. do 29. t. m- V prvi vrsti bodo teh-tana motorna kolesa in avtomobili, ki so bili nabavljeni po 31. marcu letos. Tehtanja pa se udeleže lahko tudi drugi, ki so nabavili vozila že pred imenovanim datumom. Vršilo se bo na mitnici na Dunajski cesti St. 62. u_ Nesreče. Na Ježici je včeraj padla z gugalnice triletna delavčeva hčerka Cilka Kopačeva in dobila notranje poškodbe. 10 letni posestnikov sin Anton Mrak iz št. Vida je padel z voza in si nalomil desnico. Na »Igu se je na pragu hleva spotaknil 64 letna posestnik Ja.nerz Novak in si zlomil levo nogo. Na Ljubljanici se je včeraj dopoldne ponesrečil 18 letni delavec Peter Fine. Mladenič je prišel z desno roko med odbijača vagončkov, kri sta mu zmečkala dlan. u— Ogenj v dimniku. V hiši št. 6 v Židovski stezi, ki je last Ferdinanda Sartorija je ponoči nastal požar v dimniku. 2e prej, v teku popoldneva je dimnik izžigal dimnikar, ki je ostal zaradi kontrole v hiši tudi ponoči. Okrog 23. se je vrnil v hiši stanujoči mestni uslužbenec Franc Govekar m začutil v svojem stanovanju vonj po dimu. Dimnikarski mojster Rihard Kernc je ta-kaj nato obvestil gasilce, ki so morali raz-kopati strop, da so pogasili goreče tramov-je. Hišni gospodar ima 4000 Din škode. u_ še en navihanec. Uradnica Leopol-di.na černetova, doma iz Zagorja ob Savn, je bila pred dnevi doma pri materi, ki jo je baš tedaj obiskal neznan mlajši človek dn ji ponujal v nakup razno blago na ob-obroke. Predstavil se je za potnika ljubljanske tvrdke »Rekord«. Gospa černetova je naročila nekaj blaga, nakar je zahteval agent par desetakov naplačlla, ki jih je tudi dobil. Z glasil pa se je tudi pri drugih strankah v Zagcriu in povsod pobral po nekaj kovačev Pozneje je neznanec izginil iz Zagorja, stranke pa blaga niso dobile. Po naključju pa je gdč. černetova srečala neznanca predvčerajšnjim v Ljubljani in ga pobarala, kaj je z blagom. Neznanec pa je odibrusil, da nj agent in da sploh ?e ni bil nikoli v Zagorju, černetova se je zaradi tega obrnila na policijo. Sodijo da je agent tisti, ki je nedavno sienaril po ljubljanski okolici, predstavljajoč se za potnika tvrdke Drago Schwab. u_ Nova podružnica sadjarskega In vrtnarskega društva. Dne 25. t. m. ob 19. bov posebni sobi gostilne g. Kačiča, Dunajska 58, ustanovni občni zibor nove podružnice za okrafl' Sv. Krištof. Vabljeni! u_ Darilo. Anton špendS, upravnik Slovenske Matice, je daroval y spomin Petra Pajka namesto venca na grob Pen klubu mladih 200 Din. ZOBOZDRAVNIK DR. RODOSCHEGG zopet redno ordinira, 11109 u_ Najdeno kolo. Hlapec Mužina je našel pred oešnarjevo gostilno na Dolenjsk: cesta črno pleskano moško kolo z navzgor obrnjenim krmilom, št. 503.037. Lastn:k ea dobi na policij-ski upravi Iz Celja e— Velik društveni izlet iz Zagreba v Celje, Da pospeši razvoj tujskega prometa v Celju in okolici, bo priredila celjska podružnica društva trgovskih in privatnih nameščencev .»Merkurja« skupno s centralo v Zagrebu v nedelje 4. septembra zjutraj društveni izlet s posebnim vlakom iz Zagreba v Celje. Izleta se bo udeležilo okrog 600 oseb iz Zagreba. Siska. Karlov-ca, Duge rese, Belovara, Križevcev in od drugod, a tudi iz Ljubljane in Maribora; pride tudi društveni tamburaški zbor iz Zagreba. e— župna gasilska vaja na LOpati se je vršila v nedeljo od pol 14. do 16. pod vodstvom župnega načelnika g. Gologranca iz Gaberja. »Goreče« poslopje je biia hiša v bližini novega Gasilskega doma. ki so ga bili isti dan blagoslovili. Vaja, ki so se je udeležila gasilna društva z Lopate, Bab. nega, iz Celja. Gaberja. Drešinje in Arje vasi, je potekla v najlepšsm redu. e— Voglajna z«pet onesnažena, v zadnjem času se opaža, da spušča Westnova tovarna v Gaberju včasih odpadne vode v Voglajno. Ob vsakem takem primeru postane Vogiajna gosta in rdečkastorjava, iz nje pa se širi po okolici neprijeten duh. Seveda je ob takih dneh onesnažena tudi Savinja od izliva Voglajne dalje in nepo-rabna za kopanje. Te odpadne vode so bile lani predmet neprestanih pritežb, dokler ni tovarna zgradila čistilne naprave. Precej časa je bil mir; mar se bo zdaj pričela stara pesem? Pričakujemo, da bo nedo-statek v najkrajšem času odstranjen, kar je v interesu tujskega prometa in zdravja ljudi. e_ Eksekucija za zapadle davščine. Davčna uprava v Celju opozarja vse davčne zavezance zamudnike, da plačajo zaostale davščine v 8 dnevnem roku od 29. t. m. -do 5. septembra, da se izognejo izvršilnemu postopanju. °— Neznan prijatelj koles je izmaknil v nedeljo zvečer hišnemu posestniku g. Antonu Fazarincu v Ipavčevi ulici 1500 Din vredno kolo znamke »Styria« b Marlb@ra a— Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru vpisuje šoloobvezne vajence in vajence za šolsko leto 1932-33 na mesitnean načel^tvu od 28. t. m. do 15. septembra, ob nedeijah in praznikih od 9. do 11., ob delavnikih pa od 10. do 12. šolnina kakor doslej. Predložiti je zadnje šolsko izpričevalo aLi iz-kaz obrtne nadaljevalne šole. a— Protituberkulozni dispanzer v Mariboru, Gregorčičeva ul. 6, ne posluje za ča.3 od 22. do 27. t. m. zaradi desinfekcije in snaženja prostorov. a_ Tombolo v prid Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju priredi 2eneko društvo v nedeljo 18. septembra ob 15. na Trgu Svobode, čisti dobiček tombole se vporabi za delno kritje stroškov investicij, ki so se izvedle tekom tega poletja na Po čitniškem domu. a— Pozor! Glasbeno društvo »Drava« priredi s sodelovanjem lastne godbe, pevskega in tamburaškega zbora v nedeljo 4. septembra ob 15. letno prireditev v gostilni Mr*z (preje Stirmpf) v Studencih pri Mariboru. Vstopnine ne bo. Društva se naprošajo k upoštevanju. a— Dve žrtvi Drave. Huda vročina je izvabila v ponedeljek popoldne številne kopalce k vodi. Na Dravi se je kar trlo ljudi, žal pa je kopanje zahtevalo dve žrtvi. Okrog 19. se je kopal 171etni Ivan, sin mariborskega izvoščka Pukla v družbi Maksa Roškerja in Karla SŽmuniča. Ko so se nekateri kopalci oblačili ped deško šolo na Ruški cesti, so nenadoma čuli pretresljive klice in opazili so mladeniča, ki se je bori! z vrtinci za življenje in smrt. Več kopalcev se je pogumno pognalo v vodo, toda preden so priplavali do mladeniča, je ta že izginil v valovih. Mladenič je bil sicer dober plavač, najbrž pa ga je v vodi prijel krč. S čolni so preiskali reko, toda trupla še niso našli. Tragična sinova smrt je globoko presunila očeta, ki je izgubil edinca. Slična smrtna nesreča se je pripetila v ponedeljek popoldne blizu Trbonja. 241etni hlapec Andrej Lipar je gnal konja nekega trgovca v Dravo. Nič hudega sluteč je zajahal konja in ga pognal v vodo, zašel pa je v hud vrtinec, ki je pogoltnil hlapca ln konja. Vest o grozni nesreSi se je naglo raznesla po okolici in nekateri pogumnejSi fantje so odhiteli k Dravi, toda vsaka pomoč je bila zaman, kajti Drava Je svojo žrtev že zakrila. Najboljše, garantirano neprernočijive, specialno izdelane GOJZERJE moške za Din jzo,-ženske za Din 295.— pri BRATA NAGLIC, ŽIRI Zahtevajte cenik turistovske in športa? obutve! a— Aretacija lažnega detektiva. Te dni so orožniki iz Bai prijeli brezposelnega delavca Jožeta Kodra iz Ješence pri Fr&-mu. Pred tedni se je potikal po mariborski okolici, nastopal kot tajni detektiv m izsiljeval večje vsote denarja, češ, da zasleduje tajno zločinsko družbo. Osumljen je tudi dveh roparskih napadov. Izsledili so ga na podlagi opisa napadenih mož in ga izročili mariborskemu sodišču. Z Jesenic s— Nesreča na cesti. Te dni je drvel skozi Jesenice neki avto, ki ie imel evidenčno številko tako zamazano, da sa varnostni organi niso mogli izslediti. Sredi mesta je vozil tako hitro in nerodno, da je vrgel po tleh e. I. K., očeta več otrok in mu no-vzročil hude poškodbe po glavi, potem na jadrno odkuriL Kljub vsem nredpisom in opozorilom se še vedno naideio šoferji, ki se ne zmenijo za cestni policijski red ter po nepotrebnem na jeseniških prometnih in zelo vijugastih cestah ogražajo človeška življenja. s— Poskusen samomor DunajFanke. V soboto okrog 8. zjutraj se je v hotelu Paar zastrupila z luminalom 38-letjia Dunajčan-ka, Kasafrik Manda zaradi nesrečne ljubezni. Prvo pomoč ji je nudil tukajšnji zdravnik g. dr. Viliem Sclrsvab, nakar so obu-panko odpravili v splošno bolnico v Ljubljani. s— Pomanjkanje srčne kulture. V noči od nedelje na ponedeljek se je skupina vinjenih fantov okorajžila na ta način, da je šla ob 2. ponoči razgrajat na pokopališče in izzivat »strahovec. Na pokopališču so tako kričali in rjuli, da so se zgražali ljudje, ki so šli po cesti, ali pa so bili od vpitja zbujeni iz nočnega počika- Vsi so se zgražali nad tem pomanjkanjem srčne kulture. !z Trbovelj t_ Skrb ra pevce Mladinskega zbora. Z letovanja na morju so se otroci vrnili čili in zdravi. Duševno obzorje se jim je ob številnih novih vtisih razširilo, pa tudi telo je dobilo svoj delež — morska voda, zrak in redna hrana sta jim vzbudila tek, ki se jim je po povratku domov še povečal. Zato jim vodstvo zbora tudi nadalje nudi pri-boljšek k šibki domači prehrani. Vsak pevec dobi dnevno primerno količino mleka in štruco kruha. Tako bodo otroci duševno in telesno krepki pričeli novo šolsko leto. Iz Krškega kr— Vajenska preizkušnja se je vršila 18. t. m. v gremijalni pisarni pod predsedstvom načelnika g. Černeta. Preizkušnje se je udeležilo devet vajencev, odnosno va-ienk. Po preizkušnji je bila seja širšega odbora gremija, na kateri se je razpravljalo n preosnovi Gremija po novem obrtnem zakonu, o odobritvi novih pravil in o volitvi nadzorstvenega odbora. Izredni občni zbor Francija zapušča politike uvozeIIi Kakor se zdi, so francoski gospodarski krogi spoznali, da politika pretiranega pro-tekcijonizma v obliki uvoznih kontingentov ne more prinesti koristi francoskemu gospodarstvu in da taki ukrepi le ovirajo gospodarsko ozdravljenje. Velike francoske gospodarske organizacije so se pričele odločno upirati dosedanji politiki uvoznih kontingentov. Francoski izvozniki so osnovali celo posebno skupno organizacijo, ki naj vodi boj proti protekcijonizmu. Te dni je bila objavljena tudi zanimiva izjava francoskega gospodarskega sveta, posvetovalnega organa francoske vlade v gosoodarskih stvareh. V tej izjavi se tudi gospodarski svet obrača proti politiki uvoznih kontingentov kot trajnega sredstva za trgovinsko politiko. Francoska vlada se trudi upoštevat: to gibanje, kar se da sklepati tudi iz izjave trgovinskega ministra Duranda proli kontingentom. Sicer pa je tudi volilni program radikalno - socijalistične stranke pri nedavnih volitvah vseboval kot posebno točko pobijanje protekcijonistične trgovinske politike. Po preokreta v naziranju francoskih gospodarskih krogov je prišlo zaradi tega, ker je prodrlo spoznanje, da kontingentira-nje ni prineslo zaželjenega uspeha. Obseg francoske zunanje trgovine se je zmanjšal letos za 360'o. Izvoz gotovih fabrikatov pa je nazadoval celo za 40°/o. Uvedba kontingentov je Francijo dovedla v nekako carinsko vojno s številnimi državami. Prvi ugovor je prišel iz Amerike- Pri Irgovinskih pogajanjih, ki se trenutno vodijo v Parizu, zahtevajo Američani znatne olajšave. Italiia je kot odgovor na francoske kontingenle sama kontingentirala uvoz najvažnejših francoskih izvoznih predmetov. Tudi druge države so se uprle. Švica je n. pr. na francosko blago uvedla 4% uvozno takso. Francoska vlada doslej še ni nauravila odločnih korakov in hoče menda likvidirati sedanji sistem kontingentov v etapah. Vlada se boji, da bi nenadna otvoritev mej provzročila naval inozemskega blaga na francoski trg, kjer je danes kupna moč še razmeroma dobra. Navzlic raznim pomislekom pa je likvidacija sistema kontingentov baje že sklenjena stvar. Nejasnosti vladajo le še glede načina likvidacije. gremija bo 11. septembra ob pol 14. v Gre-goričevem hotelu v Krškem. kr— SresUa kmetijska razstava. Za srez Krško bo kmetijska razstava poljskih, vrtnih. vinogradnih in sadnih pridelkov od 1. do 4. oktobra v šolskih prostorih v Krškem. Sreski razstavni odbor, ki se je osnoval 21. t. m. in kateremu predseduje sreski načelnik g. dr. Tine Cuš, je ukrenil vse potrebno. da se bo zbiranje razstavnega materijala pričelo takoj po določenih navodilih, ki bodo dostavljena^ vsem občinskim kmetijskim odborom in upraviteljem šol v srezu. V korist je vseh, ki se mislijo razstave udeležiti, da takoj prično zbiranje in odbiranje pridelkov (semen, vin, sadja itd.) v naravni in predelani obliki in izbrane predmete pošljejo sreskemu razstavnemu odboru v teku meseca septembra (najkasneje do 27. septembra). Številne nagrade v skupni vrednosti 10.000 Din bo ocenjevalna komisija razdelila na dan svečane otvoritve razstave. Iz Ptufa j— Predsednik Jugoslovenske gasilske zveze g. Marjan pl. Hrzič, ki je v Sloveniji na dopustu, je v nedeljo posetil Ptuj ter si ogledal tudi naprave v Gasilskem domu. V splošnem se je o napravah in o naših gasilcih izrazil zelo pohvalno. Odlikoval je tudi nekaj zaslužnih gasilcev. j— Osebna vest. Dosedanji sreski načelnik g. dr. Peter Vaupotič je upokojen. Za sreskega načelnika je pa imenovan c-oseda-nji podnačelnik g. dr. Zvonko Bratina. j— Komaj je ušla smrti. V nedeljo sta se kopala komaj 6-letna deček in deklica v Dravinem rokavu nekoliko niže od vojaškega vežbališča. Otroka sta hotela prebre-sti Dravin rokav, ki je na tem mestu zelo deroč. Nista pa bila še na sredi ko ju je tok spodnesel in sta bila oba namah pod vodo. Začela sta glasno kričati na pomoč. Sreča v nesreči je bila. da se je tam kopalo še mnogo drugih kopalcev. V vodo je takoj skočil neki preddelavec tukajšnje pla-tarne. kateremu sta priskočila na pomoč 5'; dva gojenca vojne akademije, ki se nahajajo tu na vežbi. Vsem trem se je posrečilo otroka še pravočasno rešiti. j— Dve hudi nezgodi. V soboto sta za vozil a konja kmeta Plohla Janeza na cesti v Sakušak na kup semenja. Pri uagibu voza je padel Plohi pod konja, ki sta mu z zadnjimi kopiti prizadeiala hudo rano na glavi. Plohla so prepeljali v bolnico. Vratar tukajšnje postaje Lampret Martin se je v nedeljo vozil s kolesom h Leskovca in padel raz kolo tako nesrečno, da je dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v ptujsko bolnico. j— Ptuj dobi še en zvočni kino. Dramsko društvo in Sokol sta si nabavila kinematografsko aparaturo znamke »Korting«, ki je že prispela v Ptuj in se bo te dni montirala v gledališču. V o Gospodarske vesti — Povišanje davka na poslovni promet in konsumne zadruge. K povišanju davka na -poslovni promet prinaša včerajšnji trgovski list« naslednja izvajanja. Z zadnjo zakonsiko novelo se je davek na postni promet, ki je znašal po prvotnem zakonu l°/n, povišal na 2°'0. Sedaj je uveljavljen še 10% lukszni davek. Važno e gledej tega davka določilo, da podlegajo luksus. davku tudi zadruge, ki so sicer prometnega davka oproščene. Vprašanje oprostitve zadrug od davka na poslovni promet pa je s povišanjem prometnega davka pridobi r> na važnosti, ker so se s poviš\1ijcin prometnega davka povišale tudi ugodnost; zadrug, ki povzročajo legitimni trgovci znatno konkurenco, posebno, ker je konlrrla, ali zadruge res prodajajo svojim članom, v praksi, če ne neizvedljiva pa vsaj jako težavna. Legitimna trgovina "je moraila. prevzeti na sebe povišek davka, in je v skrbi kako bo pri tem 'shajala Te skrbi pa nimajo zadruge, k; boio mm> še izdatnejše konkurirati onim, ki so dolžni plačevati pov-šani prometa davek. Ni nl-kakesra dvoma, da je bilo povišan;^ pto-metnesra davka državna potreba. Legitimna trgovina upošteva to de,«:vo, Pričakovat' pa h? smela, da se pr tepnejo k pokrivanju državnih potreb tudi konsumne zadruge ker ni stvarnega razloga, da bi jih v časih, ko se zadrugam kratijo ugodnosti celo v drugih državah, in ko se poslužuje država izjemnih davčnih odredb, še nadalje priznavali. = K podražitvi sladkorja. Naše stališče glede obsega dovoljene podražitve sladkorja potrjujejo sedaj tudi informacije beograjskega »Trgovinskega glasnika-;:, ki objavlja v včerajšnji številki naslednjo vest: »V zadnji številki smo objavili razglas o kontroli sladkornih cen. V tem razglasu, ki je jirišel od uradne strani, ni omenjeno povečanje davka na poslovni promet (na 7 odstotkov). To pa je zelo važno, ker more sicer neobveščena javnost priti v položaj, da po krivici napada trgovce. Na kg kristalnega sladkorja se je doslej plačevalo 12 par, na kockasti sladkor pa 17 par poslovnega davka. Sedaj pa je treba plačati za kristalni sladkor 35 par, za kockasti pa 42 par. Prejšnji ceni sladkorja ie treba torej poleg zneska povišane trošarine dodati še znesek povečanja davka na poslovni pio-met. to povečanje pa znaša pri kristalnem sladkorju 23 par, pri kockastem pa 25 par.« = Hmelj. Hmeljsko društvo za Slovenijo poroča 23. t. m.: Obče obiranje hmelja se ie pričelo dne 16. in bo končano okrog 25. t. m. Uspehi obiranja so presenetili hmeljarje, ker so nezadovoljivi. Prvi obran! nasadi so dali le 50 odstotkov lanskega pridelka, pa tudi ostali ne bodo dali mnogo več. Neznosna vročina in dolgo trajajoča suša sta povzročili, da so kobule neenake v velikosti. Zaradi navedenih razlogov se letošnji pridelek cen? le na 15.000 do 17.000 starih stotov. Po kakovosti je pa novo blaga prvovrstno, in sicer tako glede barve kakor glede arome in lupulina, če tudi glede oblike ni brez. hibe. Nekaj tujih naku-povalcev je že došlo in se prodajanja rešujejo. Za novo blago se ponuja do 12 Din za 1 k<-r. — Vprašanje izvora Sadja v Nemčijo. Glede na vesti nemških listov, ki so bile objavljene v zvezi z odlokom o izvozu sadia za vezane dinarje, češ da Nemčija ne daje dovoljenja za uvoz sadja, sporoča zavod za posneševan je zunanje trgovine, da je uvoz sadja i;z Jugoslavije v Nemčijo po veljavni trgovinski pogodbi nadalje prost. — Prvi zbor npnikov Kmetijske eksport-ne zadruge v Mariboru. Včerai popoldne je bil na okrajnem sodišču v Mariboru prvi zbor upnikov Kmetijske eksportne zadruge. Na sestanek so že v zgodnjih jutranjih urah prihajali iz vseh krajev banovine številni upniki, tako z Gorenjskega, z Dolenjskega in celo iz Hrvatske. Navzočih ie bilo okrog 500 upnikov. Sestanek se ie vršil v II- nadstropju v razpravni dvorani, ki je bila za tako množico ljudi, ki so vse dopoldne oblegali sodišče, mnogo premajhna. Med upniki je bilo slišati marsikatero pikro opazko na račun poslovanja bivše zadruge in nekateri so na glas povedali svoie mnenje, da se je culo po vsem sodišču. Namen sestanka je bil, izvoliti upniški odbor, o čemer pa večina upn;kov ni bila informirana. Šele ko sta konkurzni sodnik Kovca in konkurzni upravi'eli »fr. Šnuderl razjasnila namen setanka. so se nav*oči pomirili. Izvoljen je bil nastopni upniški odbor: dr. Fornazarič. odvetnik v Mariboru. Ivan Hladnik. kovač iz Cirkovc, dr. BereoČ odvetnik v Mariboru, Mihael Nikec. pekovski mojster v Mariboru. Karel Novšak. uradnik mestne elektrarne v Mariboru, dr. Vauhnik. odvetnik v Mariboru, Andrej Prek, davčni upravitelj v pokoju iz Sv. Lenarta in Jože Purkhart iz Maribora. = Sirarstvo na ljubljanskem veiesejmn Slovenija je z ozirom na svoje podnebje, zemljo in drugo ustvariena. da postane tipično živinorejska pokraiina. Zaradi tega ne smemo zamuditi nobene prilike, da opozorimo konzumenta na kakovost našega si- 1 ra, producentom samim pa dati priliko, da tekmujejo med seboj v plemeniti iekmi, kdo je ustvaril več in boljše- To nalogo vrše prav vzorno mlekarske razstave na ve-lesejmu v Ljubljani. Ta razstava se vrši tudi letošnjo jesen. Ne zamudite torej prilike obiskati letošnji jesenski ljubljanski velesejem od 3. do 12. septembra, kier se boste lahko prepričali o napredku našega sirarstva. = Med na velesejmu. Kdor hoče kupiti res izboren in pristen med, naj poseti letošnji jesenski velesejem. Tu ga bo dobil v vabljivih posodah in posodicah, na drobno in debelo, iz prve roke- Pomniti je treba, da je pristen med ne samo neprekosljivo živilo, temveč tudi izborno zdravilo, ki se rabi pri raznovrstnih boleznih. Na velesejmu bo Čebelarsko društvo brezplačno razdajalo navodila o koristnosti in uporabi medu. _ Avstrijske železnice »o uvedle valutni dodatek za tovornine pošiljk v ino- remstvo. Z včerajšnjim dnem so avstrij ske zvezne železn ice uvedle nov rež tn glede plačevanja tovornin za inozemske proge. Pošiljatelj, ki ne plača tovornine za inozemsko progo v tuji valuti, temveč v Šilingih, mora plačati železnicam valutni dodatek od 23 odst. Ta valutni dodatek pa ne velja za tovornine po zveznih tarifah z Rumunijo, Madžarsko, za jadranske hrke, pri prometu s Češkoslovaško :n z Nemčijo Ta ukrep železnic pomeni, da železnice priznavajo delno razvrednotenje avstrijskega šilinga in da računajo za tovornine v šilingih oni znesek, ki odgovarja zunanjemu tečaju šilinga. Zaradi tega ukrepa se čutijo v Avstrij! zlasti prizade i izvozniki lesa. = Obračunan je trošarine za zaloge vina in žganja. Finančno ministrstvo je na spomenico zagrebškega Društva točilcev sporočilo, da je z odlokom št. 50.702 odredilo glede obračunavanja trošarine na zaloge vina ln žganja, ki so bile popisane 20. aprila t. 1., naslednje: Na podlagi § 2. in 4. zakona o izpremembah in dopolnitvah trošarinskega zakona, se ima izvršiti povračilo trošarine na žganje in vino, ki je bilo pri točilcih na zalogi, kakor tudi povračilo razlike v trošarinski stopnji na zaloge špirita pri veleprodajalcih in tvor-ničarjih. Ker imajo vse te osebe plačati razne državne dajatve, ki so že dospele pri tem pa od države terjajo večje vsote na račun povračila trošarine, zato je potrebno, da se od oseb, ki imajo terjatev na račun povračila trošarine, poberejo samo one vsote ki presegajo te terjatve. V ta namen bodo finančne direkcije izdale davčnim upravam naredbo, da od oseb, ki Imajo terjatve za povračilo trošarine, ne zahtevajo plačila tekoče pavšalne trošarine in ostalih dajatev kolikor vsota teh dajatev presega povračilo. Razume se, da se bo prej točno ugotovilo kakšen znesek Ima posameznik terjati na račun povračila, ki naj služi za kompenzacijo dajatev. Kadar se izda rešitev o povračilu in kadar ta rešitev postane pravomočna, tedaj se ima napraviti končni obračun. Na podlagi tega odloka se obračunavanje trošarine vrši pri finančnih direkcijah že nekaj mesecev. Zato naj interesenti, ki imajo pravico na povračilo in so dolžni plačati pavšalno trošarino, zahtevajo od davčnih uprav, da čimprej dobijo obračun, da ne bi imeli težkoč in sitnosti zaradi plačila pavšalne trošarine. = Oddaja adaptacijskih del v vojašnici »Vojvode Mišiča« v Mariboru se bo vršila potom ofertne licitacije 10. septembra pr' inženjerskem oddelku komande dravske di-vizijske oblasti v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v Zbornici za T0I.1 = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 26._t. m prrudte gle de dobave 2500 kg bencina 'n 5000 kg plinskega olja; do 27. t. m. gleue dobave 4(KX) kilogramov mast,; do 29. t. m. pa glede dobave 4 kompletnih klozetov, 100 m že leznih vrvi in 400 kg olja za mazanje poda. Direkcija državnega rudnika Sanja Luka sprejema do 1. septembra ponudb« glede dobave azbestnih vrvi, klinger;'ast!h plošč in vijakov. — Komanda pomorskega arzena^ Ti vat sprejema do 4. seple nbra ponudbe glede dobave bakrene žice, električnih zvonev, Leclanchejevih elementov in salmijaka. — 'Predmetni oglasi 9o na vpogled v Zborr 'ci zi TOT.) — Dobave. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 8. septembra ponudbe glede dobave strokovnih knjig ter glede dobave cevi plamenic. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 15. septembra ponudbe glede dobave 4500 kg plinskega olja. Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 15. septembra ponudbe glede dobave bakrene žice in telefonskega kabla- Komanda pomorskega arzenala Ti-vat sprejema do 15. septembra ponudbe glede dobave kalorifernih členov in 1 auto-matičnega regulatorja, do 19. septembra glede dobave pil, svedrov, kolut ter raznega drugega orodja do 20. septembra pa glede dobave lužnega kamenja, mila, stea-rinskih sveč, žveplenk. urinola. loja. stenja, konsistentne masti itd. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 15. septembra pri upravi policije v Zagrebu glede dobave sena. slame in ovsa: 19. septembra pri komandi mornarice v Zemunu glede dobave raznega platna: 20. septembra oa "led* dobave sukna; 26. septembra pri upravi smodnišnice v Kamniku glede dobave 5000 kilogramov aluminija in 1500 kg lesenih krogljic. (Predmetni oglasi so na vpogled v bornici za TOI.) — Dne 22. septembra bo vršila pri glavnem sanitetnem akladišču v Zemunu ofertna licitacija glede dobave lO.OCO komadov perila za bolnike in 10.000 komadov posteljnega perila. (Oglas ie na vpogled v Zbornici za TOI, pogoji pa pri omenjenem skladišču.) Borze 23. avgusta Na ljubljanski borzi se je deviza London danes po zadnji oslabitvi zopet okrepila. Tudi devize Newyork, Amsterdam, Berlin, Pariz, Praga in Trst notirajo višje. Na zagrebškem efektnem tržišču :e tendenca v Vojni škodi mirna. Promet je bil zabeležen samo za avgust po 198. 7"« Blai-rovo posojilo je nadalje čvrsto in se je trgovalo po 41.50 in 42. Do zaključka ie prišlo samo še v Privilegirani agrarni banki pri višjem tečaju 255.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2297.07 _ 2308.43, Berlin 1355.14 _ 1365 94. Bruselj 791.91 -795.85. Curih 1108.35 - 1113.85. London 197.30 _ 198.90. Newyortt ček 5684.64 _ 5712.90, Pariz 223.79 — 224.91. Praga 168.56 - 169.42. Trst 292.01 _ 294.41. Zagreb. Amsterdam 2297.07 do 2308.43, Berlin 1355.14 do 13^5.94. Bruselj 79191 do 795.95. London 197.30 do 198.90. Milan 292 01 do 294.41. Newvork kabel 5716.64 do 5734.90, Newyork ček 5694-64 do 5712.90, Proti zobnemu kamnu Pariz 223.79 do 224 91, Praga 168.56 do 169.42, Curih 1109.85 do 1113.85. Curih, 23. septembra. Pariz 20.1775, London 17.815, Ne-wyork 514.75, Bruselj 71.425, Milan 26.38, Madrid 41.40, Amsterdam 207.225, Berlin 122.375, Sofija 3.73. Praga 15.21, Varšava 57.60, Bukarešta 3.05. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 199 do 200. za avgust 198 do 200, 7% investicijsko 49 do 50. 4"'o agrarne 25 den., 6% begluške 34—35.50, 7% Blair 41.50—42, 8°/o Blair 44—45.50, 7% Drž. hip. banka 43 den.; bančne vrednote: Narodna banka 4350—4500, Priv. agrarna banka 250 do 260. Beograd. Vojna škoda 198 zaklj.. veliki komadi 204 zaklj., 7°/o investicijsko 51 do 52, 6%> begluške 35.75. 35.25 zaklj., 7n/n Blair 41.25 zaklj., 7°/o Drž. hip. banka 44 den.. Narodna banka 5000 bi-, Priv. agrarna banka 270, 260 zaklj. Dunaj. Alpina - Montan. 9-90. Blagovna tržišča LES. 4- Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključkov ni bilo. Avgust in september predstavljata za izvoz drv glavno sezono. V teh mesecih krijejo svoje potrebe naši inozemski odjemalci. V letošnji sezoni pa je kupčija v drveh in oglju zelo mlačna. Zaradi slabih drv v lanski sezoni, so se nudila zaostala drva iz predlanske sezone po vsaki ceni in so se skvarile tudi cene za letošnjo zdravo produkcijo. Ker ie pa produkcija drv v tem letu zolo nazadovala, je upanje na zboljšanje cen v poznejši jesenski sezoni. V drugih vrstah lesa trgovina žal počiva. 2IT0. + Chicago, 23. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 51, za marc 60 875; ri: za september 32.50. za marc 35.875; oves: za september 19.25. za december 17. 4- Winnipeg. 23. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za oktober 57.25. 4- Ljubljanska borza (23. t. m-). Tendenca za žito mirna. — Zaključkov m bilo. Nudi se pšenica (slov post., po mlevski tarifi. plačljivo v 30 dneh): slavonska, okolica Sombor, 79 kg po 200 — 205, potiska, 80 kg po 210 — 212.50; moka: baška, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneb po 310 — 315, banatska, po 330 — 340; kortiza (slovenska postaia plačljivo v 3n dneh): baška, po mlevski voznini po 165 do 167.50. pri navadni voznini po 170 do 172.50. 4- Novosadska blagovna borza (23. t m.). Tendenca za pšenico in koruzo stalna, za ostalo blago slaba. Promet 27 vagonov-Pšenica: baška, okolica Novi Sad, arednie-baška, 79 kg in baška, okol. Sombor, 78 kg 142.50 _ 145; baška potiska, 79 kg 145 do 147.50; baška, ladja Tisa, 79 kg 147.50 do 150: gornjebanatska. 79 kg 140 — 142.50; banatska, pariteta Vršac, 78 kg 137.50 do 140; baška. sremska, nova. 76 kg 132-50 do 135; banatska. 76 kg 130 — 132.5(3; baška. ladia Tisa, 76 kg težka 137.50 do 140. Koruza: baška 108 —110; okolica Sombor 110 _ 112: banatska 105 — 107; srPm. 110—112: okol. Šid 112—11 i. Ove«: baški. srem., novi 105 — 110. M°ka: baška. banatska »0g« in >0"?« 230 _ 245; »2< 210 — 220: >5« 195 — 200: >6« 175 — 180: >7< 140—145; »8« 90—95. Otrobi: 65 do 67.50. Fižol: baški. sremski beli, novi 102.50 do 107.50. Ječmen: baški, sremski novi 64— 65 kg 85 do 100. + Somborska blagovna borza (23- t. m.). Tendenca nespremenjena. Promet 5(3 vagonov. Pšenica: baška, okol. Sombor, 78 kg 137.50 do 140; gornjebaška. 79-80 kg 140 do 142.50; baška potiska, 80 kg 142.50 do 145; banatska potiska, 79 kg 140 do 142.50; banatska, 79 kg 1% do 137.50; baška, nova okoL Sombor, 76 kg 132.50 do 135; slavonska, nova, 76 kg 130—132-50; baška potiska nova, 76 kg 137.50—140; banatska potiska nova. 76 kg 135 do 137.50; banatska, nova, 76 kg 130—132.50. Oves: baški. novi 105 do 110. Rž: baška 127.50—132.50. Ječmen: baški, novi 95—100; sremski, novi 110.50 do 112.50. Koruza: baška 107 do 109; okol. Sombor 109 do 111. Moka: baška, banatska >0g« in »Ogg« 230 — 240; »2« 210 do 220; >5« 190 — 200; >6t 175 — 185; >7* 140 — 145; »8< 95 — 100. Otrobi: 70 — 75. Tridnevno prosvetno šolo priredi Mariborska sokolska župa v dneh od 26. do 28. t m. v Narodnem domu v Mariboru. Na sporedu je preko 15 raznih predavanj, tičo-čih se predvsem sokolske prosvete in pa prosvetnega dela med podeželskim ljudstvom vobče. Poleg tega je v petek zvečer lutkovna predstava, v soboto pa se predvaja prvič domač film o ž-upnem taboren ju naše župe 1932, ki nam v krasnih slikah prikazuje zanimivo življenje naših tabornikov ob Bohinjskem jezeru;; zadnji dan (nedelja) pa je posvečen našim odrom: predavali bodo priznani strokovnjaki (gig. J. Kovič, višji režiser Narodnega gledališča v Mariboru, J. Furjan, član istega gledališča ter J. Robnik, strokovni učitelj v Mariboru) o vseh vprašanjih ki zanimajo številne naše gledališke družine po deželi. Župni prosvetni odbor se zaveda važnosti teh prireditev za naša društva in si je stavil v program za bodoče leto ureditev tega vprašanja; ;s predavanji in primernimi ukrepi bo skušal dvigniti nivo gledaliških predstav, da bodo malo več kakor pa samo vir dohodkov za naše edini-ce. — Zanimanje za prosvetno šolo je veliko in so prejeli vsi priglašanci te dni potrebna navodila; opozarjamo pa še posebej vse diletante na nedeljska predavanja, kakor tudi vso mlado učiteljstvo :n diiaštvo. ki se zanima za prosvetno delo v Sokolstvu, da naj te prilike nikakor ne zamudi; mnogo potrebnih in dobrih navodil si bo lahko odneslo v življenje seboj za svoje izvenšolsko delo. Vsi oni, ki bi hoteli po6ečati šolo ter doslej niso poslali prijave, pa stanujejo v ali blizu mesta, naj se javijo v petek 26. t. m. zjutraj med 7. in 8. v Narodnem domu — mala dvorana — pred začetkom predavanj. Nov Sokol. V ponedeljek 15. t. m. se :e vršil dobro obiskan sestanek interc-sentov za ustanovitev Sokola v Rečici pri Laškem. Po govoru staroste in drugih funkcijonarjev Sokola od Sv. Jederti nad Laškim o pomenu sokolstva, se je izvolil pripravljalni odbor pod predsedstvom brata inž. Kloca, ki jamči, da je obstoj novega društva zagotovljen. Takoj je pristopilo k društvu 34 članov. Ustanovni zbor bo v nedeljo 18. septembra. _ Čitaite tedensko revno »ŽIVLJENJE IN SVET« Žrebanje v drž« raz. loteriji razred. Dne 22. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 10.000 St. 2.483, 17.274, 21.398, 23.30«, 25.470, 28.486, 28.531, 30.489, 31.108, 32.902, 34.253, 52.954, 54.804, 68.433, 74.733, 79.871, 85.263, 92.977, 94.831, 99.310. Din 8.000 St. 769, 2.567, 23.601, 24.580, 25.398, 33.774, 44.892, 52.263, 60.060, 60.976, 77 293 91 929 93 652 Din 6.000* St. 6.831, 19.472, 24.785, 51.254, 54.979, 58.154, 72.608, 90.190, 96.354. Din 5.000 St. 7.444, 11.914, 12.034, 13.949, 34.336, 43.350, 57.676, 71.152, 78.649. Din 3.000 St. 2.392, 15.712, 18.499, 18.782, 19.492, 49.626, 59.442, 60.713, 65.143, 66.897, 67.051, 67.642, 69.888, 71.848, 80.365, 88.980, 93.559, 95.033. 2rebanje se bo vršilo vsak dan do 4. septembra ta bodo največji dobitki Izžrebani Sele h koncu žrebanja. Izžrebane srečke zamenjamo za nove, tako da Ima vsak Igralec priliko igrati do konca, to Je na največje dooltko. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Iz življenja In sveta Topovi govore Novi poveljnik ameriške vojne mornarice admiral Leigh (ob mizi na levi) prevzema v prisotnosti 19 admiralov in 200 drugih visokih mornariških častnikov svojo službo pod topovi >sPennsylvanien6kga plašča in aluminijaste krogle na dva tovorna avtomobila. ki sta krenila proti Curiihu. Glede Piccardovega obiska v Gardonu, kjer živi d' Annunzio, se poroča, da je Piccard pač bil v Gardonu, ni bil pa pri d' Annunziu, ki mu je poslal opravičilno pismo zaradi svoje bolezni. V nedeljo je imel Piccard telefonski razgovor z Mussolini jem, ki je pon/udil belgijskemu učenjaku svojo podporo pri njegovih prihodnjih podvigih. Iz Curiha se je odpeljal prof. Piccard na oddih v St Moritz. Prebil bo tam t družbi svojega lanskega asistenta ing. Kipferja nekaj dni in si privoščil po na-porni vožnji v stratosfero potrebni počitek. Hors (Poeuvre v znamenju krize Gospodarska kriza je ▼ fmneosUcifo restavracijah odpravila za pariško kuhinjo toli slovite predjedi, brez katerih ni sedel v Franciji noben domačin in tujec za restavracijsko mizo. Te predjedi, obstoječe iz okusnih malenkosti. Id so dražile okus, 6o bile zelo priljubljene. V Framciji so veljale skoro za pogoj, brez katerega m brlo obeda ne večerje. Od Francozov so jih pre-vzeh' Rusi in Skandnnvaci in po pariškem vzorcu jih tudi tam restavTaterji niso zaračunavali posebej. Pravijo pa. da so Francozi odpravili predjedi poglavitno zategadelj, ker se je izkazalo, da nekateri gostje naročajo samo predjedi, seveda v obilnejši meri in opušča jo obroke, ki bi jkn morali biti najbolj važni. Mali ultrakratki valovi Izumitelj Marconl (levo) pionir brezžičnega brzojava s svojo napravo za radiotelegrafske in radiotelefonske zveze z malimi ultrakratkimi valovi na daljavo do 270 km Minljivost posvetne slave V Parisu je umrla r trpljenju in nepopisni bedii ženska, ki je svojoas veljala za zapeljivo kresotico in katero je ta okolnost dvignila v najvišje višave radostnega življenja. To je bila nekdanja dama, ki jo je Francoski impresionist Manet ovekovečrl v svoji znani »Olimpiji«. Ves Pariz jo je poznal pod tem slavnim imenom in Manet io je prvič upodobil kot glavno osebo za svoje delo »Dejeneur sur 1' Henbe« l. 1862 S to sliko je dosege! takšen uspeh, da mu je postala »Olimpija« polagoma nenadomestljiva. S svojo živahnostjo. duhovitostjo in nežnostjo mu je dajala vedno novih pobud za slikarske tri-umfe, kateriih je bil deležen umetnik v letih njene sfeižbe njmu z največjim priznanjem. Mogoče bi bi!a vedno ostal« to, kar je bila. da se je ni nekega dne lotila strast, da bi i sama prijela za čopič. Toda kakor je bila v pori modela neprecenljive vrednosti za impresionističnega mojstra, tako je kmalu prišla na konec z lastno slikarsko veščino. Čeprav jo ie Manet uvedel ▼ tehniške skrivnosti slikarskega poklica, se ni mogla sama nikoli uveljaviti. Vendar pa se je zaradi svojega diletantskega znanja tako prevzela. da je odpotovala v Ameriko, kjer je menila, da ji bo vse ležalo pred nogami. To potovanje je postalo zanjo usodno. Divjaško maščevanje V neki vasi italijanske province Nola je bfl 341etni kmet Capolongo od ljudstva tako osovražen, da se je moral vedno bati za življenje. Mrtoja sovaščanov se je posebno pokazala profile dni, ko so ljudje izvohali, da spi mož v poletnih nočeh izven hiše. Capolongo pa je gotovo slutil, da ima sovražnike, zato je jemal ponoči s seboj psa čuvaja. Ko je neke vroče tto« legel na travniku ▼ seno in zaspal, ga je čez čas zbudilo močno pasje lajanje. Planil je pokonci in zaslutil smrad po ognju. Nekdo mu Je v odsotnosti z doma zažgal skedenj. Capolongo je stekel k hi«, da bi začel gasiti, toda v tistem trenutku se je vsula nanj svinčena toča iz zasede. Vafičani so streljali vanj iz puSk ln samokresov. Potem ko Je svinčenka končala življenje zvestega Capolongovega psa, je prižvižgala krogla tudi v gospodarjevo glavo. Imel pa je Se toliko moči, da je zdirjal na orožniSko postajo, kjer je ▼ presekanih stavkih opisal dogodek, nato pa padel na tla in izdihnil. Ko so prifili orožniki na kraj dogodka niso naSli tem nikogar več. Aretirali so Štirinajst osumljencev. Dvakrat je šel po fcobe BudimpeStansfc? bankir Robert Bohumielri je bil strasten prijatelj In nabiralec gob. Tako je pred dnevi zopet šel v okolico Budimpešte nabirat gobe, katere ie dal doma pripraviti. N« pojedino ie povabil tudi nekega svojega prijatelja. Dan po skupni večerji p« je bankir nenadoma zbolel. Kazal je znake zastrupljen j a « gobami čemur pa ni hotel ver teti Iznrv« ie celo odklanjal. da bi poklicali zdravnika, ko pa je privolil v to. je bilo že prepozno. Izdihnil je v strašnih krčih, dočim se njegov gost bori s smrtjo. Urezala se je kakor mi računala. Njena slikarija onstran morja ni našla razumevanja ne kupcev. Tudi kritiki ji niso hoteli priznati vrednosti, ki je ni imela. Zato se je čez leta razočarana vrnila v Pariz, kjer pa je bil Manet že mrtev. Njegovi prijatelji, ki so jo poznali, so bili ra.ztepeni na vse strani in ji niso mogli pomagati. In zače'o se je bedno življenje, obupna borba, ki jo je izročila demonu alkoholu. Nekdanja kraljica francoskih slikarjev je na stara leta spala na klopeh po parkih in je he račja milodare, da bi si privoščila absinta. Slednjič je tako propadla, da si je kupila malo opico, s katero se je razkazovala po trgih in predmestjih. Ta opica z rdečim frakom je bila vse njeno premoženje in ko je z;bolela do onemoglosti, jo je prodala za zadnji požirek žganjice, nato pa še sama umrla pozabljena od vseh. ANEKDOTA Znameniti igralec Pallenberg je prišel nekega dne na dunajsko glavno pošto, da bi oddal nakaznico. Stopi k linici. Uradnik si ogleda nakaznico od vseh strani in pravi: »Dragi gospod, s svinčnikom ne gre! Nakaznice je izpolniti s črnilom!« Pallenberg stopi godrnjaje k mizi, potopi poštno pero v črnilo in prične pisati. Pero je bilo strašno, pisanje bd se lahko imenovalo packanje. Končno je Pallenberg nakaznico izpolnil, stopil je k lini in ves besen zaso-pihal uradniku: »Povejte mi, s tem peresom je gotovo Marija Terezija podpisala svojo poročno pogodbo?« Uradnik ga pogleda. ne da bi ga razumel in pravi mirno: »Informacije se dajejo ob linici št. 3«. Vsak (lan ena Oprostite — časov, ko so profesorji pozab ljali svoje dežnike, nI več .. a ftUchei Zčvaco: 125 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. »Tako mi vere, vaša ponudba je več ko ljubezniva!« »Bog ne daj, da bi jo zavrnila!« A stara skopuha se je ustrašila grozeče škode. Njen obraz je posinjel od togote in ves njen obup je udaril iz nje: »Kako pa še! Ali imate mojo hišo za krčmo? Mar mislite, da bom zastonj gostila vsakega nepridiprava, ki si umisH in vdere v moje stanovanje?« Dodala bi bila še marsikaj podobnega, če bi ji bili Carcagne dovolil. Ali Carcagne se je hrabro odločil za veliki udarec in vzkliknil z obrazom vtelešenega dostojanstva: »Fej, madame! Tak takole cenite čast, ki vas je doletela? Porjdi-mo, gospoda, prosim vaju. Moje visoko mnenje o tej gospe je bilo zmotno Mislili sem, da je plemenitega in velikodušnega srca, zdaj pa vidim, da je samo grabežljiva, skopa malomeščanska. Pojdimo!« Colline Colle toliko da ni omedlela. Oditi je hotel! Vsi njeni upi so splavali po vodi! In zakaj? Samo zato, ker se je bala troškov za pogoščenje! Ali se ni bilo bolje vdati v neogibnost? Da, da, z vsem je bila zadovoljna, samo da ostane Carcagne pri njej! »Gospodje, gospodje,« je odgovorila z moledujočim glasom, »ni-s* m: prav razumeli. Hotela sem le reči, da moja -hiša ni krčma in da v njej ne boste našli obilja in udobnosti, kakršna se spodobi takim imenitnim gospodom in kakršne ste gotovo vajeni.« ^ Najbolj začuden nad svojo zmago je bil vsefcako Carcagne sam. NTtcolš si »e bi bil verjel, da so segli njegovi čari teg ženski tako globoko do živega. A dokaz je bil tu, pred njegovimi očmi. Trojica, rešena skrbi, se je oddahnila iin zmagoslavno pogledala drug drugega: stvar je bila v redu. Vendar pa niso zlorabili svojega uspeha. »Saj trtsmo izbirčni,« je rekel eden izmed njih. * Zadovoljni smo z vsem, kar je,« je pritegnil drugi. »Ne glede na čast iin veselje, da večerjamo v tako ljubeznivi drv/b:,« je galantno dodal Carcagne in zapeljivo pogledal gospodinjo. Ta zatrdila so skopuijo nekoliko pomirila. Nesrečna večerja, za katero so se morali toli trdo boriti, je bila naposled pripravljena. Sestajala je iz juhe, ki je bila s svojim vonjem zbegala lačnega Carcagna, iz skledioe leče in ostanka prašičje pečenke, ki ga je Brigiita boguvdano prinesla iz kleti. Ta pičli obed je komaj zadoščal v potolažbo najhujšega gladu naših treh »povabljencev«; in Collini Colle se je zdelo zelo veliko, da je prinesla za pijačo dve steklenici vina. V resnici je bilo komaj naprstnik za vsakega izmed njih. Trojica se je poparjeno spogledala. A Carcagne ni več dvomil o sebi; zdaj je vedel, kako mora krotiti starko; treba je bilo samo pokazati zobe. Oblastno je pograbil ključe, stopil v klet in se vrnil obtovorjen s šestimi steklenicami, dvanajstorico jajec in celo pre-kajeno gnati o. Collina Colle se je skoraj zadušila od obupa. A ni se upala oporekati. Ohrabren po tem uspehu, je Carcagne pretaknil vse stenske omare in našel še nekaj loncv vkuhanega sadja in komaj načeto steklenico žganja. Brigita se je smehljala. A njen smehljaj je bil zelen; najrajši bi bila si populila lase Da bi bila mera trpljenja zvrhana, je morala Še sama pripraviti jajčnico. Oh, kako rada bi jo bila potresla s strupom! Vsekako je bila pa večerja s temi dodatki vred dovolj obilna, da je mogla utolažiti lakoto naših junakov, in prav do tega jim je bilo! Ko je bilo vse pojedeno, zadnja drobtinica pospravljena in zadnji krožnik pobrisan, so se preselili v sprednjo sobo, ki je bila starki nekakšen salon. Pti tem seveda niso pozabili steklenke z žganjem; odnesli so jo s seboj, z očividnim namenom, da jo izpraznijo do zadnje kapljice. V blaženi omotici prebavljanja so na-migava!i drug drugemu, da hiša prav za prav ni tako slaba, kakor se jim je zdelo, in da jih bo starka, ako jo dobro navadijo, vsekako redila, dokler ne napočijo Jehanu boljši časi. Prav gotovo pa niso dvomili o tem, da so našli vsaj za prvo silo prepotrebni vsakdanji kruh. Colline Colle je seveda komaj čakala, da bi jim mogla pokazati vrata. Sama pri sebi je kar škripala od togote, ki jo je brzdala le s krčevitim naporom volje. Ln ko jih je videla tako veselo razigrane, se je ohrabrila in vprašala: »Rekli ste, gospod Cargagne, da ste stopili v službo mogočnega velikaša. Kdo bi neki utegnil biti ta gospod?« Trepetaje je čakala odgovora. Carcagne je že odprl usta. A v tem je začutil, kako mu nekdo stopa na nogo. Razumel je svarilo in obmolknil. »Naš gospodar je knez Florentini,« se je namestu njega oglasil Gringaille. »Pravi bratranec kraljice Marije de Medicis,« je primaknil Escargasse. Šport Športni dan v Zagorju Preteklo nedeljo je priredil SK Zagorje lepo uspeli športni dan. Organizacija je bila v rokah agilnega klubovega predsednika Poldeta Mrnuha. Pri aranžmanu so sodelovali tudi številni člani kluba kakor tudi ostalo prebivalstvo, ki je v polni meri storilo svojo dolžnost. Dopoldanski program športnega dneva je obsegal: Stafetni tek na 2.650 m dolgi progi: Prijavljeni sta bili dve štafeti, in sicer štafeta Amaterja iz Trbovelj in štafeta domačega kluba, med tem ko tekačev SK Trbovlja iz neznanih vzrokov ni bilo na startu. Prva je prišla na cilj štafeta Zagorja v času 8:10.4, druga pa štafeta Amaterja v času 8:45.6. S to zmago si je SK Zagorje drugič priboril prehodni Lo-skotov pokal, ki bo — če si Zagorje iz-vojuje zmago še tretjič — prešel v tra4no last kluba. Kolesarske dirke Ker se je ta dan vršila dirka za državno prvenstvo, je bila udeležba bolj majhna. V juniorski skupini je na 78 km dolgi prog: (Zagorje—Trojane—Krašnja—I>o mižale in nazaj j zmagal domačin M>.rko Barlič v času 3:07:2£.8 ter si s tem priboril naslov juniorskega prvaka Zasavja. V glavni skupini je dosegel prvo mesto in naslov kolesarskega prvaka Zasavja Ivan Lah (Edelweis, Maribor) v času 3:02:29. Ža njim so se uvrstili Stanko Sušnik (SK Zagorje) 3:03:06.2. Bertoncelj Ivan (Zarja, Jesenice) 3:04:04.2 in Rudo Karat (SK Zapor je) v času 3:07:32.2. Dirka je v. solo§n°m potekla zadovoljivo in brez incidenta. Distančnega teka na 160 m so se udeležile članice, med katerimi je dosegla prvo ir.esto Danica Bačnik v času 39.8, drugo pa Ela Kerin v 40 sekundah. Za cross-country za prvenstvo Zasavja na S km dolg: progi se je prijavilo 16 tekačev. Prvi je dospel ne cilj član celjske Jt* goslavije. France Mernik v času 31:05.6, za njim pa so rezali cilj Karel Grebene (SK Retje) v času 31:26. Jože Pikš iSK Amater) v času 32:23, Ivan Malis (Smu-ški odsek. SPD Zagorje) in Ferdo Pika (SK Jugoslavija. Celje). Po končanem programu je predsednik Mrnuh v navzočnosti delegata kolesarskega saveza in krajevnih predstavnikov pozdravil udeležence športnega dneva in se jim zahvalil za sodelovanje. Nato je razglasil rezultat in razdelil kolajne. Popoldne so se vršile nogometne tekme, pi katerih sta najprej nastopili rezervi SK Sloge iz Lok in SK Zagorja, ki sta odigrali tekmo neodločeno 1:1. Za njimi sta nastopili prvi moštvi Amaterja iz Trbovelj in SK Zagorja. V tej tekmi so zasluženo zmagali Amaterji s 3:0. številna publika je bila s potekom igre zelo zadovoljna. šetino, Zupanca, Grošlja, šetino R., Pe-triča, Bfumna, Anka in Kovača, da se seje gotovo udeleže. I. podpredsednik. — Ob 20. seja u. o. v Del. zbornici. Tajnik I. ASK Primorje (nogometna sekcija). Drevi od 16.30 obvezen trening za vse nogometaše. Po treningu strogo obvezen sestanek, ki se ga morajo brezpogojno udeležiti vsi aktivni člani sekcije. — Trener. ŽSK Hermes. Redna seja u. o. bo jutri v četrtek ob 20.30 v klubskem lokalu. Zaradi važnosti dnevnega reda še prosijo V3i odborniki, da se zanesljivo udeleže. Posebno se vabijo gg. Bari, Krivic ln Kranjc. Dalje se naprošajo vsi, ki imajo še bloke za predprodajo, da jih brezpogojno vrnejo -■— pr; seji — v svrho obračuna. ŽSK Hermes, kolesarska sekcija. Danes ob 19. važen sestanek vsen kolesarjev 3n prijateljev sekcije na dirkališču. Vsi, ki še nimajo klubske legitimacije, jo prejmejo na sestanku. TKD Atena. Vse članice hazenske tn lahkoatletske sekcije naj se danes ob 18. sigurno udeieže važnega sestanka na igrišču. — Istočasno reden trening. — Trener. Zahvala Nj. VeL kralja SK Trb<>vIJu. Predsednik SK Trbovlja meščanskošolskl ravnatelj g. Zavrl je prejel od maršalata dvora na udanostno brzojavko, ki je bila poslana N1. Vel Kralju ob priliki jubilejnega občnega zbora, naslednjo zahvalo: »Nj. Vel. kralj Je blagovolil sprejeti poslano udanostno brzojavko z jubilejnega zborovanja SK Trbovlja z dne 14. t. m. in mi je naročil, da Vam in vsem članom izrazim zahvalo za izraze udanosti in zvestobe. Maršal dvora: Generalštabni brl-gadni general Aca Dimitrijevič«. Službeno iz LNP. Danes, v sredo ob 19. bo prva seja poslovnega odbora v Delavski zbornici. Prosim gg. Novaka, ravn. šolstvo Na I. drž. realni gimnaziji v Ljubljani (Vegova ulica) se prično popravni izpiti za redne učence in pnvatiste I. in biv.se 111. drž. realne gimnazije 24. t. m. ob 15. Popravni nižji tečajni izpiti za učence I. in bivše III drž. realne gimnazije bodo 26. t. m^ ob 8. popravni višji tečajni izpiti jpa 27. t. m. ob 8. pismeno, 29 avgusta ob 7.30 ustno. Razredni izpiti neooen jenih učencev obeh zavodov še ;bodo opravili 2L, in..29.,L.m. pismeno, ustno pa 30. t. m. Sprejemni izpiti za I.. razred bodo 30. tega meseca pb 8. Vpisovanje lanskih učencev I. drž. realne, gimnazije in lanskih učencev bivše III drž realne gimnazije, ki se žele vpisati na L drž. realni, gimnaziji,, se bo vršilo v lanskih učilnicah I. drž. realne gimnazije dne 1. in 2. septembra od 8. do 12. dopoldne.' Učenci tujih zavodov se bodo vpisovali v ravnateljevi pisarni 5. septembra od 8. do 12. S tem je razveljavljen razpored, ki je objavljen v tiskanih letnih poročilih. _ Na državni trgovski akademiji v Ljubljani bodo popra-vni in razredni izpiti 29., 30. im 31. t. m. Vpisovanje bo 1., 2. in 3. septembra od 8. do 12. Dijaiki(inje), ki želijo vstopiti v prvi razred, naj se prijavijo po možnosti že 1. m 2. septembra. Pouk se prične 5. septembra ob 8. Spored izpitov in druga pojasnila na uradni deski. Državna dvorazredna trgovska šola v Ljubljani. Vpisovanje bo 1., 2. m 3. septembra od 8. do 12. K vpisovanju za I. letnik je treba prinesti rojstni list, šolsko izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu na srednji šoli ali o zaključnem izpitu na meščanski šoli, vpisnino za prijavo in zdravstveni fond 150 Din, potrdilo davčnega urada o predpisanem neposrednem davku ter pripadajočo šolnino po skali II. tarifne postavke 318. a zakona o izpremernbah zakona o taksah. Za vpis v I. letnik je starost omejena na 17 let. Učenci(ke), ki bodo 1. septembra stari več kakor 17 pa manj kakor 19 let, se morejo vpisati samo na podlagi rešenja banske uprave o spregledu starosti. — V šolskem letu 1932!-33. bo samo en oddelek deškega in en oddelek dekliškega prvega letnika. Zato se bo sprejelo nanovo samo 40 učencev in 40 učenk. Zaradi sprejema je vseeno, če je kdo vpisan prvi' ali zadnji. Seznam sprejetih bo objavljen na razglasni deski 5. septembra ob 12. Neprejeti prejmejo denar in listine pri šolskem slugi. K vpisovanju za II. letnik, ki-bo &amo 3. septembra, je treba prinesti izpričevalo o dovršenem I. letniku. vpisnino za prijavo in zdravstveni fond 150 Din, potrdilo davčne uprave in šolnino kakor za I. letnik. Razredni in popravni izpiti bodo za I. letnik 27. in 29. t. m. od 8. dalje in za II. letnik 30. in 31. t m. od 8. dalje. Natančen razipored na razglasni deski. Opravljanje privatnih izpitov je dopustno osebam, starejšim od 19 let, ki so zaposlene v pridobitnih podjetjih, ki so bili redni učenci(ke), pa so šolanje prekinili. Končni izpit v sept. terminu bo: pismeni od 6. do 10. septembra, ustni od 13. do 15. septembra. Dne 6. in 13. se morajo kandidati (tke) zbrati ob 8. pred ravna-teljsko pisarno. Redni pouk se prične 16. septembra s sv. mašo ob 9. v Križankah, nakar se zbero učenci(ke) v svojih razredih v hiši na Kongresnem trgu 2. Na državni meščanski šoli v St. Vidu nad Ljubljano bo vpisovanje v vse razrede 1., 2. in 3. septembra vsakikrat od 8. do 12. V prvi razred se sprejemajo učenci(ke), ki so dovršili 4. razred, odnosno 4. šolsko leto osnovne šole brez slabe ocene ali kak višji razred narodne šole. Učenci morajo prinesti s seboj šoiska izpričevala. Vsak učenec dobi pri vpisu vpisnino, ki jo bo kolkova! s kolkom za 5 Din, in plača 20 dinarjev za zdravstveni fond. Siromašni učenci dobijo učne knjige v šoli brezplačno. Popravni ali ponavlialni izpiti bodo za učence 1. in za učenke 2. septembra, vselej od 8. dalje. Na državni meščanski Soli v Novem mestu se začnejo popravni in drugi izpiti 29. t. m. ob 8. Kdor se ni še javil, naj to stori najkasneje do 25. t. m. s kolkovano vlogo. Vpisovanje v vse ra.zTede bo 1., 2. in 3. septembra. Po dosedaj prejetih obvestilih šolnine ni. Na šoli bo z novim šol. letppi ot?vor,jen tudi IV. (zaključni) razred m bo s tem šola popolna. Rdeči kriz za pasivne kraje Ljubljana, 23. avgusta. Naše dnevno časopisje je svojčas pisalo o bedi prebivalstva v onih pokrajinah naše države, ki so trpele lani pomanjkanje radi dolgotrajne suše. Prav tako je poročalo o podporni akciji države in privatne inicijative, da bi se bednemu prebivalstvu nudila čim izdatnejša pomoč. Naš Rdeči križ je započel živahno akcij nabiranja prostovoljnih prispevkov v denarju in živilih. Od pričetka te akcije, t. j. od 13. septembra lani pa do 30. junija letos se je zbralo dobrovoljnih prispevkov v denarju 2,933.392 Din, v blagu pa 135 vagonov živil za ljudi in 21 vagonov krme za živino. Od nabranih denarnih prispevkov je osrednji narodni odbor Rdečega križa nabavil še 255 vagonov turščice, 3 vagone fižola in 9 vagonov sena, tako da je skupno razposlal prizadetim krajem 393 vagonov živil za ljudi in 30 vagonov krme. V akciji brezplačnega prevoza hrane, katero so privatniki kupovali za svoj denar, je osrednji odbor Rdečega križa v času, dokler je bila ta akcija v njegovih rokah in dokler je dne 16. januarja ni prevzelo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, razposlal še 146 vagonov turščice. Za odpremo vse te prehrane je porabil 597 nakaznic za brezplačni prevoz, ki mu jih je dala na odredbo g. ministra za promet na razpolago generalna direkcija drž. železnic. Po podatkih ministrstva za socialno politiko m narodno zdravje je država tudi od svoje strani nudila za prehrano prebivalstva v pasivnih krajih to-le obilno pomoč: v dravski banovini 66 vagonov hra- M A J S E BO! To izveste iz zanimivega letalskega romana Gusar v oblakih Din 28.—, vezan Din 38.—. Dobite ga v upravi »Jutra«. 4* — 11« septembra 1932 SVETOVNI VELESEJEM na katerem so zastopani NARODI in DRŽAVE ZNIŽANA VOŽNJA za brzovlake in navadne vlake JUGOSLAVIJA 25 % CEHOSLOVAŠKA 33 % AVSTRIJA 25 % Pojiasnila in legitimacije daje: A LOMA COMPANY, Aleksandrova cesta. 11112 ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT. PUTNIK, Gajeva ulica, za nebotičnikom. Ugodna prilika za skupne poslovne in stanovanjske prostore. V hiši Slovenske Matice na Kongresnem trgu St. 7 se s 1. novembrom t. I. odda v najem celotno I. nadstropje, obstoječe iz 4 sob z 8 okni proti Zvezdi, 1 sobe in kuhinje na dvorišče in drugimi pritiklinami. Pripravno predvsem za zdravnike, zobozdravnike, odvetnike. inženjerje itd., ki bi lahko imeli skupno svoje poslovne in stanovanjske prostore. Reflektanti naj se javijo pismeno na Slovensko Matico, Kongresni trg 7, do 15. septembra t. 1. Prostori se lahko ogledajo dopoldne od 9. do 12. ure. Zaradi ogleda se zglasite v pisarni Slovenske Matice na dvoriščni fronti. 11113 Vsem, ki so nam ob težki izgubi nafte nenadomestljive mamice, tašče, stare mame, gospe Marije Stajnko roj. Kunce izkazali srčno sočutje, jo T bolezni tolažili, in vsem, ki so jo spremili na potu k večnemu počitku, izrekamo tem potom najprisrčnejSo zahvalo. 11106 Ormož — Ljutomer, dne 22. avgusta 1932. Rodbin! KUHARIC, STAJNKO ne, v savski 278, v vrbaski 66, v primorski 608, v zetski 766, v drinski 273, v dunavski 97, v moravski 117 in v vardarski banovini 124, skupaj 2997 vagonov hrane. Razen tega je izdala posameznim banovinam za brezplačni prevoz hrane in krme skupaj 8897 nakaznic, za polovično voznino pa 1120 nakaznic. Na seji ožjega osrednjega narodnega odbora Rdečega križa, ki je upravljal vse posle nabiranja prispevkov in razdelitve pomoči, dne 7. julija je bilo odobreno sklepno poročilo o tej akciji. Pri tej priliki se je ugotovilo, da je bilo to delo eno izmed najizdatnejših v povojni delavnosti našega Rdečega križa, a tudi eno izmed najtežavnejših, ker je šlo ne samo za dajanje prve pomoči, temveč tudi za prehrano prebivalstva celih pokrajin naše države. Rdeči križ je svojo nalogo izvršil v polni meri ter je bila beda ublažena in odklonjene strašne posledice. Kraljevska vlada je to akcijo v vsakem pogledu podpirala in pospeševala, zlasti minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj in vrhovni inšpektor pri pred-sedništvu ministrskega sveta g. Radoslav D u n j i č. V odsotnosti bolnega predsednika Društva Rdečega križa je prvi podpredsednik g. dr. T. A 1 a u p o v i č izrazil vsem višjim činiteljem najglobljo zahvalo, ker so s svojo naklonjenostjo Rdečemu križu omogočili, da je tako veliko in tako težavno misijo z uspehom završil. Iz življenja na deželi BLED. Zvočni kino na Bledu bo predvajal danes in jutri opereto »Ko srce spregovori« in običajni dodatek. GORNJI GRAD. Uprava sokolskega društva Gornji grad se vsem, ki so pri pri reditvi dne 7. t. m. sodelovali in na kakršenkoli način pripomogli do tako sijajnega uspeha, iskreno zahvaljuje. JUROVCE PRI PTUJU. Naše prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo 28. tega meseca pri g. Gustavu Pennu slavnostno blagoslovitev motorne brizgalne in gasilnega avtomobila. Popoldne ob pol 2 do 2. do sprejem gostov, potem blagoslovitev mo torke in avta, nato pa sreeolov, ki ima nad 300 lepih dobitkov ter lepa zabav na prireditev s plesom. Društvo je še mlado, izvršuje pa koristno delo za vso okoli- Za dobavo in polaganje parketov se priporoča tvrdka 10739 JOS. KOŠČAK & CO., Stična tovarna in polaganje parketov Pisarna F. Vode, Ljubljana, Rimska c. 23. Skladišče: Dunajska c. 46. Telefon 2820. oo in je zaradi tega vredno naištevilneiše-ga obiska. MALA NEDELJA PRI LJUTOMERU. Dne 19. t m. je tukaj preminul oče narodnega poslanica in urednika Vek osla va Spindlerja, posestnik g. Alojz Špindler, srar 80 let. V nedeljo je bil pokopan ob veHhi udeležbi sofaranov, ki so ga splošno ljubili in spoštovali. Ob odprtem grobu mu je pretresljivo govoril njegov sin, župnik gospod Franc Špindler. tukajšnja pevska društva pa so zapela žalostinke. Na i v miru počiva! R a d i o Izvleček iz programov Sreda, 24. avgusta LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12 45; Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Nasveti za domači vrt. — 19.30: Literarna ura. — 20: Samospevi gdč. Perdanove. — 20.45. Prenos plesne glasbe z Bleda. — 22: Čas, poročila, salonski kvintet. Četrtek, 25. avgusta LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Salonski kvintet. — 19: Slike iz narave. — 19.30: Akademski poklici. — 20: Devizni predpisi in praktično gibanje. — 20.30: Prenos koncerta iz Rogaške Slatine. — 21.30: Pevski koncert g. Gostiča. — 22: Prenos plesne glasbe iz kavarne Zvezde. BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 17.30: Narodna glasba. — 20: Prenos z Dunaja. — 21.45: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.30: Prenos iz Ljubljane: — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19: Avtorski kabaret. — 20: Prenos z Dunaja. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — VARŠAVA 17: Koncert solistov. — 20: Večer lahke glasbe. — 22: Godba za ples. _ DOT A J 11.30: Godalni kvartet. — 15.20: Arije in j>esmi. — 16.35: Orkester. — 20: Prenos orkestralnega koncerta iz Salzburga. — 22: Godba na pihala. — BERLIN 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 21: »Šlagerjk iz zvočnih filmov. — 22.20: Plesi. _ KČNIGSBERG 20: Prenos koncerta z Dunaja. — 21.45: Raj živali. — MOHLACKER 20: Klavirska muzika. — 20.35: Caruso na ploščah. — 20.50: Zabaven program. — BUDIMPEŠTA 17.45: Lahka glasba. — 19.30: Madžarske pesmi. _ 20: Veseloigra. — Komorna glasba in ciganska godba. — RIM 17-30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.45: Simfonični koncert. — 21.30 Veseloigra. ~ SPREJME SE knjigovodkinja in korespondentinja s prakso, perfektna v nemščini ter zmožna kavcije Din 5000. Začetna plača Din 1000. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Stalna služba«. 11117 Enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva v Mariboru Pouk se bo vršil v prostorih državne trgovske akademije v Mariboru, Zrinjskega trg štev. 1, I. nadstropje. Predmeti: knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška korespondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis, slovenska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina. Otvoritev tečaja bo dne 9- septembra 1932. Vpisovanje je dnevno od 9. do 10. ure na Zrinjskega trgu št. l/I., soba štev 28-a. Sprejemajo se tudi pismene prijave na ravnateljstvo tečaja. Pazite na naslov: Enoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru, Zrinjskega trg št. l/L 10981 ZakvaCa Vsem, ki so nam ob odhodu našega preblagega moža, očeta, dedeka in brata CICofea SpindCeija bivšega posestnika v Moravcih izrazili svoje plemenito sožalje, blagopokojnika v bolezni obiskali in tolažili in ga danes v tako častnem številu spremili na zadnji poti, izrekamo s tem najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo čast. duhovščini in tukajšnjima pevskima zboroma za ginljive žalostinke. Mala Nedelja, dne 21. avgusta 1932. 11107 žalujoči ostali: Marija Špindler, vdova — župnik Franc, sin — rodbini sinov narodnega poslanca Vekoslava in posestnika Lovra, in ostali sorodniki. Cene nudim o&asom ženltve Im dopisovanj* veakm beseda Din i— ter enkratna pristojbina ta šifro ali srn dajanje naslova Din 5.—s Oglati trgovskega In reklamnega enačaja: vsaka beseda Din l.-—. Po Din l.— ta besedo »e zaračunajo nadalje vat oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto«, »Kapital*, »V najema, mPosest*. »Lokali«, »Stanovanja odda*, »Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, mObrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zašlo-lek*, če se t oglastm nudi zaslužek, oziroma, če se Oče potnika. Kdor el pa pod tema rubrikama Qče zaslužka ali služba, plača ta Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din /.— ta besedo, se earačuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iitro aH ta dajanje naslova Vrt ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par ta vsako beseao. Enkratna pristojbina ta iifro ali za d a lan je naslova pri oglasih, ki se earačuna jo po 50 par za vsako besed o, znaša Din 3.—, Najmanjši mesek pri oglasih po 50 par ta besedo, fe Din 10.— »r/ oglasih po I Din ea besedo pa Din 15.—, Vse pristojbine ta male oglasa fe plačati pri predaji naročila, oziroma fih fe v poslati r pismo obenem s naročilom. Službo dpbi Vsak« beseda 60 par; u dajanj« na/siova sli n iifro pa 8 Din. (1) Služkinjo, sobarico vajeno pospravljanja navadnih ln finih sob, pranja ln likanja perila 6prejmem. Iščem tudi deklico za lažja gospodinjska dela. — Ponudbe z zahtevki ln žl-votopisom na oel ocid ».Jutra« pod »Vodovod T hiši!«. 32107-1 Kuharico samostojno. sprejme večja trgovska hiša v mestu na dele'!. Ponudbe i oa ■»»dbo dosedanjih rlužbo ▼in j to zahtevkov pod »Zdrava to snažna«. 33108-1 Prekajevalski pomočnik prvovrsten, dobi službo Ponudbe pod »St. 2803« na oglasni oddelek »Jutra«. 32124-1 Sekača dobrega, treznega, k čoku potrebujem za takoj. Ponudbe pod »Mesarija« na oglasni oddelek »Jutra«. 32125-1 Večja trgovina t mešainim blagom, išče ta takoj mlajšo iin dobro ver-rramo moč, zmožno tudii pisarniških poslov. — Oaič, Ribnica, Dolenjsko. 33400-1 Korespondentinjo e perfektnim znanjem slovenske ln nemške stenografije ter strojepisja, popolnoma samostojnega dela zmožno inoč, sprejme večje tovarniško podjetje v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 32302-1 Frizerko dotro izurjen-o v trajni ln vodni ondulacijd ter rnani-kšranju, prejme s 1. septembrom v stalno službo Stj^pam Terzič, frizerski galon, Cakovec. 32397-1 Prodajalko jrainfa.kturne stroke sprejmem takoj v modno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moda«. 324:9-1 Slaščičarja »iraostojnega delavca sprejme takoj slaščičarna 2 -u ž e k, škofja Loka. 33474-1 Fanta poštenega, treznega in resnega, po možnosti z 200 T>š) kavcije, za prodajo sladoleda »prejme slaščičarna Rajšter v Kočevju. 32460-1 (Mlajšo frizerko senatno v vwh delih, sprejmem takoj. Ponudbe pod Šifro »Mlajša« na oglasni oddelek »Jutra«. 33463-1 Mlajšega brivskega pomočnika dobrega delavca sprejme takoj v s>ta/l no slnžibo Rudolf Z r i m š e k, brivec v Litiji. 33409-1 Plačilno natakarico z večletno prakso iin dobrimi priporočili sprejmem s 1. septembrom v boljšo go-MčSao v Ljubljani. — po. r-idlbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Natakarica«. 32407-1 Natakarico zmožno vsaj nekaj ka-voije, pridm-z to postreSjivo — sprejmem na račun v večjo gostilno na debeli. — Ponudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod »št. 1612«. 31994-1 Natakarico werf-'miem takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32490-1 Prodajalko spretno in simpatično, g 4000 Din kavcije v gotovini, sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilna« 32494-1 Samostojno kuharico ki opravlja tudi ostale hišne posle, sprejmem takoj ali 8 1. septembrom k 2 os oba m na Rimski c. 18/11. 32529-1 Kuharica stara 34—28 let, čedne rti-namjosti, ki ima veselj-e do gostilne, dobi s 1. septembrom stalno službo. Naslov v oglasnem oddelku Jut.ra. 32505-1 Mlada gospodična zmožna vseh pisarn, del, s prakso, išče mesto urad niče ali blagajmičarke. Plača po dogovoru. Nastop s 1. septembrom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Skromna 20«. 33471-2 Za pošteno deklico 3taro 18 leit, ki zna nemško in slovensko, iščem službo k otrokom, a-li za vsa hišna dela. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop 1. septembra«. 32481-2 Zaslužek Kuharice samostojne, za vsa hišna dela. ne nad 40 let stare, izvejo za službe v posredovalnici: Šelenburgov-a u'.. št. 7/1. Istotam se naroča tudi list » Gospodam jska pomočnica«. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. 32504-J Hišnika ki bi bi! obenem tudi in-kasan/t.. sprejme zavarovalnica v Ljuibljani. Prednost imajo mlajši vpokoiemi pis-monoše aii stražniki, ože-njeni. brez otrok. Zahteva se primerna kavcija. Kot hišnik ima brezplačno stanovanje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnik-inikasant«. 32503-1 Pridno vajenko sprejme takoj boljša šivilja. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31840-1 Učenca poštenih staršev, ki ima vsaj dva razreda mešč. šole. sprejme Ivan Traun, trgovina z mešanim bla gom. Ptujska gora. 32065-44 Učenca sprejmem v večjo trgovino z mešanim in manu-fakturnim blagom. Ponudbe 8 sliko pod »Sedež grem. šole« na oglas, oddelek »Jutra«. 32109-44 Trg. vajenca sprejme taikoj mamufaktuT-na trgovina Anton Božič. Kranj. 33390-44 Učenko za šivanje z vso oskrbo v hiši sprejme takoj M. Sotkliič, modni salon, Bled-Zagorice 40 33437-44 Kdor (94® zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov »Ii šifro 8 Din. — Kdor nudi zaslužek, pa za vsako beeedo 1 Din. za dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (3) Provizij, zastopnika z dobrim nastopom sprejmem taikoj za lahko prodajne novoletne koledarje. Ponudbe na osrlas. oddelek »JuJuwa« pod »Geometer«. 33491-21/a Mlad zakonski par želi bliizu mesta stanovanje sobe in kuhinje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Novo pohištvo«. 33579-31/a Sobo odda Dvema stalnima boljšim^ in solidnima gospodoma oddam s 1. septembrom velilko, čisto in mirno, opremljeno sobo s posebnim vbodom, elektriko in parketom, v centru mesta. Naslov pove oglas, oddelek »Jutira«. 32277-23 Opremljeno sobo zračmo im solnčno, z elektriko ter posebnim vhodom 7. zajtrkom oddam za 150 D!m mesečno stalnemu gospodu na Viču št. 1-1$ — Cesta na Brdo. 32482-23 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, z -viso oskrbo aii brciz oddam dijaku aJi dijakinji v sredini mesta. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 33518-33 Sostanovalca za 150 Din sprejmem v centru mesta v sobo s posebnimi vhodom. — Roch, Mestni trg lll/II. 32&15-23 Sobe išče Vsaka beseda M aar; ■a dajanj« oaakn« aH m Uit* I Dia. (»«) Sobo s štedilnikom iščem. Ponudbe na oiglas. oddelek »Jutra« pod šifro »Nujno«. 33460-23/a Vsaka beseda M par. ■a 4aJmJ* Kastna a« m Utos S Din. (88) Konservatorist višjega letnika, išče kot sostanovalec v sredini mesta sobo 8 souporabo klavirja. Bvemt. kot domači učitelj glasbe. Ponudbe na oglas, oddelek »Juitra« pod šifro »Konservatorist«. 334i80-23/a Sobo elegantno opremi jemo, s posebnim vhodom in uporabo kopainive, evemt. z dobro hrano, v oemtru mesta išče za ta-koj soliden im stalen gospod. Pomudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Profesor«. 32.5(14-23/a Dijaške sobe Vaafca beseda 60 par: sa dajanj« naslova aa ■a iifro 8 Din. (22) 2 opremljeni sobi parke tirani — s posebnim vhodom to elektriko, v centru mesta oddam trem dijakom ali dijaki n' a.m. — E. Resman, Flori-ia.nska ul. št. 22/1. 33279-23 Opremljeno sobo z elektriko, sredi meota ta.koj odda.m gospodu. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 33331-23 Sobo z 2 posteljama im souporabo kopalnice oddam 2 gospod ičmaima z vso oskrbo v Vrhovčevi ulici št, 9/1, desno. 33406-23 Sobo oddam 2 gospodoma »Ji 3 dijakom s hrano, ali po dogovoru. Poizve se pri hišnici na Ahaci je vi cesti št. 10. 321477-33 Opremlieno sobo lepo, z dvema posteljama im kabinetom c»ddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32455-23 Dijaka sprejmem na stanovanj« « popolno oskrbo, poleg bu manistične gimnazije. Na slov pove oglasna oddelek »Jutra«. 81035-22 Dijaka sprejmem v lopo to parke-titano sobo t električno razsvetljavo. Dobra oskr ba, na zahtevo fina domača hrana. Cena solidna. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 31865-32 Učiteljska družina v Celju sprejmi« po zmerni ceni dijake \a boljših rodbim. Stanovanje lepo to zdravo, bliizu gimnazije, vrt, strogo nadizorstvo. pomoč pri učenju, klavir. Oilenšek, Okopi št. 9. 31868-22 Tri dijake (inje) sprejmem z dobro domačo hrano na stanovanje. Ponudibe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Dijaki«. 3344,1-22 Dva dijaka boljših rodbim. sprejme nč-i-teljska družina v popolno oskrbo. Center, solnčno in suho stanovanje, strogo nadzorstvo, pomoč pri učenju, nemška konverzacija im klavir. Naslov v r»g'as. oddeLku »Jutra«. 32413-22 Dijaka hrano to stanovanje bliizu gimnazije sprejme nemško govoreča dTužina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32476-22 Srednješolec išče stanovanje z vso oskrbo. Ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod značko »Sedmošolec 4(57«. 33457-22 Dijakinjo nižjih razredov sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Na razpolago tudi klavir. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32466-32 Boljšega dijaka sprejmem na stanovanje, event. z vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 32475-22 Dva dijaka (inji) sprejmem v lepo m zračno sobo z zajtrkom. Naslov v oiglasnem oddelku »Jutra«. 32498-2S Za 550 Din sprejme uradniška družina k hčerki osmošolki dobro odigojeno dijakinjo, sitaro 10—<14 let. Obilna hrana, solnčno stanovanje, vrt, 7 minut od tramvajske postaje, pomoč pri učenju. — Pojasnila med 9. in nro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 33487-32 Dva dijaka i z boljše rodbine sprejmem na stanovanje im hrano v bližini poljanske gimnazije Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32478-32 Dijakinje spre jim em na stanovanj« s popolno oskrbo: Poljanska cesta št. 20/IH, vrata 7. — Dobra domača hrana, zdravo in zračno stanovanje, parket, elektrika. Strogo nadzorstvo. Pogoja po dogovoru. 32495-22 2 dijaka (inji) sprejme učiteljska družina v dobro oskrbo pri realki, Čevljarska ulica št. 2/III — zraven Jurčičevega trga. 3248S-32 V najem II Dopisi Vsaka beseda 2 Din: xa dajanj« naalera ali ttb« pa 6 Dia. (34) Pekarno v prom-emem kraju — najraje v Sloveniji vzamem v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 32450-17 r/. Vsaka beneda 1 Dto: aa dajanj« aaaio*« tU sa Wtq p« 6 Dto. (Jg) Lokal z inventarjem, za ma.nufa.k-turno trgovino, v sredini Ljubljane oddam takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lokal«. 31929 19 Lokal primeren za poljuihno stroko (izvzemši špece.rijo), v prometni ulici oddam s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 32391-19 Brivci, pozor! Brivnico v I/uMjami po nizki ceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 32472-19 Vinska veletrgovina stara, dobro uipeljana, s stalnimi in dobrimi plačniki, v lepem vinorodnem mestu Štajerske, radi bolezni naiprodaj z vsem inventar jem, sodi, sesa I ko itd. ter z majhno zalogo vina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vinska trgovina«. 33464 Medičarsko- slaščičarsko obrt dobiro uvedeno in brez konkurence prodam radi družinskih razmer. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 334S3-19 Posest Vsaka beseda 1 Dto: sa dajanj« aactora as aa Sdfaa pa 6 Dto. (SO) Majhno posestvo v bližini Kranja prodam po zelo ugodni ceni. Natančne informacije daje Franc Salovic. Gorenje. 32239-20 Za hišo v Grazu zamenjam lepa stavbišča ob prometni cesti v Ljubljani. Vprašati v Društvu posestnikov, Salemdrova 6. 32435-20 Poletje Zelo STečna, ker sem sprejela Tvoje ljubko pismo. K.imaj čakam Te videti. — Ika. 32517-24 Sa radoščom očekujtl patent P^^jStoji Din 148— spatjni. pL.enl fotelj stane | d?B 1300 Liegrstuh! praittičao X« leianic-in »edenie. Stare Din J30 . po tca imam čist čo&ana* perje kg Din 48.—, čis« belo gosje kg Din 130.—. čisti puh kg Din 250—. rnodroci punjeni z volaom Din 750.—, lične mreže u. postelje Din 150.—, oto» mani Din 650.—. I_ BROZOVIC. ZAGREB I LICA 82. Gramofon rabljem, kupim ali zamenjam za giterne citre. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zamenjam«. 32508-26 Pozor! Nova Prvovrstno Pozor! mesnica! vo lovsko meso prednji del po 3 in zadnji po 5 Din, ter teletano po 4 im 6 Din dobite samo v Studencih pri Mariboru — Obrežna cesta 53. 32526-43 za Slovenijo sprejmem. Zaslužek Din 2000 do 3000. Potrebna kavcija Din 2000. — Ponudbe z referencami in sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro mesto«. 11116 m ii drž. razr. loterije boste težko dose-glL Dobite jo v Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19. Vsaka beseda t Dto: sa d*je«je nutm al ss tUsa pa S Dia. (U) Lepo stanovanje 4 sob ln pritiklin oddam po zmerni ceni. Prule, Janežičeva c. 11. 32252-21 Stanovanje 2 parketiramih sob Vn vseh pritiklin, v dve ledi stari vili oddam s 1. septembrom v Zeleni jami, Prešernova ulica 15. — Cena zelo primerna. Ogledati je med 8. in 12. uro 33383-21 9 Potrti neizmerna žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem bridko vest, da nas je naSa nad vse ljubljena mamica, stara mamica, tašča in sestra, gospa dr. Marija Kusludic roj. Korošec v soboto, dne 20. avgusta nenadoma, v 72. letu starosti, v Beogradu zapustila. Beograd, Celje, dne 22. avgusta 1932. VLADIMIR, SELE, sinova, uradnika v ministrstvu — MARIJA, ANGE, sinahi — MILOŠ, GJU-RO, DUŠAN, vnuki — JOŠKO KOROŠEC, knjigovodja v p., brat — ROZA KOROŠEC, poštna uradnica v pokoju, sestra. 11105 Urejuje Davorin Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoit Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot U&karnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgo voren Aioj2 Novak. Val t Ljubljani.