Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (-2/13 °C), soboto (1/16 °C) in nedeljo (3/13 °C) bo delno oblačno. Četrtek, 20. aprila 2017 številka 16 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € -VO iu-l ■in =o ■u-t ifo ;o TAKO mislim Športna zveza Šoštanj je po šestih letih premora znova s priznanji nagradila športnice, športnike, ekipe in športne zanesenjake, ki so se vsak na svojem področju izkazali v letu 2016. Veliko se jih je zvrstilo na odru šoštanj-skega kulturnega doma. Nanje in njihove uspehe so v lokalni skupnosti, kot je poudaril slavnostni govornik župan Darko Menih, ze- Čestitamo vam ob dnevu upora proti okupatorju in vas vabimo na osrednjo slovesnost, ki jo pripravljamo v torek, 25. aprila 2017, ob 19. uri v Domu kulture Velenje. Slavnostni govornik na slovesnosti bo Drago Martinšek, predsednik Šaleškega društva "general Maister". Kulturni program bodo pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Šalek. Pred slovesnostjo ob 18.30 bomo ob spremljavi Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje k spomeniku žrtvam fašističnega nasilja Onemele puške položili venec. lo ponosni. Med prejemniki naziva najboljša športna ekipa so bile članice Twirling kluba Šoštanj (na sliki). Več na strani 17. ■ tp Naslednja številka Našega časa izide v sredo, 26. aprila. -t Prijazno vabljeni! Župan, Svet in Uprava Mestne občine Velenje Velenjgtipril 2017 Graška gora spet vabi Mestna občina Velenje je že doslej podpirala tradicionalno prvomajsko srečanje na Graški gori, po besedah župana Bojana Kontiča pa so se letos, potem ko je savinjsko-šaleški sindikat (njegove vrste so se namreč močno razredčile) od organizacije odstopil, odločili, da bo srečanje letos potekalo pod njihovim okriljem. »Preprosto si ne znamo predstavljati, da te priljubljene prireditve ne bi bilo, še posebej, ker je vedno znova treba opozarjati na delavske pravice in pravičnejše plačilo, saj vse to v mnogih okoljih še zdaleč ni samoumevno,« pravi Kontič. Pri organizaciji so se jim pridružili nekateri tukajšnji panožni sindikati (SKEI, SDRES). Aktivnosti koordinira vodja Urada za družbene dejavnosti Drago Martinšek, ki je povedal, da bodo skupaj s Festivalom Velenje poskrbeli za pester in zanimiv program. ■ mz Zavajanje, blefiranje...? Tatjana Podgoršek Bolnišnica Topolšica je v minulih dneh polnila prostor v medijih zaradi izplačila neto plač kot posledice velikih likvidnostnih težav, ki jih je povzročil projekt obnove in energetske sanacije. Toda ta je bila - tako trdijo zaposleni, tako so menili tudi bolniki in obiskovalci - nujna. Sprašujem se, ali je v času velikih zdravstvenih reform, volitev, polaganja računov volivcem po naključju na »tapeti«iz omenjenih razlogov, ali so v ozadju druge igre. Zakaj imam občutek, da naključij ni, ampak da gre znova za poskus ukinitve specialistične bolnišnice, katere dejavnost na področju pulmologije je medregionalna, in da so njene velike likvidnostne težave, ki jih je nekdo dopuščal, voda na mlin tistim, ki jim je bolnišnica trn v peti oziroma mu takšno stanje omogočajo lažjo pot do nekih drugih ciljev. Agonija bolnišnice ni od včeraj. Njen lastnik je država oziroma ministrstvo za zdravje, ki likvidnostne težave pripisuje slabemu vodenju in slabim odločitvam njenega vodstva, ki ga je »nastavila« sama. Prav tako trdi, da v času izvajanja investicije v energetsko obnovo in posodobitev ni pridobilo potrebnih papirjev. Že res, da je bilo lahko tako, a je kljub temu malo smešno. Predsednica sveta javnega zavoda je namreč z ministrstva za zdravje. Tudi prejšnja je bila. Imeli sta vse niti v rokah in bi lahko zaradi morebitnega netransparentnega vodenja investicije ukrepali. Pa ni nobena. Tudi z ministrstva v času izvajanja projekta ni bilo nikoli nikogar naokrog. Ministrstvo je šele ob koncu energetske sanacije, ne pa tudi obnove, ki v tem trenutku stoji in čaka na razplet, naročilo revizijo projekta in revizijo poslovanja. Zakaj jo je tokrat, ne pa že veliko prej? Najbrž tudi bolnišnica ne bi mogla pridobiti kredita za naložbo brez soglasja lastnika ali pa je bil lastnik tako naiven, da je soglasje za najem kredita dal brez tega, da bi se o danih zagotovilih o zmožnostih odplačevanja prepričal? V bolnišnici so že za časa dolgoletnega direktorja Janeza Polesa imeli pripravljene rešitve za vsebino objektov vile Breda in Smrečina, ki danes vidno propadata in sta zelo moteč element v razvitem turističnem kraju, a pri ministrstvu zanje ni bilo posluha. Danes naj bi odprodaja nepremičnin sodila med ukrepe za izboljšanje likvidnostnega položaja. Neresno, naivno, neodgovorno ali namerno? Pravijo, da je le redko krivda le na eni strani in da je le delež krivde pri enem večji kot pri drugem. Ve pa se, kdo na koncu takšnih zgodb potegne kratko, ne glede, kakšen bo razplet? Davkoplačevalci, tisti zaposleni, ki za likvidnostne težave niso krivi, bolniki, v imenu katerih o tem, kaj je zanje bolje, odloča bolj politika kot stroka, ki največkrat niti dobro ne ve, kje je recimo ta bolnišnica in kako je vpeta v prostor. Lastnik sicer zagotavlja, da bo šlo le za družitev in da se za bolnišnico ne bo nič spremenilo. A to zgodbo že poznamo. Tisti, ki nismo kratkega spomina, vemo, da je bila bolnišnica ves čas nebodigatre-ba za sosednje večje bolnišnice in preko lobijev tudi Ljubljane. Zato je treba - kadar kdo zatrjuje, da se ne bo nič spremenilo - še bolj zastriči z ušesi. Praksa namreč v tem, pa v podobnih in drugačnih primerih, govori večinoma drugače. V lepo zapakiranih paketih pa se največkrat skrivajo številna presenečenja. Tožba Civilne iniciative zavrnjena Upravno sodišče v Celju je 4. aprila zavrnilo tožbo Civilne iniciative proti sklepom o vzpostavitvi izpostave azilnega doma v Velenju. Zapisali so, da njihova pobuda za razpis naknadnega referenduma ne izpolnjuje pogojev za nadaljevanje postopka. a mz ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 2 2 od srede do torka Z optimizmom zazrti v prihodnost V občini Mozirje v zadnjem letu v ospredju infrastruktura - Še letos začetek obnove Šmihelske ceste, aktivnosti za izgradnjo krožišča za Gorenjski klanec, ureditev novih prostorov knjižnice ... Tatjana Podgoršek Včeraj (v sredo) so v občini Mozirje začeli splet prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Tamkajšnji župan Ivan Suhoveršnik meni, da se po krizi vendarle stvari odpirajo in tudi beseda lažje steče o tem, kaj se je dogajalo v zadnjem letu, kako stojijo in kaj načrtujejo. Narejenega ni bilo malo Na vprašanje, kaj se je dogajalo v zadnjem letu v lokalni skupnosti, je Ivan Suhoveršnik odgovoril: »Tega ni bilo tako malo, projekte pa smo izvajali v sodelovanju z državo, občani oziroma državljani.« Med večjimi uresničenimi projekti je omenil ureditev odseka regionalna cesta-Šolska ulica, postavitev dveh avtobusnih postajališč, sofinanciranje nakupa nove gasilske cisterne v dogovoru s Prostovoljnim gasilskim društvom Mozirje. Lani so v sodelovanju z Agencijo RS za okolje zaključili dolgo načrtovano naložbo Ločki jez, uredili nasipe ob reki Savinji ter na manjših vodotokih. Kar precejšen finančni zalogaj, težak blizu pol milijona evrov, je predstavljala posodobitev več kot 4 kilometre dolge ceste na Lepo Njivo. Skupaj z državo so odpravili še posledice plazenja zemlje v Lepi Njivi, na Brezju ter pod Goltmi. V zadnji tretjini lanskega leta so se lotili blizu milijon evrov vredne naložbe v posodobitev in razširitev čistilne naprave v Lokah. Otvoritveno Končno premik v nove prostore za Osrednjo knjižnico Mozirje Od letošnjega marca so v polnem zamahu dela pri izgradnji krožišča pri avtobusni postaji v Mozirju, končana naj bi bila do sredine letošnjega julija. Glavni investitor je Direkcija RS za ceste. »S tem se vlaganja na območju še ne bodo končala. Lokalna skupnost načrtuje izgradnjo turistično-informacijskega centra, drugi investitorji izgradnjo trgovin. Po besedah sogovornika imajo do prihodnjega občinskega praznika v načrtu še druge aktivnosti. Med drugim jih je nekoliko presenetila Direkcija RS za ceste z napovedjo o začetku obnove Šmihelske ceste oktobra letos. Na naložbo je »vezana« izgradnja pločnika, ureditev javne razsvetljave, prestavitev trafo postaje in ureditev parkirišč, kar bo strošek lokalne skupnosti. Zelo zavzeto - tako Suhoveršnik - potekajo aktivnosti pri projektu izgradnje novega krožišča za Gorenjski klanec, začenjajo urejati Pra-protnikovo ulico, ki jo bodo urejali v dveh fazah. »Končno so krenila z mrtve točke prizadevanja za nove prostore Osrednje knjižnice Mozirje. Dogovarjamo se o odkupu srednjih in zgornjih prostorov Mercatorja. Tu bo na voljo več kot 1000 kvadratnih metrov površin, tako da bomo lahko poleg sodobne knjižnice uredili še prostor za Videčnikovo domoznansko zbirko in večnamenski prostor. V sedanjih prostorih knjižnice pa bosta našla svoj prostor muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani ter godba 20. aprila 2017 Letošnji občinski nagrajenci Na slavnostni seji sveta Občine Mozirje v ponedeljek, 24. aprila, bodo med drugim podelili občinska priznanja in nagrade. Zlato plaketo s priznanjem občine Mozirje bo prejela Maja Mihalinec za uspehe in vidne dosežke v hitrih disciplinah v atletiki, denarno nagrado - diplomo Občine - pa Društvo zgornjesavinjskih diabetikov, ki praznuje 20-letnico delovanja. Zgornje Savinjske doline. Prihodnje leto praznuje Mozirje 700-letnico pridobitve trških pravic in želimo si, da bi v življenje in delo vseh občanov »utripalo« v tej smeri.« Letošnji občinski proračun je »težak« 3,5 milijona evrov, od tega so za naložbe predvideli dobro tretjino denarja. Ivan Suhoveršnik: »Prihodnje leto bo Mozirje praznovalo 700. obletnico pridobitev trških pravic in želimo si, da bi celotna lokalna skupnost 'utripala' v tej smeri.« slovesnost načrtujejo prihodnji mesec, bo pa to velika okoljska pridobitev za tri občine, poleg mozirske še za občini Nazarje in Rečica ob Savinji. Med uspehe je Suhoveršnik še uvrstil zagotavljanje denarja za delovanje javnih zavodov, društvom, skupaj s tamkajšnjo komunalo so poskrbeli za vzdrževanje cest. »Menim, da lahko kar optimistično gledamo nazaj in tudi naprej.« V Vrtcu Velenje zadovoljni z vpisom Velenje, 14. aprila - Vrtec Velenje je v petek končal redni letni vpis novincev za novo vrtčevsko leto, ki se začne 1. septembra. Z odzivom staršev so zelo zadovoljni. Vpisali so 310 novincev, vrtec pa bo zaradi odhoda v šolo zapustilo 345 šestletnikov. V letošnjem vrtčevskem letu imajo v Vrtcu Velenje 80 oddelkov, v katerih prebiva kar 1420 otrok. To je največ v zadnjih nekaj letih. Ker imajo na čakalni listi 12 otrok, ki bi jih starši radi v vrtec vključili takoj, računa- jo, da bodo maja odprli še en oddelek v enoti Najdihojca. V teh dneh še čakajo na odobritev ustanovitelja. ■ bš ■ LOKALNE novice Šola na Lepi Njivi trajno zaprta Mozirje - Podružnična osnovna šola na Lepi Njivi, ki sodi pod matično osnovno šolo Mozirje, je trajno zaprla svoja vrata. Ne glede na to, da so jo pred leti prenovili in energetsko obnovili, so se tako na nedavni seji odločili mozirski svetniki. Pred tem je bila šola začasno zaprta. Razlog za to je premajhen vpis. Po besedah ravnateljice matične šole Andreje Hramec bi podružnica lahko delovala, če bi starši vpisovali otroke vanjo, a se ti raje odločajo za vpis v matično ali šoštanjsko šolo. S starši so se o možnostih nadaljnjega delovanja pogovarjali, a niso pokazali nobenega zanimanja za to. Za prihodnje šolsko leto bi lahko vanjo vpisali štiri novince, a so vsi njihovi starši podali vlogo za obisk šole v Mozirju. Podružnično šolo na Lepi Njivi so zgradili leta 1980. ■ tp Boljše komunalne storitve v Vinski Gori Vinska Gora, 13. aprila - V krajevni skupnosti Vinska Gora bodo letos nadaljevali lani začeto gradnjo kanalizacijskega omrežja. Doslej so kanalizacijo že uredili v centru kraja in potegnili vode do naselja novih hiš, sedaj pa bodo na sistem priključili še posamezne hiše. Lani so zgradili tudi malo čistilno napravo za 1000 populacijskih enot, ki bo začela obratovati, ko bo sistem zaključen. Za celotno naložbo bo MO Velenje namenila 620 tisoč evrov. Defibrilator na Trgu svobode Šoštanj, 14. aprila - Podjetje Turna, ki ima svoje prostore na območju bivšega podjetja Gorenje Notranja oprema, je Občini Šoštanj podarilo defibrilator. Minuli petek dopoldan so ga namestili na tamkajšnjem Trgu svobode. Na občinski upravi pričakujejo, da se bodo vsi do javno dostopne naprave obnašali odgovorno, da bodo ob morebitnem posredovanju z njo lahko rešili življenje sočloveku. ■ tp Savinjsko-šaleška naveza V pričakovanju za nas velikih dni Mamljiv evropski denar - Narodni dom po Celju - Dan ali dva - Pa jo imajo! Tako, velika noč je mimo, a kar ni nič novega, večina Slovencev svoje velike dni še vedno čaka. Čakali jih bodo seveda še veliko dlje, kot ta čas čakajo na mejnih prehodih vozniki, ki želijo iz naše deželice v sosednjo Hrvaško; in tudi obratno. Sosedje nas seveda krivijo, da (jim) zadržujemo turiste, čeprav dobro vedo, kaj je »šen-gen«, saj si tudi sami želijo čim prej stopiti vanj. Ne zadrži pa »šen-gen« nekaterih sosedov, da ne bi rinili v naše morje. Na arbitražni sporazum se v »lepi njihovi« namreč požvižgajo, kar v tem konkretnem primeru godi njihovim školjkam. Na srečo vse te različne zapore na visoki ravni ne zadržijo še vedno tesnega sodelovanja krajev in ljudi na obeh straneh meje. Tudi tistih na skrajni vzhodni strani naše širše regije. Seveda ni tako, kot je bilo pred žično ograjo, kjer je še ostala, a tesnih stikov in mnogih (evropskih) meddržavnih projektov le ni preprečila. Zadnji dnevi so bili tudi »polni skrbi« za našega nekdanjega najboljšega soseda, pa seveda za slovenske dobavitelje in zaposlene. Evropski denar nima moči le pri meddržavnih projektih, tudi v posameznih občinah. V Laškem je, na primer, že zahteval spremembo letošnjega proračuna. Ugotovili so, da bi za nekatere projekte, ki jih načrtujejo, še lahko kandidirali za nepovraten evropski denar. Z njim bi uredili stvari, da bi še bolj utrdili svoj sloves turistične gazele. Pa tudi prispevali, da bi se bolje počutili domačini. Kraj bi še bolje hortikulturno uredili, pognali projekt laške gastronomske piramide, lotili bi se tudi energetske prenove kulturnega centra in s tem za polovico znižali stroške ogrevanja. To so seveda majhne naložbe v primerjavi z obnovo železnice Zidani Most-Celje, v okviru katere bodo zelo veliko del opravili tudi v Laškem ter s tem iz-boljšalipromet in tudi življenje domačinov. Seveda bo tudi za ta državni projekt veliko denarja kanilo iz Evrope. V Laškem so tudi že sredi priprav na letošnjo tradicionalno prireditev Pivo in cvetje ter na Ohcet po stari šegi, ki sodi v to prireditev. Pari, ki bi se radi poročili na njej, imajo le še do 30. aprila čas, da se prijavijo. Paziti morajo na pomembno omejitev: ne smejo že biti kdaj poročeni. Celjani pa še vedno proslavljajo svoj občinski praznik, čeprav so ne- kateri še zaskrbljeni, ko opazujejo kupe zemljine, ki jo odstranjujejo pri gradnji novega tovornega tira. Tudi to sodi v projekt obnove železnice med Zidanim Mostom in Celjem. A tu so naleteli tudi na onesnaženo zemljino in Celjani terjajo, da z njo skrbno ravnajo. Lepšo podobo pa kaže Celje na več mestih po zaslugi mladih. Ti so letošnjo sicer tradicionalno galerijo na prostem posvetili 120-letnici znamenitega celjskega Narodnega doma. 32 velikih panojev, ki so jih s pomočjo mentorjev ustvarili otroci iz vrtcev, šolarji in mladi iz raznih skupin, bodo še nekaj časa krasili različne predele mesta. In ko mnogi Slovenci »sstavijo« na slovenski ponos - Triglav, na Triglav močno računajo tudi na Dobrni. Na pred časom obnovljeni hotel Triglav ter na drzne načrte, ki jih ima njegov lastnik. Ta načrtuje tudi gradnjo več turističnih objektov. Zemljišče že ima, občinski svet pa je že tudi sprejel osnutek odloka o podrobnem občinskem prostorskem načrtu za to območje. V kraju se dobro zavedajo, kaj zanje pomeni turizem. Veseli so tudi, da zadnje čase vse bolje poslujejo Terme Dobrna, ki imajo že res dolgo tradicijo in so ime Dobrne ponesle v svet. Tako daleč naokoli se ne ozirajo v Podčetrtku, vendar le, ko govorimo o njihovem festivalu vina in čokolade. Terme Olimia seveda se! V Turistično informativnem centru pa razmišljajo, ali bodo morali svoj festival vina in čokolade »raztegniti« na dva dneva. Dosedanji prireditvi sta privabili toliko obiskovalcev, da jih več v enem dnevu ne morejo sprejeti. Če bo letos obiskovalcev še več, bo to znak za razmišljanje. Pa še to: svetnikom občin Obsotelja in Kozjanskega je le uspel veliki met. Po dolgih zapletih so končno v vseh občinah potrdili kandidatko za direktorico Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah. Na to mesto so imenovali Jasno Žerak iz Rogaške Slatine. Dobro leto je trajalo, da so dobili »pravo« direktorico, ne le vršilko dolžnosti. Za to je bilo potrebnih kar pet razpisov - in tudi veliko vroče krvi. Nekateri pravijo, da tudi nagajanja! • k ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 12 20. aprila 2017 ««^AS AKTUALNO Le eno napovedano vprašanje in takojšnji odgovor 3 20. seja sveta Mestne občine Velenje potekala v znamenju spreminjanja poslovnika sveta - Natančno opredelili postavljanje svetniških vprašanj - Lansko proračunsko poslovno leto sklenili uspešno Mira Zakošek Velenje, 18. aprila - Že sprejemanje dnevnega reda je napovedovalo (na to pa je opozorila že razprava na prejšnji seji ob obravnavi osnutka poslovnika sveta), da bo razprava o tem dokumentu ostra in obsežna. Andrej Kuzman (NSi) je predlagal umik te točke z dnevnega reda, ker ocenjuje, da gre za oženje pravic svetnikov, s tem pa tudi občanov, v imenu katerih ti postavljajo vprašanja. Poudaril je, da je res, da vsebina postavljenih vprašanj ni bila vedno skladba z veljavnim poslovnikom, a je mogoče standarde komuniciranja v tem najvišjem občinskem organu dvigniti in k temu bi se morali vsi zavezati. Tudi Franc Sever (Vsi v isto smer Sever) je predlagal umik tega dokumenta, ker je ocenil, da cilj z njim ne bo dosežen, se mu pa tudi ni zdelo sprejemljivo, da bo sprejet s preglasovanjem. Umik Demokracija ni, da rečeš, kar ti pade na um Župan Bojan Kontič je po sprejemu poslovnika dejal: »Demokracija je seveda širši pojem, kot si nekateri predstavljajo, nekateri si predstavljajo demokracijo, da lahko rečeš in vprašaš vse, kar ti pade na um. Pa ne gre tako. Svetniška vprašanja in pobude so namenjena temu, da svetniki vprašajo ali pa opozorijo župana ali direktorja občinske uprave in njune sodelavce na tisto, kar je v naši pristojnosti. V praksi pa se je res dogajal pravi napad na demokracijo, saj so svetniki izkoriščali to točko dnevnega reda in tudi po 10 in več minut porabili za obtoževanja, komuniciranje med sabo, konkretnih pobud in vprašanj pa je bilo bolj malo. Nikomur ne omejujemo pravic, razen to, da bo moral vsebino zastavljenega vprašanja vsaj en dan naprej napovedati in tako omogočiti, da bomo lahko pripravili odgovor in tudi na seji neposredno odgovorili. Zdaj pa se je dogajalo, da so lahko svetniki pogosto tendenciozno in populistično postavljali vprašanja, odgovori pa so bili potem kasneje objavljeni v glasilu sveta in so bili najpogosteje neopaženi.« z dnevnega reda sta predlagala tudi Matej Jenko (samostojni svetnik), ki je ocenil, da bodo z njim znižali demokratične kriterije, in mag. Albin Vrabič (SDS), ki je poudaril, da bi morali v »dvorani demokracije« znati prisluhniti drug drugemu, tudi on pa je menil, da bi morali dvigniti nivo komuniciranja. Mihael Letonje (SLS) je bil ostro proti, napovedal pa je, da bodo svoje pravice izkoristili - če ne bo šlo drugače - s sklici izrednih sej. Glasovanje o umiku te točke z dnevnega reda ni bilo uspešno, za umik je glasovala celotna opozicija, Franc Sever, in oba samostojna svetnika, to je 9 svetnikov, 23 pa se z njimi ni strinjalo. Takšno je bilo glasovanju tudi kasneje ob sprejemanju sprememb tega dokumenta, ki se potrjuje z dvetretjinsko večino. Ta je bila tudi dosežena. V razpravi o spremembi poslovnika Sveta je vodja opozicije Suzana Kavaš (SDS) ocenila, da opozicija dobro dela, da se na seje temeljito pripravijo, predlagan dokument pa je ocenila za omejevanje njihovega dela. Poudarila je, da bi moralo biti občinskemu vodstvu v interesu, da prenašajo v svet različna mnenja in interese, saj imajo tudi občani različne poglede na posamezna dogajanja. Peter Dermol (SD) pa je v imenu svetniške skupine poudaril, da ne gre za nobeno zmanjševanje demokracije, saj nikomur ne jemljejo možnosti za prenos mnenja v najvišji občinski organ. Druge možnosti pa trenutno ne vidi, saj se je v zadnjem obdobju poslovnik mnogokrat zlorabljal s stresanjem različnih laži in natolcevanj. 33 odstotkov za naložbe Kaj je bistvo sprememb novega poslovnika? Tudi direktor občinske uprave mag. Iztok Mori je poudaril, da svetnikom ohranjajo enako mero demokratičnega izražanja mnenj, res pa je, da ta pravila bolj jasno postavljajo. Vsak svetnik bo lahko na vsaki seji postavil eno vprašanje na temo dela župana in občinske uprave. Vsebino tega vprašanja bo moral napovedati vsaj en dan pred sejo, da bodo lahko odgovorni pripravili odgovore in jih tudi posredovali na isti seji. Vprašanje bo smelo biti dolgo največ tri minute, odgovor pa pet minut. Če svetnik z njim ne bo zadovoljen, bo imel pravico do dodatnega vprašanja in če tudi še z drugim odgovorom ne bo zadovoljen še do enega. Če tudi to ne bo dovolj, pa bo lahko zahteval obravnavo te zadeve na naslednji seji sveta. Seveda bodo morali svetniki potrditi njegovo pobudo. Še naprej pa ostaja, da lahko svetniki postavijo neomejeno število pisnih vprašanj. ■ Kljub manjši povprečnini je velenjski proračun tudi v letu 2016 dobro posloval in ni omejeval porabe proračunskim uporabnikom - V letošnje leto prenesli 2,7 milijona evrov S 27 glasovi (od 32 prisotnih) in nobenem proti so velenjski svetniki potrdili zaključni račun proračuna za lansko leto. Ob tem je bilo izrečenih veliko pohval, saj so uspeli udejanjiti večino zastavljenih ciljev. Župan Bojan Kontič je to v uvodu z zadovoljstvom poudaril, saj že od leta 2011 nobenemu proračunskemu uporabniku niso zmanjševali prilivov, kvečjemu so dodajali, še posebej športu, ki bi se bil zaradi umika nekaterih sponzorjev sesul, in pa sociali, v kateri potrebe na žalost naraščajo. Vse to jim je uspelo, čeprav je povprečnina, ki jo država odmerja občinam, padala. Nadaljevali so uspešno črpanje državnega in evropskega denarja. To jim je omogočilo, da je bilo tudi lansko leto naložbeno bogato. Za te namene so porabili kar tretjino proračunskega denarja. Župan je pouda- Koliko je bilo v proračunu? V proračun Mestne občine Velenje se je v preteklem letu nateklo skoraj 35 in pol milijona evrov, porabili pa so jih skoraj 36 milijonov. Zadolžili so se za dobra dva milijona evrov in imeli ob koncu leta na žiro računu 2,7 milijona evrov. ril, kako pomembno je za nemoteno proračunsko delovanje, da nekaj sredstev prenašajo iz preteklega leta, saj bi imeli sicer zaradi zakasnitev dotoka državnega denarja velike likvidnostne težave. Ob tem je poudaril tudi, da so varčevali povsod tam, kjer se je dalo, med drugim tudi pri plačah v občinski upravi, v kateri niso nadomeščali delavcev, ki so bili na bolniškem ali porodniškem dopustu, in tako prihranili 80 tisoč evrov. Mag. Dragica Polh (SD) je izrazila zadovoljstvo, da je uspelo županu in občinski upravi tudi v kriznih časih proračunsko porabo usmerjati tako, da dejavnosti niso krnili. Srečko Korošec (DeSUS) pa je pohvalil bogato naložbeno dejavnost in socialne programe. Peter Dermol (SD) je dejal, da so zgled dobrega proračunskega delovanja, ki nima likvidnostnih težav, ohranjajo pa visok nivo kakovosti v vseh programih, zato jih pogosto obiskujejo predstavniki drugih občin, ki si želijo primer dobre proračunske prakse prenesti v svoje okolje. Suzana Kavaš (SDS) je v imenu svetniške skupine dejala, da zaključnega računa proračuna za lansko leto ne bodo podprli, saj je poslovanje netran-sparentno. Med drugim je to podkrepila z njihovo neuresničeno zahtevo, da svoje veliko poslovanje z Mestno občino Velenje na svetu Mestne občine Velenje predstavi podjetnik Tomaž Ročnik. ■ Proslava in otvoritev Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki bodo tudi letos ZZB NOB, Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza slovenskih častnikov, Občina Šmartno ob Paki ter tamkajšnji javni zavod Mladinski center pripravili proslavo v počastitev treh pra- znikov (dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan zmage). Ta bo na predvečer praznika OF v sredo, 26. aprila, ob 18. uri, pri železniški postaji v Paški vasi. Tokrat jo bodo združili z otvoritvijo pomembne pridobitve - izgradnjo kanalizacijskega omrežja v Gavcah. Slavnostni govornik bo šmarški župan Janko Kopušar, priložnostni kulturni program pa bodo pripravili pevka Neli Voglar, harmonikar Timotej Kreft ter godba Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje. ■ tp Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 20. aprila 2017 Izzivov jim ne manjka Podjetje Mega M iz Velenja praznuje 15-letnico delovanja -Odločitev za vstop na trg mobilne telefonije se je pokazala za pravilno Tatjana Podgoršek Podjetje Mega M iz Velenja je specializirano za celovite rešitve v telekomunikaciji in informatiki. Je operater IP in mobilne telefonije, ponudnik dostopa do interneta in naprednih rešitev računalništva v oblaku. Za omenjene dejavnosti je skoraj vsako leto leto novih izzivov. Četrtina prihodkov za razvoj »Teh nam res ne manjka, sploh, ker želimo biti korak pred konkurenco,« zagotavljata direktorja podjetja Matej in Miran Meža in dodajata: »Letos praznuje podjetje 15-letnico obstoja. Za nami so razgibana leta, v katerih smo se poskušali s produkti uveljaviti tako na domačem kot tujih trgih, tudi zanimiva, predvsem pa razvojno naravnava. V razvoj smo vlagali glede na panogo nadpovprečno, blizu 500 tisoč evrov na leto ali četrtino prihodkov podjetja.« Po besedah sogovornikov se je takšna usmeritev obrestovala, kar dokazujejo rezultati: povečali so tržni delež pri vseh storitvah in njihov lastni razvoj. V ognju imajo letos nove storitve, ki jih že testirajo. Ob nedavnem obisku največjega sejma ja doma ter tehnologije prenosa pogovora preko podatkovnih omrežij, ki omogočajo višjo kakovost govora in hitrejšo vzpostavitev zveze. Miran in Matej Meža: »Podjetje je inovativno, saj stalno iščemo in razvijamo tehnične rešitve, ki omogočajo kupcem poslovne in finančne učinke.« mobilne tehnologije, na katerem so predstavljene svetovne novosti, so se seznanili z novim izzivom - peto generacijo mobilnih telekomunikacij, ki ponuja večje hitrosti prenosa in neposredno podporo direktnim aplikacijam, kot so telemedicina, avtonomna vožnja, logistika, avtomatizaci- Digitalizacija, o kateri danes govorijo vsi, je v podjetju Mega M prisotna že vseh 15 let. To je v bistvu jedro njihove ponudbe in storitev, poudarjata direktorja, ki so seveda danes bistveno drugačne kot takrat. Prilagojene so zahtevam in potrebam današnjega časa. »Infrastruktura, ki jo ponujamo, je temelj, na katerem lahko podjetja gradijo svojo digitalno prihodnost.« Domači trg je za digitalizacijo odprt, nanjo pa ni pripravljen, menita sogovornika. To je moč sklepati po rezultatih raziskave, ki je pokazala, da kar 60 odstotkov podjetij nima optimizirane informatike in informacijske infrastrukture, kar ni dobro za uvajanje sodobnih tehnologij, ki so pogoj za to. Dosegli načrte Podjetje je lansko poslovno leto sklenilo v skladu z načrti, ki so predvidevali dobrih 2 milijona evrov prihodkov, povečanje tržnega deleža, nove storitve. Med njimi velja omeniti lanski vstop na trg mobilne tehnologije. »Ta odločitev se je pokazala za pra- Poleg Velenja ima podjetje svoje poslovne enote še v Združenih arabskih emira-tih, na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji. Storitve zagotavljajo različnim dejavnostim, kot so logistika, šolstvo, zdravstvo, javna uprava, bančništvo, energetika ... vilno. Z njo smo dopolnili nabor naših storitev, tako da lahko podjetje celovito opremimo z vsemi telekomunikacijskimi storitvami in storitvami v informatiki hkrati pa omogoča digitalizacijo oziroma komunikacijo naprav med sabo.« Ponosni pa so še na eno potrditev dobrega dela - na uvrstitev med finaliste v kategoriji malih podjetij za najboljšega za-poslovalca v državi. ■ GOSPODARSKE novice Ponyji s spleta tudi v salon Ljubljana - Velenje, 13. aprila - Točno pet mesecev po predstavitvi in začetku predprodaje legendarnih koles pony, ki so jih lahko ljubitelji doslej opazovali le preko spletne strani, je Rog v Dvorani A ljubljanskega BTC Cityja odprl poseben razstavni salon. Z odprtjem salona se je začela redna prodaja novih ponyjev, sodobnih in privlačnih koles s še bolj izpiljeno ergonomijo ter vrhunskimi materiali. Na voljo je kar 28 različic s fiksnim prestavnim razmerjem, tremi ali petimi prestavami ter velika izbira barvnih kombinacij. V velenjskem podjetju Gor Kolesa so ob odprtju salona povedali, da opažajo izjemno povečanje naročil. Prvim naročnikom so ponyje že dostavili, zato jih bomo kmalu lahko opazili tudi na slovenskih cestah. a bš Gorenje načrtuje drugo izdajo obveznic Ljubljana, 14. aprila - Gorenje je na srečanju potencialnih finančnih vlagateljev predstavilo informacije o potencialni izdaji 5-letnih obveznic. Predstavitev je bila namenjena finančnim vlagateljem za morebitno sodelovanje v postopku izdaje obveznic in ne predstavlja javne ponudbe obveznic niti ne predstavlja nikakršne obveznosti družbe Gorenje za izvedbo izdaje obveznic. Želijo postaviti najnižjo ceno dela Ljubljana - Zahteva sindikatov zasebnega sektorja pri ZSSS po zvišanju najnižjih osnovnih plač, tako da te ne bi bile več nižje od minimalne plače, je konec marca za pogajalsko mizo privabila predstavnike vseh delodajalskih združenj in podpisnikov kolektivnih pogodb. Zdaj se obeta vzpostavitev delovne skupine za pripravo novega plačanega modela v gospodarstvu. Razkorak med zneski izhodiščnih plač oz. najnižjih osnovnih plač, določenih v tarifnih delih kolektivnih pogodb, in dejanskimi izplačili v praksi se iz leta v leto povečuje, opozarjajo sindikati. Po vzoru plačnih modelov zahodnih držav bi v socialnem dialogu postavili najnižjo ceno dela za posamezni tarifni razred ali delovno mesto. Najnižjo ceno dela za I. tarifni razred bi postavili pri 805 evrih bruto. ■ mz ■ Sindikati bi skrajšali delovni teden Nada Pritržnik: »Ponekod ne plačujejo veščin, ampak življenjske ure delavca« Milena Krstič - Planinc V iskanju rešitev visoke brezposelnosti so se v zadnjih letih - in se še - tudi pri nas večkrat pojavljale pobude za skrajšanje 40-urnega delovnega tedna, kolikor znaša po Zakonu o delovnih razmerjih polni delovni čas na teden. S kolektivno pogodbo se lahko kot polni delovni čas določi tudi čas, ki je krajši od 40 ur, vendar ne na manj kot 36 ur. Zakon pa omejuje tudi nadurno delo (20 ur na mesec, 170 ur na leto). »Dejstvo pa je, da pri nas od delavcev zahtevajo, da delajo veliko več. Doda- tno opravljene ure se jim seštevajo v leško-savinjskih sindikatov Nada Pritr-fond za koriščenje, včasih se jim izplaču- žnik. »Kot da bi drseli nazaj v zgodovi-jejo kot stimulacija, včasih pa se prepro- no, ko je bil delovni čas deset ali še več sto spregledajo. Znani so _ ur na dan. Na žalost se ne primeri, ko se dan za dnem ^^ »Pri nas upošteva in premalo razmi- ponavlja ista zgodba, da za- S ponekod šlja o tem, da lahko samo posleni ne morejo pravo- J od delavcev zadovoljen delavec naredi časno iz službe, ker dolo- zahtevaio zadovoljnega delodajalca. čen projekt ali proces še ni ; ' Ponekod se dela absolutno končan, da morajo v službo da delaJ° preveč, v nekaterih prime- pred začetkom delovnega veliko več.« rih pa bi lahko rekli, da se časa, da delo opravljajo od ne plačujejo delovne vešči- doma, da so neprekinjeno dosegljivi na ne, ampak življenjske ure delavca.« mobilni telefon in preko elektronske V Sloveniji je bil 8-urni delavnik uve-pošte in podobno,« pravi sekretarka Ša- den konec leta 1918 in je, kot že rečeno, zakonsko določen. »Lahko bi bil bolj zelo veliko. Pri primerjavah števila brez-fleksibilen oziroma bi ga morali zara- poselnih s podatki pred leti moramo upo-di velikega števila brezposelnih, zmanj- števati, da se v zadnjem času iz uradnih šati, smo prepričani sindikati. Zaradi evidenc brišejo tisti brezposelni, ki ne povečanja produktivnosti izpolnjujejo pogojev, ki jih ali uvajanja novih poslov- ^^ Zaradi določa Zavod za zaposlo- nih modelov je potrebne- ■povečanja vanje. Da ti kršitelji obve-ga vse manj dela.« Ocenju- ^ produktivnosti znosti nimajo določenih pravic, je seveda pravilno, ali uvaiania ker pa so še vedno brez-novih poselni, je dejansko število poslovnih brezposelnih večje od ob- jejo, da bi se s krajšim delavnikom marsikje povečala delovna učinkovitost in zmanjšala bi se odso- tnost z dela. »Predvsem pa brezposelnost. Če bi okoli 800.000 zaposlenim, ki delajo 40 ur na teden, delovni čas skrajšali na 36 ur, bi dobili na voljo novih 88.888 zaposlitev, ugotavlja dr. Valerija Korošec, raziskovalka iz vladnega urada za makroekonomske analize (UMAR). Število brezposelnih je namreč še vedno modelov je potrebnega vse manj dela. javljenih podatkov.« Tako razmišljajo sindikati, v katerih so za skrajšanje 40-urnega delovnega tedna. Na drugi strni pa jim stojijo delodajalci. Ti pa so prepričani, da bi taka reforma zmanjšala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. ■ stranka modernega centra I Mestna občina Velenje je čudovita občina, polna ponosnih, podjetnih, sočutnih in solidarnih ljudi, ki se s težavami soočajo tako, da jih rešujejo, ne le vsak posamezno, ampak predvsem s sodelovanjem, skupaj. Tako deluje v Svetu Mestne občine Velenje tudi svetniška skupina SMC. Veseli smo, da je vlada Mira Cerarja zastavila tudi gradnjo 3. razvojne osi. Občankam in občanom čestitamo ob bližajočih se praznikih. Svetniška skupina SMC Velenje I ESOTECH Ob prazniku dela iskreno čestitamo! www.esotech.si Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 17 20. aprila 2017 GOSPODARSTVO Skrb za okolje v vsakdanjem življenju 5 Alenka Centrih Ocepek ocenjuje, da smo v varstvu okolja v Šaleški dolini na dobri poti, a imamo še veliko rezerv, ki jih lahko izkoristimo z zgodnjim ozaveščanjem najmlajših Tina Felicijan Ozaveščanje na področju oko-ljevarstva je obrodilo že mnoge sadove. Marsikateri odpadek ne konča več v naravi ali na kurišču, ampak v reciklirnici. Otroke že od malega navajamo na varčno porabo vode (ta se tudi prečiščuje) in drugih naravnih virov. Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo prepoved brezplačnih plastičnih nakupovalnih vrečk. Pa vendar - rezerv pri zmanjševanju okoljskega odtisa vsakega posameznika je še veliko. Že če pomislimo le na smotrno porabo električne energije, ponovno uporabo zavrženih predmetov, kupovanje rabljenih reči, bolj kakovostnih proizvodov z daljšo življenjsko dobo, proizvodov iz lokalnega okolja, ekološko pridelane hrane in podobno, dobimo veliko idej. Premalo se namreč zavedamo, da okoljevarstveno ravnanje niso le ločevanje odpadkov, uporaba javnih prevoznih sredstev in zapiranje vode, ampak tudi načrtovanje porabe hrane v gospodinjstvu, kupovanje proizvodov s čim manj embalaže ali s čim krajšo potjo od proizvodnega do prodajnega mesta in drugi ukrepi, s katerimi v vsakdanjem življenju lahko zmanjšamo negativne vplive svojega ravnanja na okolje. > Pot odpadka se ne konča, kjer ga odložimo, niti se ne začne, kjer ga dobimo. Ločevanje je kurativa, preventiva pa je načrtovanje V Šaleški dolini imamo čistilne naprave, brezplačna javna prevozna sredstva, center ponovne uporabe, trgovine z oblačili iz druge roke, ekološke pridelovalce hrane, ločeno zbiranje odpadkov smo začeli leta 1992 in ga od takrat intenzivno izpopolnjujemo. A rezerv je še veliko, ugotavljajo izvajalci javne gospodarske službe PUP Saubermacher, v kateri pri sortirni analizi opaža- jo, da je v mešanih komunalnih odpadkih še skoraj 50 odstotkov takih, ki bi jih lahko odložili v zabojnike za ločeno zbiranje. Vsaj 40 odstotkov mešanih odpadkov predstavlja nepravilno oddana plastična embalaža, nekaj je papirja, najmanj pa je stekla. »Če bi pravilno oddali še te odpadke, bi se to poznalo v obliki manjšega stroška za obdelavo in odlaganje in s tem manjšega zneska na položnici. Poleg tega pa bi povečali obseg predelave rabljene embalaže v novo embalažo in s tem obvarovali naravne vire,« pravi vodja tehnološke priprave dela na PUP Saubermacher Alenka Centrih Ocepek. Poleg nadgrajevanja ločevanja odpadkov pa je potrebno razmišljati o preprečevanju ustvarjanja novih. »Ločeno zbiranje odpadkov mora postati način življenja, prav tako pa načrtovanje vsakodnevne porabe tako hrane kot drugih proizvodov v gospodinjstvu. Pred neko odločitvijo je treba premisliti, koliko odpadkov bo nastalo. Piknik, denimo, Ker se embalaža (plastika in papir) v sortirnici ročno prebira glede na potrebe na trgu, jo je treba pravilno oddati, da se ne pomeša z odpadki, ki motijo sortiranje - izprazniti, iztisniti in oddati v pravi zabojnik. Če je embalaža sestavljena iz več materialov, jih je treba med sabo ločiti in vsakega oddati v ustrezen zabojnik. Če embalaže ne moremo razčleniti, pa presodimo, kateri material prevladuje, in tako izberemo zabojnik. V stekleno embalažo ne sodi ravno steklo, saj ima povsem drugačne karakteristike kot steklenice in moti pro- ces reciklaže. Šipe in podobno je treba (brezplačno) oddati v zbirni center. Olja ne smemo zlivati v odtok, ker moti proces čiščenja vode v centralni čistilni napravi v Šoštanju, pač pa ga je treba zbirati v kozarcu ali plastenki in prav tako oddati v zbirni center, saj se predela v biodizel. Namesto tankih plastičnih vrečk pa je za ločeno zbiranje biološko razgradljivih odpadkov potrebno uporabljati biorazgradljive ali papirnate vrečke (uporabimo lahko vrečke, v katerih kupimo kruh), saj delci plastičnih vrečk onesnažijo kompost. Kako ločujemo? Eden od pogojev, da odpadki ponovno postanejo surovine, je njihovo ločevanje in pravilno odlaganje Milena Krstič - Planinc Šaleška dolina - Skupne količine odpadkov se povečujejo povsod, tudi v Šaleški dolini. V PUP Saubermacherju, kjer imajo vse natančno stehtano skoraj po »lekarniško«, ugotavljajo, da so v teh treh občinah na dobri poti sledenju cilju - čim več odpadkov zbrati ločeno, a da so rezerve na tem področju še velike. To kažejo tudi pregledi vsebin zelenih zabojnikov za mešane komunalne odpadke, ki jih občasno izvajajo skupaj z občinsko komunalno inšpekcijo. Koliko odpadkov pridelamo? Leta 2011 so prebivalci Mestne občine Velenje »povzročili« 8.561 ton vseh odpadkov, Šoštanjčani 1.959 ton, v Šmartnem ob Paki pa 635 ton. Pet let kasneje, torej leta 2016, jih je bilo v Velenju že 10.213 ton, v Šoštanju 2.308 in v Šmartnem ob Paki 768 ton. Kako smo jih ločevali? Leta 2011 je bilo v Velenju med vsemi odpadki vključno z loče- nimi zbranimi frakcijami 44 odstotkov komunalnih, lani 42 odstotkov, medtem ko so, če pogledamo v mešano embalažo (zabojnike z rumenimi pokrovi) leta 2011 ločeno zbrali 9,4 odstotka embalaže (804 tone), lani 11 odstotkov (1.130 ton). > Občasno opravijo pregled vsebin zelenih zabojnikov. Še zdaleč ne ločujejo vsi. V Šoštanju je bilo leta 2011 med vsem odpadki 50 odstotkov mešanih, lani prav toliko, ločeno zbrane mešane embalaže je bilo pet let pred tem 9,5 odstotka (186 ton), lani pa 11,7 odstotka (268 ton). V Šmartnem ob Paki so leta 2011 povzročili 430 ton mešanih komunalnih odpadkov (68 odstotkov vseh odpadkov), lani pa jih je bilo 53 odstotkov (410 ton), mešane embalaže pa 4,5 odstotka pred petimi leti, lani pa so jo izločili že 13 odstotkov. naravo in zdravje ljudi. »Potrošnik se navadno odloči za artikel z nižjo ceno, ne glede na kakovost. Pravzaprav pa bi bilo treba pred nakupom nekega aparata, denimo, premisliti, za kaj in kako ga bomo uporabljali, iz kakih materialov je, kako vzdržljiv je, kakšno energijsko izkaznico ima, da bomo v njegovi življenjski dobi privarčevali čim več energije. Artikel slabše kakovosti prej postane odpadek in obremeni okolje ter seveda povzroči nove stroške.« Preden zavržemo nek aparat, pa šali. Potrebujemo pa kolektivno voljo. Vsak naj naredi, kar lahko in kar zna, v najboljši veri, da je to dobro za vse,« poziva Alenka > Alenka Centrih Ocepek: »Ljudje ne ločujejo za nas, ki izvajamo javno gospodarsko službo, ampak ločujejo zase in svoje potomce. Naravni viri, ki jih uporabljamo kot surovine za npr. plastično embalažo in kot energente za proizvodnjo, usihajo. Zato je predelava vedno bolj pomembna.« načrtujemo tako, da s pogrinjki ustvarimo kar se da malo odpadkov in kar se da malo hrane za-vržemo. Takšno vestno načrtovanje in predvidevanje bi moralo postati življenjski slog.« Majhen prihranek tu je lahko velik strošek tam Cilj trgovin je čim več prodati, cilj potrošnikov pa kupiti čim več za čim manj denarja. Pri tem redko pomislimo na druge stroške, ki so že ali še bodo nastali ob proizvodnji, prevozu, predelavi artikla, ter dolgoročne posledice za > Tanka plastična vrečka, recimo, narave ne onesnažuje le takrat, ko postane odpadek, ampak že pri svoji proizvodnji in prevozu. bi morali razmisliti, kako bi ga lahko mi ali kdo drug ponovno uporabili. Tudi to je poleg ločevanja odpadkov del načina življenja, ki pušča manjši okoljski odtis. Kar danes sejemo, jutri žanjemo »Ravnanje z naravnimi viri in odpadki tukaj in zdaj pušča posledico za naravo danes in jutri. Glede na tehnologije, ki jih poznamo, bi lahko negativne vplive svojega življenja na okolje in posledično na svoje zdravje še zmanj- Ravnanje z odpadki se odrazi tako v znesku na položnici za odvoz smeti kot v negativnih spremembah v okolju in našem zdravju zdravju. Centrih Ocepek, ki je tudi zaradi ozaveščanja otrok in mladostnikov optimistična. »V Šaleški dolini imamo eko vrtec. Otroci se že zgodaj učijo osnov ločenega zbiranja odpadkov, varčevanja z vodo, elektriko. Osnovne in srednje šole, tudi Visoka šola za varstvo okolja, prav tako izvajajo razne projekte na tem področju, s tem pa tudi varčujejo. Mi kot izvajalci javne gospodarske službe pa se poskušamo lotevati posameznih težav, ki nastajajo v gospodinjstvih ali industrijskih obratih, ter svetujemo, kako jih reševati. Vsak odpadek namreč ima svojo pot. V naravi vse kroži in se vrne k nam. Vse napake, ki jih naredimo danes, se bodo v neki obliki povrnile jutri,« je še povedala in dodala, da narava deluje po svoje in se ne bo prilagodila našemu življenjskemu slogu. Bo pa nanj odgovorila, če se mi ne bomo prilagodili njej. Premogovnik lani izplaval iz rdečih številk Vsebine pregledujejo V PUP Saubermacher skupaj s komunalno inšpekcijo izvajajo nadzor vsebine zelenih zabojnikov za mešane komunalne odpadke na odvzemnih mestih v večstanovanjskih objektih. Na treh lokacijah (dveh na Gorici v Velenju in enem v Šmartnem ob Paki), ki so jih opravili pred dobrim mesecem, so bili odloženi odpadki neustrezno ločeni. V zabojnikih so bile večje količine plastične in kovinske embalaže, tetrapakov, papirne in steklene embalaže in bioloških odpadkov. Ločevanje je obvezno Ustrezno ločevanje je obvezno, ob tem znova opozarjajo v PUP Saubermacherju (to predvideva Odlok o javno-zasebnem partnerstvu o ravnanju z odpadki), zato bo v primerih, ko to ne bo tako, sledil ukrep - zaračunavanje dodatnih stroškov. Ker pa je to tudi prekršek, je zanj predvidena tudi kazen. Globa za posameznika znaša 200 evrov. Premogovnik Velenje je po ne-revidiranih podatkih lani izplaval iz rdečih številk. Lanski prihodki so znašali 117,5 milijona evrov, (leto prej) 104,9 milijona evrov, dobiček pa 770.000 evrov dobička (leto prej 70 milijonov evrov izgube). Predsednik uprave Premogovnika Velenje mag. Ludvik Golob pravi, da so ti rezultati dokaz, da so ukrepi, ki so si jih zastavili in jih tudi uresničujejo, pravilni. Dobri so bili lani tudi proizvodni rezultati, saj so presegli tako količinski kot tudi kakovostni načrt, ta trend pa so prenesli tudi v letošnje leto, ko načrtujejo proizvodnjo premoga v višini 3,2 milijona ton, kar pri pričakovani kalorični vrednosti 11,48 giga Joulov na tono v energiji znaša 37.107 tera Joulov. V prvih dveh mesecih so načrtovali odkop 635.751 ton premoga, dosegli pa so ga v višini 761.578 ton. Tudi kalorična vrednost pridobljenega premoga je bila boljša od napovedane. Ta je januarja znašala 11,89 giga Joulov na tono, februarja pa 11,97 giga Joulov na tono. Letos načrtujejo 5728 metrov novih prog, 692 metrov pretesarb in 148 metrov sanacij stabilnih jamskih objektov. V prvih dveh mesecih so skupaj s pretesarba-mi načrtovali 1300 metrov jamskih prog, naredili pa so jih 50 metrov več. V naslednjih mesecih bodo nadaljevali z dvema odkopoma, s katerima v povprečju načrtujejo med 13.000 in 15.000 ton premoga dnevno. V prvi polovici leta tako načrtujejo okoli 1,8 milijona ton premoga, kar pomeni, da bodo imeli nekoliko lažje delo v drugi polovici leta. ■ mz Komuna no podjetje Velenje Čestitamo ob 27. apri/u, dnevu upora proti okupatorju, II m a • prazni praznik dela 080 80 34 BREZPLAČNA ŽteviLKA # w * k p-v q Ia n j * ti ■ ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 20. aprila 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 12. aprila Bilo je odločeno, da se nacionalno preverjanje znanja uvede v 3. razred osnovne šole, v 9. razredu se bodo ocene vpisovale v redovalnice, za vse tri razrede (3., 6. in 9.) pa bo preverjanje znanja obvezno. Poslanci so na sejah dveh delovnih teles Državnega zbora podvomili o realnosti načrtov, zapisanih v osnutku nacionalnega reformnega programa. Potem ko se je ameriški predsednik Donald Trump srečal z generalnim sekretarjem Nata Jen-som Stoltenbergom, je dejal, da zveza Nato ni več zastarela organizacija. vseeno omilila,« je dodal. Na sredini Piranskega zaliva se je pojavilo novo školjčišče, zaradi česar so se slovenski mediji hitro razpisali, da Hrvaška uresničuje svojo napoved o neupoštevanju arbitražnega sporazuma o razmejitvi v Piranskem zalivu iz julija leta 2015. Ameriška vojska je na objekt skrajne skupine Islamska država v Afganistanu odvrgla največjo nejedrsko bombo GBU-43/B, znano kot »mati vseh bomb«. Trump sije premislil. Nato se mu ne zdi več zastarela organizacija. Rusija je z vetom znova preprečila sprejetje resolucije v Varnostnem svetu Združenih narodov o Siriji, tokrat o uporabi kemičnega orožja. V Budimpešti je približno dva tisoč študentov, mladih in drugih protestnikov demonstriralo pred sedežem vrhovnega državnega tožilca zaradi priprtja opozicijskega aktivista. Mednarodna organizacija za migracije je opozorila, da Afričane na poti v Evropo tihotapci v Libiji preprodajajo na t. i. tržnicah s sužnji. Četrtek, 13. aprila Predsednik vlade Miro Cerar je sporočil, da je varovanje schen-genske meje nujno, saj varnostne razmere v okolici Evropske unije niso dobre. »Bo pa Slovenija mejne ukrepe, ko bo to mogoče, Ameriška vojska je v Afganistanu odvrgla »mater vseh bomb«. Sirski predsednik Bašar Al Asad je dejal, da je domnevni kemični napad vladnih sil iz tedna pred tem »100-odstotna izmišljotina«, saj je sirska vojska predala vse kemično orožje. Papež Frančišek je ob začetku velikonočnih slovesnosti dejal, da bo moral še odločneje »zahtevati mir na tem svetu, ki je podrejen trgovcem z orožjem, ki služijo s krvjo moških in žensk«. Petek, 14. aprila Zunanji minister Karl Erjavec je napovedal, da bo Slovenija zaradi širitve hrvaškega školjčišča v Piranskem zalivu Hrvaški poslala protestno noto. Na mejnih prehodih s Hrvaško so se dopoldne vili zastoji, ki so povzročali tudi štiriurne čakalne dobe. Popoldne so se razmere umirile. V bližini splitskega severnega pristanišča je eksplodiralo v enem od silosov za skladiščenje pšenice. Poškodovanih je bilo pet ljudi, od tega sta bila dva v smrtni nevarnosti. DeSUS Demokratična stranka Upokojencev Slovenije Območni odbor Velenje DeSUS za vse generacije. Borili se bomo za to, da bodo upokojenci uživali sadove svojega minulega dela preko Demografskega sklada, ki bo upravljal z državnim premoženjem. Čestitamo vam za 27. april, 1., 8. in 9. maj! Zaradi širitve hrvaškega školjčišča v Piranskem zalivu bo Slovenija Hrvaški poslala protestno noto. Na Kosovu, v Albaniji in Makedoniji so okrepili varnostne ukrepe s ciljem preprečitve morebitnih terorističnih napadov med velikonočnimi prazniki. Severna Koreja je obsodila premik ameriških vojaških ladij proti Korejskemu polotoku, saj naj bi ZDA s tem na območje pripeljale »ogromno količino jedrskih strateških sredstev«. Sobota, 15. aprila Pred veliko nočjo je državljane nagovoril premier Miro Cerar. Dejal je, da je čas največjega krščanskega praznika simbol iskanja vere, miru, družinske radosti, sprave in ljubezni, v katerem moramo z roko v roki in z energijo sočloveka delati in stopati naprej. Prav ta dan (zvečer) je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju ob župnišču v Višnji Gori, ki so ga gasilci uspešno pogasili. Po prvih ugotovitvah policistov pa je šlo za požig. V Šrilanki je ogromna gora odpadkov pod sabo pokopala okoli 100 hiš, pri čemer je umrlo najmanj 16 ljudi, vsaj 12 je bilo poškodovanih. Umrla je Italijanka Emma Mo-rano - do nedavnega uradno najstarejši človek na Zemlji in zadnja živeča oseba, ki se je rodila v 19. stoletju. Umrla je v starosti 117 let. odstotkih preštetih glasovnic in 51,4-odstotni podpori razglasil zmago na referendumu za ustavne spremembe, ki mu dajejo več pristojnosti. Severna Koreja je nekaj ur po vojaški paradi v Pjongjangu izstrelila balistično raketo, ki pa je po podatkih ameriške vojske eksplodirala le nekaj sekund po izstrelitvi. Po vseh ZDA, v več kot 150 krajih, so potekali protesti, na katerih so državljani od predsednika Donalda Trumpa zahtevali, naj razkrije davčne podrobnosti svoje predsedniške kampanje. Ameriški podpredsednik Mike Pence je v južnokorejskem Seu-lu začel 10-dnevni obisk Azije, s katerim je želel zaveznicam pokazati, da ZDA držijo z njimi. Ponedeljek, 17. aprila Ameriški podpredsednik Mike Pence je med obiskom demilitariziranega območja med Severno in Južno Korejo dejal, da je »obdobja strateškega potrpljenja« s Pjongjangom konec. Glavna turška opozicijska Ljudska stranka je sporočila, da bo zaradi domnevnih nepravilnosti na nedeljskem referendumu o povečanju pristojnosti predsednika zahtevala ponovno štetje glasov. Umrla je uradno najstarejša Zemljanka. Egiptovske oblasti so poostrile varnost pred cerkvami koptskih kristjanov, ki se po nedavnih smrtonosnih napadih na njihovi cerkvi pripravljajo na praznovanje velike noči. Afganistanske oblasti so sporočile, da je bilo v ameriškem napadu z domnevno največjo konven-cionalno bombo ubitih več kot 90 borcev t. i. Islamske države. Nedelja, 16. aprila Papež Frančišek je opoldne podelil velikonočni blagoslov mestu in svetu (urbi et orbi), slovesnosti na velikonočno nedeljo pa je začel z mašo na trgu pred baziliko sv. Petra v Vatikanu. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po več kot 99 Papež je v prazničnem blagoslovu pozval k miru in pomoči trpečim. Turška opozicija bo zahtevala ponovno štetje glasov, a Ergodan je zmago že razglasil. Policija je v ameriški zvezni državi Ohio iskala moškega, ki je ustrelil naključno žrtev, posnetek umora pa objavil na Facebooku. V Londonu je v nočnem klubu Mangle v soseski Dalston neznanec razpršil kislino, pri čemer je najmanj 12 ljudi dobilo opekline. Več kot tisoč Palestincev, zaprtih v izraelskih zaporih, je zaradi razmer, v katerih bivajo, začelo gladovno stavkati. Torek, 18. aprila Predlog zakona o drugem tiru se je znašel na klopeh članov odbora za infrastrukturo. Razprava o njem je bila pestra, saj predlogu nasprotuje opozicija in več predstavnikov civilne družbe. Evropski voditelji so drug za drugim izražali zaskrbljenost nad izidi turškega referenduma za spremembo ustave, s katerimi je dobil predsednik Recep Tayyip Erdogan široka pooblastila. Medtem pa je Donald Trump Erdoganu čestital za zmago. Britanska premierka Theresa May je presenetila in za 8. junij napovedala predčasne splošne volitve v Veliki Britaniji, da bi tako utrdila položaj svoje vladajoče stranke. Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, namenjen večjemu nadzoru nad izdajo vizumov visoko usposobljenim tujim delavcem. Ukaz prav tako poziva k dodeljevanju javnih naročil podjetjem v ameriški lasti. Milni mehurček Lepo je živeti v mehurčku varnosti in ugodja. Vsi to počnemo, družimo se s podobnimi posamezniki, ki mislijo enako, kot mislimo sami. Ki se oblačijo na podoben način, ki jedo iste jedi, ki pripadajo sorodnemu socialnemu razredu, ki izvirajo iz podobnega kulturnega ozadja. V takšnih okoljih veš, kaj lahko pričakuješ, včasih si šokiran, včasih malce pretresen, a v bistvu vseskozi pomirjen, ker ljudje v ogledalu ravnajo tako, kot od njih pričakuješ. Ker so ti pač podobni. Včasih pa življenje stopi na nepredvidljiva Jure Trampuš pota, na katerih srečuje neznano. Temu se lepo reče, da postaneš žrtev kulturnega šoka. Mi, privilegirani Zahodnjaki, si ga včasih prav želimo. Zato tako radi obiskujemo eksotične kraje, od koder se vračamo pomirjeni, češ da smo se naučili nekaj novega in da smo sedaj, po soočenju z vietnamsko hrano in hektolitri kubanske pijače resnično drugačni in izpopolnjeni. Seveda nismo, le naše vest je nekaj časa bolj mirna. Kulturne šoke doživljamo tudi v vsakodnevnem življenju. Eden o takšnih je obisk urgence, čakalnice za nujne primere, kamor te pripelje zvita stopnica, ki se je zanalašč skrila pred tvojo omahu-jočo nogo. Na hodnikih te ustanove sedijo ljudje, ki jih drugače ne bi opazil (pa tudi oni tebe ne). Izvirajo iz drugačnega sveta, nimajo pametnih telefonov, nekateri so brez urejenega zdravstvenega zavarovanja, drugi osamljenim, tretjipestujejo svojo bolečino in vdano čakajo, da jih pokličejo v ordinacijo. To so ljudje, ki jih srečuješ tudi na ulici, a greš mimo njih, ki se v zgodnjih ju-trih stiskajo na zarošenih ljubljanskih trolah, ljudi, ki jih drugače spregledaš, posamezniki, ki spregledajo tudi tebe - svetovi različnosti se prepletajo na tistih hodnikih, drug ob drugem sedimo tujci, ki se ne prej in ne kasneje ne bomo videli nikoli več... zato nas večina molči. Povsem podobno se lahko zgodi tudi drugje, recimo na prepo-rodnih šolah za starše ali na zapoznelih urah teorije za vozniški izpit, ali, vsak od nas je imel takšen občutek, ob obletnicah zaključkov osnovne šole. Ljudi, s katerimi si pred desetletji delil strah pred periodnim sistemom in podobo stroge učiteljice za matematiko, ne poznaš več. Morda le po imenu, dekliškem priimku, a v vsem tem času so se tako spremenili, ti pa z njimi, da se niti ne spomniš več, kaj je bilo tisto, kar je ustvarjalo spomine, vso to navlako nostalgije, ki za nazaj vedno zgleda bolj lepo. Zakaj vse to pišem? Razlog je preprost. Ko sem odhajal iz Velenja, iščoč svojo zvezdo, sem bil prepričan, da sem odraščal v najboljšem slovenskem mestu, Titov trg, Gimnazijada, grad, park ob Paki, KSC, Stiskarna, podobe ugašajočega sistema in neskončnih možnosti... A podobno so bili prepričani tudi vsi moji kolegi iz fakultete, le da so se v Ljubljano pripeljali od drugod in da je vsak od nas stavil na svojega favorita. Velenje je danes še vedno lepo mesto, a njegove težave, samozadostnost, zamerljivi lokalpatriotizem, ujetost v vzorce preteklosti -nikakor ne mislim socializma, ampak način razumevanja družbene soodvisnosti, so od daleč bolje vidne kot od blizu, kot iz okolja, kjer vsi razmišljajo podobno. Vsa mesta, ki so prevelika, da bi bila res majhna, in premajhna, da bi bila zares velika, so en takšen urbani Facebook, omrežje, na katerem vsi tvoji prijatelji poslušajo podobno glasbo, berejo podobne novice in se smejijo podobnim šalam. V tem milnem mehurčku sreče, ki mu kot gastarbajterska ljubljanska srajca, kar skesano priznavam, pripadam tudi sam, smo lahko hitro zadovoljni. Dokler osupli ne spoznamo, da je zunaj njega tisočero drugačnih svetov. In točno tu se lahko naša pot pravzaprav začne, v trenutku, ko se razpoči milni mehurček navidezne urejenosti in samozadostnosti sveta. Vodenje HSE začasno prevzema Marovt Ljubljana, 19. aprila - Vodenje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je včeraj začasno oz. za pol leta prevzel Matjaž Marovt, potem ko je z mesta generalnega direktorja HSE konec marca odstopil Gorazd Skubin. Marovt je sicer nadzornik HSE, te funkcije pa v času opravljanja vodstvene naloge ne sme opravljati. Ena njegovih ključnih nalog bo zagotoviti stabilno vodenje in poslovanje. Med pomembnimi cilji Marovtovega vodenja HSE pa bo tudi povečanje ugleda skupine HSE pri vseh deležnikih. Marovt je bil na različnih pomembnih vodstvenih funkcijah, med drugim tudi član uprave družbe Prevent Global, še prej pa je bil vrsto let v Gorenju kot direktor kakovosti, direktor programa in izvršni direktor za nabavo in logistiko. ■ ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 7 20. aprila 2017 ""WAS OBJAVA 7 Zaključni račun proračuna za leto 2016 V letih od 2011 do 2016 je Mestna občina Velenje za naložbe namenila več kot 100 milijonov evrov - Skoraj milijon evrov namenili za programe, ki izboljšujejo kakovost življenja - Lani razdelili skoraj 4 tone hrane Prihodki in prejemki proračuna Mestne občine Velenje za leto 2016 so bili realizirani v višini 37.627.670 evrov, odhodki in izdatki pa v višini 37.313.883 evrov. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2016 to predstavlja 100 % načrtovanih prihodkov in prejemkov ter 95 % načrtovanih odhodkov in izdatkov. Stanje sredstev na računih na dan 31. 12. 2016 je bilo 2.758.248 evrov. Prihodki od dohodnine so v letu 2016 znašali 14.873.702 evrov, medtem ko je Mestna občina Velenje za zakonsko določene naloge namenila 18,5 milijona evrov, kar je za 3,6 milijona evrov več od prejete dohodnine. Razliko so zagotovili iz lastnih sredstev. Za plače in druge izdatke v zvezi z delom je bilo leta 2016 porabljenih 4.539.061 evrov oziroma 12 % proračuna, za ostale tekoče odhodke in izdatke 20.309.962 evrov oziroma 55 % proračuna, za naložbene odhodke 12.404.861 evrov oziroma 33 % proračuna in za proračunsko rezervo 60 tisoč evrov (grafikon 1). Pomembnejše investicije v lanskem letu so bile naložbe po programu iz najemnine za komunalno infrastrukturo na po- nje objektov Vrtca Velenje 0,277 milijona evrov in odkup zemljišč 0,253 milijona evrov. V letih od 2011 do 2016 je Mestna občina Velenje za naložbe namenila več kot 100 milijonov evrov, za njihovo financiranje se je v tem obdobju neto zadolžila le za slabih 8 milijonov evrov. Stanje zadolžitve Mestne občine Velenje na dan 31. 12. 2016 je znašalo 19,4 milijona evrov. Grafikon 1: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje za leto 2016 - struktura odhodkov dročjih oskrbe s toplotno energijo, oskrbe z vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda 3,624 milijona evrov, garaže Gorica 2,075 milijona evrov, obnove cest po programu koncesije 1,010 milijona evrov, Smučarsko skakalni center - II. faza 0,556 milijona evrov, stanovanja Gorica 0,460 milijona evrov, investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj 0,407 milijona evrov, nakup gasilskega vozila 0,322 milijona evrov, kanalizacijsko omrežje Vinska Gora - center 0,320 milijona evrov, vzdrževa- Za izgradnjo kanalizacijskih omrežij v krajevnih skupnostih Bevče, Vinska Gora in Plešivec so lani namenili več kot 700 tisoč evrov. Naložba v izgradnjo novih skakalnic K55 in K35 je znašala več kot pol milijona evrov. MOV je prispevala skoraj 400 tisoč evrov, preostala sredstva je zagotovila država in Fundacija za šport. Novi skakalnici K55 in K35 ustrezata novi tehniki smučarskih skokov in sta primerni za trening mlajših selekcij v ženski in moški konkurenci. Smučarsko Vrtec Velenje se z več kot 1.400 otrok uvršča v sam slovenski vrh. So ena redkih občin, ki zagotavlja potrebne kapacitete, da lahko otroka v vrtec vpišejo vsi starši, ki to želijo. V petek, 26. maja, ob 19.30, bo s prvo tekmo svečano odprtje prenovljenega Smučarskoskakalnega centra Velenje. J SPR 2016/2 ■ REAL 2016 Program iz najemnine za komunalno infrastrukturo 3.623.909 € Garaže Gorica 2.074.885 € ■ 2.074.884 € Obnove cest - | 1.009.810 € koncesija za ceste 1.009.805 € Smučarskoskakalni J 589.066 € center - II. faza 555.967 € Stanovanja Gorica 559.121 € 459.914 € Investicijsko vzdrževanje in obnove stanovanj 399.804 € jjj 406.518 € Nakup gasilskih vozil 322.297 € 322.297 € Kanalizacijsko omrežje Vinska Gora center - TOV 320.000 € 320.000 € Vzdrževanje objektov - Vrtec Velenje 305.765 € 276.758 € Odkupi zemljišč 304.992 € 253.234 € 3.554.032 € Ostali investicijski odhodki BREZPLAČEN MESTNI POTNIŠKI PREVOZ LOKALC IN BREZPLAČNA IZPOSOJA KOLES BICY ZAVETIŠČE ZA BREZDOMCE IN JAVNA KUHINJA TER PROJEKT VIŠKI HRANE DENARNA POMOČ OB ROJSTVU OTROKA IN PROGRAM OZ RK VELENJE ENKRATNE IZREDNE DENARNE POMOČI SOFINANCIRANJE SOCIALNIH IN ZDRAVSTVENIH PROGRAMOV/PROJEKTOV CENTER PONOVNE UPORABE DNEVNI CENTRI ZA POSAMEZNE SKUPINE IN BREZPLAČNO PRAVNO SVETOVANJE PROJEKT "OBČINA PO MERI INVALIDOV1 PROJEKT "VELENJE, „ q-,4 € STAROSTI PRIJAZNO MESTO" ODBOR ZA POMOČ OBČANKAM IN OBČANOM MESTNA BLAGAJNA (PLAČEVANJE fi 4q[- € POLOŽNIC BREZ PROVIZIJE) 376.583 € 186.762 € 7.091 € Grafikon 3: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje za leto 2016 - pomoč občankam in občanom Grafikon 2: Realizacija proračuna Mestne občine Velenje za leto 2016 -investicijski odhodki ški promet Lokalc, plačevanje položnic brez provizije, brezplačno pravno svetovanje, brezplačna izposoja koles Bicy, nakup 22 tisoč zvezkov za otroke velenjskih osnovnih in srednjih šol, zagotavljanje varnega kopanja na Velenjski plaži z brezplačno uporabo napihljivega igrala in še marsikaj, poleg drugih pozitivnih učinkov prav gotovo tudi zmanjšujejo obremenitve družinskih proračunov. Že od leta 2010 občanom omogočajo plačevanje položnic brez provizije. Število plačanih položnic se je lani v primerjavi z letom 2015 povečalo za več kot 36 % (grafikon 4). V okviru projekta Viški hrane so sodelujoči lani razdelili skoraj 34 gospodinjstev v Plešivcu priključenih na javno kanalizacijsko omrežje. 300.000 250.000 200.000 100.000 50.000 212.136 216.770 166.053 169.534 2014 2016 Z odkupom 333 tržnih pokritih parkirnih mest rešene težave mirujočega prometa v KS Gorica. Grafikon 4: Število vplačanih položnic skakalni center Velenje, ki se nahaja na Grajskem griču pod Velenjskim gradom, sedaj šteje šest skakalnic, in sicer poleg novih skakalnic K55 in K35 še skakalnice K5, K8, K14 in K22. Za izvajanje programov, ki zagotavljajo čim boljšo kakovost življenja, je Mestna občine Velenje v letu 2016 namenila 842.978 evrov (grafikon 3). Mestna občina Velenje izvaja številne aktivnosti, ki pomembno vplivajo na boljše pogoje bivanja. Brezplačen mestni potni- 4 tone hrane v skupni vrednosti 95 tisoč evrov. 318 staršem so pomagali z denarno pomočjo v višini 150 evrov ob rojstvu otrok. Lani so novorojencem namenili 47.700 evrov. Za izvajanje programov, ki izboljšujejo kakovost življenja, t. i. socialno košarico brezplačnih storitev za občanke in občane MOV, bodo letos namenili še več sredstev in tako pripomogli, da bo življenje v mestni občini Velenje še kvalitetnejše in ugodnejše. 3.762.799 € 0 ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 8 8 MED VAMI "»WAS 20. aprila 2017 Pridelek manjši, a vino bolj kakovostno V Društvu vinogradnikov Šmartno ob Paki povprečna ocena 18,18 za vina letnika 2016 najvišja doslej - Med 86 ocenjenimi vzorci 64 zlatih - Izjemna pohvala tokrat tudi za pridelovalce rdečih vin Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 11. aprila - Društvo vinogradnikov Šmartno ob Paki je pripravilo 21. ocenjevanje lanskega letnika vin svojih članov. Peter Krajnc, predsednik društva, je napovedoval prav dobro oceno. Uštel se je. Bila je še boljša od prehodnega letnika, za katerega je veljalo, da je odličen. Povprečna ocena je bila namreč 18,18 in je bila najvišja, odkar društvo organizira ocenjevanje vin. »Lahko smo zelo zadovoljni, saj tako visoka povprečna ocena dokazuje, kakšno kakovost vina smo dosegli v dobrih dveh desetletjih in da znamo šmarški vinogradniki kljub neugodnim vremenskim razmeram pridelati odlična, skorajda vrhunska vina,« je bil zadovoljen Krajnc. Strokovna komisija, ki ji je tudi letos predsedoval Anton Vodovnik (svetovalec za vinarstvo na Kme-tijsko-gozdarskem zavodu Maribor in predsednik strokovne komisije za dodeljevanje zaščitne znamke Slovenskih vin za vinorodni deželi Podravje in Posavje) je ob tem dejal: »Ocenjevanje je praznik za vinogradnike in kletarje, šmarški imajo zanj še dodatno zadovoljstvo. Visoka povprečna ocena letnika 2016 samo dokazuje, da znajo ponudbo narave, kakršna koli je že, umno izkoristiti.« Največ po zaslugi, dodaja Vodovnik, izobraževanja, ki mu namenjajo vse od ustanovitve društva veliko pozor- Šampioni Poleg zlatih medalj so nekateri ocenjeni vzorci prejeli še naziv šampion. Pri belih vinih so tega prejeli trije, in sicer kerner Danila Pokleka, sauvignon Jožeta Kuglerja ter dišeči traminec (vsi ocena 18,40) Mihaela Fajfarja. Pri rdečih vinih je šampion zweigelt (18,34), vinogradnika Branka Višnarja. Naziv šampion posebna kakovost pa je prejel chardonay jagodni izbor (19,24) Danila Pokleka. nosti. To med drugim omogoča tudi pridelati dobro pitno vino, ki ga ljudje iščejo. »Danes smo zelo razvajeni in zato je potrebno zadovoljiti vse okuse, kar še zdaleč ni enostavno. Mimogrede, lanska po-zeba je marsikje precej zmanjšala količino pridelka, in če smo vse opravili v vinogradu ter v kleti, tako kot je potrebno, lahko ta manjko nadomesti kakovost. Šmarški vinogradniki so zgleden primer za to.« Anton Vodovnik je tokrat pohvalil tudi pridelovalce rdečih vin. Vsa leta ocenjevanja so bili ti zaradi napak pri predelavi grozdja ali kasneje kle-tarjenju vina deležni kritik. Tokrat so bili izjemni. »Kapo dol zvrstem frankinja, zweigelt, rose, da sploh ne omenjam belih vin - od laškega rizlinga do kernerja, ki je v tem okolišu doma. Tega je največ in tudi najboljši je,« je dejal Anton Vodovnik. Od 91 vzorcev pet izločenih, od 86 kar 64 zlatih V ocenitev so člani društva prinesli 91 vzorcev vin. Pet so jih člani komisije izločili, od 86 ocenjenih pa jih je 64 prejelo zlato, 22 pa srebrno medaljo. Zlato medaljo so prejeli: zvrst bela: Roman Lesjak, Danilo Pokleka, Alojz Slemenšek (vsi 18,22); chardonay; Jože Kugler in Rajko Sotler (18,34); laški rizling: Stane Vrbovšek (18,26); kerner: Danilo Pokleka (18,40); renski rizling, letnik 2010: Mihael Fajfar (18,16); sauvignon: Jože Kugler (18,40); dišeči traminec: Mihael Fajfar (18,40); rumeni muškat: Jože Kugler (18, 36); šipon: Ivan Goršek (18,02); rizvanec: Ivan Kolar (18,18); sivi pinot: Alojz Slemenšek (18,26); zvrst rdeča: Danilo Pokleka (18,04); modra frankinja, letnik 2015: Mihael Fajfar (18,32); modra frankinja rose: Mojca Pra-protnik (18,04); zweigelt: Branko Višnjar (18,34); modri pinot: Peter Krajnc (18,28); portugalka: Avgust Reberšak (17,96); chardonay suhi jagodni izbor; Danilo Pokleka (19,24). ■ Vesele prvomajske praznike! Obiskovalci Šaleške doline doživijo »vau« efekt V Zavodu za turizem Šaleške doline pripravljajo izobraževanje za lokalne turistične vodnike - Maja naj bi v okviru zavoda zaživela turistična agencija - Širijo nabor turističnih produktov Bojana Špegel Velenje, 14. aprila - Prejšnji teden je Javni zavod za turizem Šaleške doline objavil javni razpis za pridobitev licence za lokalnega turističnega vodnika Šaleške doline. Zanj so se odločili zato, ker želijo pridobiti nove sodelavce. Kot nam je povedal direktor zavoda Franci Lenart, imajo v evidenci 25 lokalnih turističnih vodnikov. Od teh je res aktivnih le pet, štirje pa so aktivnih še v svojih turističnih društvih. Ostali z zavodom ne sodelujejo prav pogosto. Ker v začetku maja pričakujejo licenco za ustanovitev lastne turistične agencije, ki se bo ukvarjala le s tem, da bo v dolino dodatno privabljala domače in tuje goste, upajo, da bodo dobili okoli 10 novih turističnih vodnikov. Franci Lenart nam je pojasnil tudi, kako imajo organizirano vodniško službo. Povedal nam je: »Naša vodniška služba je organizirana v skladu z odlokom o turističnem vodenju v MO Velenje. Z njim je predpisano, kdo lahko izvaja lokalna turistična vodenja, kako mora biti usposobljen, kakšno licenco mora pridobiti in kako mora obnavljati svoje znanje, da so vodenja na primerni ravni.« Nazadnje so izobraževanje za pridobitev licence organizirali leta 2014, zato je bil po mnenju direktorja že čas, da pripravijo novo izobraževanje. To bo potekalo od 5. do 8. maja ter od 12. do 14. maja, udeleženci 32-ur-nega izobraževanja pa bodo na koncu opravljali licenco za vodenje po celotni Šaleški dolini, ne le po MO Velenje, kot je to bilo doslej. Kandidati bodo del izobraževanja plačali sami, večji del pa bo plačal zavod. Kandidati za licenco turističnega vodnika se bodo na izobraževanju seznanili z osnovami turističnih potovanj, psihologijo turističnih vodnikov in kodeksom turistič- nih vodnikov. Svojega ima tudi MO Velenje, zato morajo spoznati tudi tega. Naš sogovornik nam izda še, da hkrati že pripravljajo zanimive ponudbe za obisk Šaleške doline. Obiskovalci mesta - število domačih in tujih gostov je iz leta v leto večje - se največkrat odločijo za ogled muzeja na Velenjskem bolje. »Obiskovalci Velenja in Šaleške doline zelo pogosto doživijo »vau« efekt, nad videnim in doživetim so zelo navdušeni. Povedo nam, da so pričakovali sivo mesto premoga in industrije. Ko končajo ogled, so navdušeni nad urejenostjo, čistočo, bujnim zelenjem, otroškimi igrišči in še marsičim. Marca smo izvedli prvo Raziskovanje Šaleške doline na kolesih za ERASMUS dijake, ki so prihajali iz številnih evropskih držav. Bili so navdušeni nad urejenostjo kolesarskih poti, mestnim središčem, plažo in zelo Franci Lenart: »Lokalni turistični vodniki bodo po novem vodili po vsej dolini, ne le po Velenju.« gradu in Muzeja premogovništva Slovenije, poleti obiščejo velenjsko plažo, vse leto pa jim je zanimivo tudi središče mesta. Sedaj bodo temu dodali tudi nekaj zanimivih točk v občini Šoštanj. »Trudili se bomo, da jim poleg Muzeja usnjarstva in Mayerjeve vile predstavimo tudi mesto samo, pa tudi odlično kulinariko, ki jo najdemo tudi na podeželju. Želimo si, da goste v Velenju za-držimo več kot le za dan ali dva, kot je bilo doslej,« dodaja Lenart. Lep, a po svoje zahteven poklic Zanimalo nas je, kako je biti lokalni turistični vodnik v Šaleški dolini. Tina Belina je lokalna turistična vodnica že od leta 2006. Pravi, da se je v zadnjih letih v mestu Velenje in okolici veliko spremenilo, predvsem na Tina Belina: »Vodenje vedno prilagodimo interesom skupine. Otroci so navdušeni nad bajeslovnimi bitji, starejši nad promenado, plažo, sodobno zasnovo mesta Velenje in muzeji.« visokim nivojem socialnega življenja v mestu.« In kaj mora po njenem mnenju imeti dober turistični vodnik. Odgovor kar malo preseneti. »Imeti mora visoko samozavest, taktiko diplomata, znanje profesorja, zmožnosti igralca pri nastopanju ter organizacijske sposobnosti strokovnjaka za časovni menedžment, ne škodi tudi, če ima občutek za humor,« poudari Tina. A zraven hitro doda, da je delo turističnega vodnika zelo lepo in nikoli dolgočasno. a E-transformer in nova znanja o odpadkih Velenje, 14. aprila - Pred Vilo Rožle v velenjskem Sončnem parku je prejšnji teden stal zanimiv mulitmedijski tovornjak podjetja Zeos. Imenujejo ga E--transformer, gre pa za izvirno predstavitev ločevanja in ponovne uporabe elektronskih in električnih odpadkov. Tam ni stal slučajno, saj je prejšnji teden v vili Rožle potekal letošnji ekološki projket Odpadek naj ne bo samo odpadek, v katerem sodeluje kar 400 šesto- in sedmošol-cev iz vseh osnovnih šol v Šaleški dolini. Projekt skupaj pripravljata MZPM Velenje in inštitut ERI-Co. V vili Rožle so imeli učenci teoretična predavanja, ogledali so si tudi E-transformer, Center ponovne uporabe in ločevalnico odpadkov pri Škalskem jezeru. Cilj projekta je osveščanje mladih, da je vsak odpadek lahko Obisk multimedijskega tovornjaka, v katerem so mladim izvirno predstavili ločevanje in ponovno uporabo elektronskih odpadkov, je bil za osnovnošolce pravo doživetje. ponovno uporabljen in ni nujno, da konča na odlagališču. Zato so sedaj dobili nalogo, da iz odpadkov izdelajo nove uporabne predmete. Kaj bodo ustvarili, bo- do pokazali 5. junija, na svetovni dan okolja, ko bodo pripravili zaključek letošnjega projekta. a bš Naš čas, 26. 4. 2017, barve: CM K, stran 9 26. aprila 2017 Mesec krajinske arhitekture Kam izginjajo klopi? Pred približno dvajsetimi leti, ko sem začela hoditi v osnovno šolo, smo se s prijatelji iz bloka vsak dan počakali pred blokom in skupaj odrinili v šolo. Kadar sem bila prehitra, sem se usedla na klop pred prijateljičinim vhodom, vzela v roke kakšno knjigo ali slikanico in si krajšala čas, dokler prijateljica ni prišla. Ali pa ničesar zanimivega ni bilo pri roki, razen ključev okoli vratu in sem z njimi počasi vre-zovala svojo začetnico v klop. Sčasoma se je moji začetnici pridružila še kakšna druga, v igri je kdaj odletela tudi kakšna trska, kmalu pa se je kdo od odraslih spomnil, da je treba klopi okoli bloka malo urediti, in so prinesli brusni papir in barve. Nekaj orodja so dali tudi nam, otrokom v roke (da bomo vedeli, da se skupnih stvari ne uničuje!) in smo skupaj spravili klopce, na katerih smo skoraj nezavedno preživeli toliko časa, zopet v red. Pa je bilo res čisto nezavedno? Ker če zdaj kaj pogrešam, je to, da bi se lahko pred mojim starim domačim blokom zopet usedla na klop in poklepetala s prijateljico iz bloka kot v dobrih starih časih, spila kavico in opazovala otroke pri igri. Naši starši so veliko popoldnevov ob pogovoru presedeli na naših klopeh pred vhodi v blok, zraven pa z enim očesom pazili tudi na nas. Pa vendar je nekaj manjkalo, otroci bi se radi igrali družabne namizne igre tudi zunaj, odrasli so razmišljali, da bi bilo lepo kavi-co in sok odložiti na priročno mesto. In se je zgodilo, nekega dne so pripeljali neobdelan les in štore. Starši so se lotili dela, otroci smo pripravili malico in kmalu smo tudi dobili svojo nalogo - čim lepše s temno rjavo barvo pobarvati nove klopi, ki se jim je pridružila še velika miza. Tako smo poleg klopi pred vsakim vhodom dobili še sku- Ena redkih ohranjenih tipičnih klopi prvotne zasnove Velenja (slika z lanskoletne razstave Krajinskoarhitekturni elementi prvotne zasnove Velenja (avtorica fotografije Kaja Flis) pno veliko mizo s klopema na vsaki strani, kjer smo se igrali, imeli prave in namišljene piknike, včasih zjutraj pred poukom naskrivaj pisali domače naloge ali pa se igrali »trgovino« ali »šolo«. Včasih smo otroci iz bloka prinesli na klopi zvezke in učbenike ter skupaj ponavljali snov ali pa urejali zvezke in jih lepšali s fotografijami iz revij. Začela sem hoditi v srednjo šolo in me preživljanje popoldneva pred blokom ni več zanimalo, kmalu za tem pa sem tudi odšla študirat v Ljubljano. Med vikendi sem občasno prihajala domov. Spomnim se, kako sem se kar naenkrat zavedla, da se pred blokom nimam čisto nikamor več usesti in počakati na koga ali pa le prelistati revije in nastaviti obraz soncu. Tudi velika miza s klopmi je izginila neznano kam. Le daleč stran, na drugi strani parkirišča je še samevala ena klop, pa niti tej ni pripadalo drevo, da bi sedenje ob parkirišču polepšalo s svojo senco ali pa vsaj grmiček, ki bi kril hrbet pred avtomobili. Nikjer ni bilo več klopi, na katerih so mamice včasih svoje otroke v časovni stiski previle, ali pa so utrujeni stari starši nanje za hip odložili vrečke iz trgovine, preden so se povzpeli po stopnicah do stanovanja. Kaj se je zgodilo? Kako je prišlo do tega? Začela sem malo povpraševati. »Čez dan otroci kričijo in nam gredo na živce«, »ob večerih mladostniki klepetajo na klopeh pod spalničnimi okni in nas motijo«, »joj te mamice kar naprej v dopoldnevih ždijo pred blokom z vozički in klepetajo, kako so nadležne, dojenčki pa se jočejo,« so se glasili nejevoljni odgovori. Se je ta prelom zgodil naenkrat, kako dolgo je jeza na klopi tlela v stanovalcih našega bloka? Kar naenkrat noben čas v dnevu ni bil več pravi, da bi ga stanovalec, sosed ali mimoidoči preživel na klopi in soncu pred blokom, ne da bi to koga motilo in bi se ob to obregnil. Smo postali res tako netolerantni, zaprti vase in v svoje ozke svetove, kamor drugih ljudi ne spuščamo, pa čeprav le tu in tam, ko pogovor od zunaj skozi priprti okno smukne noter. Ali pa smo postali tako neobzirni, da ne znižamo glasa, če vemo, da je sosed v službi ponoči ali da soseda slabo spi? Kot krajinsko arhitektko me ta vprašanja že kar nekaj časa mučijo. Kaj se je zgodilo z našim skupnim, medsosedskim preživljanjem časa na prostem? Kaj se dogaja s prostorom okoli večstanovanjskih zgradb? Zakaj pred njimi tako redko vidimo prebivalce, ki bi se družili med seboj ali pa preprosto uživali v trenutkih prostega časa? Kako načrtovati prostor ob več stanovanjskih stavbah, ki je javen, pa kljub temu predstavlja tudi prostor, kjer se večinoma zadržujejo stanovalci? Do kakšne mere je prav in dopustno, da stanovalci kaj naredijo sami oziroma, kje je meja med načrtovanim in ,samogra-diteljskim'? Kaj lahko s skupnimi močmi naredimo, da bomo zopet lahko začeli preživljati kvaliteten prosti čas tudi nedaleč od domače dnevne sobe in doživljati urejen prostor kot pomembno bivanjsko kvaliteto? Mogoče ta vprašanja zvenijo čisto nepomembno. Pa so res? Se še spomnite tistih dobrih starih časov, ko se je pred bloki včasih odvijal pravi vrvež, mi pa smo v njem uživali? a Lucija Oblak Pečovnik, krajinska arhitektka IZOBRAŽEVANJE 9 »Znanost je zabavna!« To ugotavljajo otroci, ki obiskujejo Science Shop v velenjski knjižnici in pestrost v znanosti spoznavajo z različnimi pristopi Tina Felicijan V tem šolskem letu so v Knjižnici Velenje začeli prirejati srečanja za otroke, na njih pa spodbujajo zanimanje tako za naravoslovne kot družboslovne znanosti. Oboje prepletajo s poskusi, raziskovanji gradiva, uporabo sodobnih tehnologij, na enem od srečanj pa so razmišljali tudi o socialnih omrežjih in njihovi vlogi pri razvoju sodobne družbe. »Spoznavamo računalniško tehnologijo, delamo poskuse iz fizike ali kemije, debatiramo. Med drugim smo postavili razstavo o Marie Curie in ob tem eksperimentirali s težnostjo predmetov, ko jih potopimo v vodo. Tudi programirali smo oziroma se igrali s kodo. Otroci namreč obvladajo elektronske naprave, aplikacije, ne vedo pa, kako pravzaprav delujejo. Namen Science Shopa je torej, da otroci spoznajo tiste dele in vidike znanosti, s katerimi se ne srečajo v šolskih klopeh oziroma v nekem sproščenem okolju nadgradijo informacije in znanje, ki jih dobijo v šoli ali iz knjig,« je pojasnila snovalka srečanj Lidija Črnko iz Knjižnice Velenje in poudarila: »Namen je pokazati, da je znanost prijazna.« Dva zvesta udeleženca - sedemletni Filip in devetletni Jasenko - temu pritrjujeta. Tehnologije se ne smemo bati Na enem od srečanj je beseda tekla o socialnih omrežjih. Tudi Filip in Jasenko jih uporabljata. »Vsakdan grem na youtube in iščem videe o trikih pri igranju računalniških igric in posnetke raznih trikov z rolkami v skate parku,« je povedal prvi, drugi pa gleda pred- vsem glasbene videospote, uporablja pa tudi facebook. »Pogledam fotografije in videe, ki jih objavijo drugi.« Oba internet uporabljata tudi za brskanje za informacijami, ki ju zanimajo. Filipa bolj računalniške igre, Jasenka pa slike in druge ustvarjalne teme. Lidija Črnko meni, da glede na razširjenost interneta, ki je že tako vpet v naše vsakdanje življenje, ni smiselno svarjenje pred nevarnostmi in s tem vzgajanje v strah pred njim, ampak je treba otrokom njim primerno in prijazno pokazati, kako ga lahko varno in učinkovito uporabljajo. »Pokažimo jim, kako poiskati informacijo, jo ovrednotiti in dobro uporabiti. Tudi o facebooku ne smemo govoriti kot o grožnji, češ kaj vse se nam tam lahko zgodi. Raje pokažimo, kaj je prednost,« je predlagala. Na srečanja z nadobudnimi malimi znanstveniki pa prihajajo tudi uveljavljeni raziskovalci na različnih znanstvenih področjih. Med njimi tudi Stanko Blatnik z Inštituta IPAK, ki socialnim omrežjem pripisuje velik pomen za sodobno družbo. Že v 20. stoletju so eksperimenti dokazali, da lahko kdorkoli doseže katerokoli osebo v šestih korakih oziroma prek šest posrednikov. »Face-book pa je do danes povezal dve milijardi ljudi. Opažamo, da ima pri družbenih procesih vse večji pomen. Denimo pri volitvah. Sam predvidevam, da bo razvoj šel v smer povezovanja facebooka, morda tudi googla - oba sta zbrala ogromno podatkov o nas - in umetne inteligence. Morda bo na osnovi podatkov o nas za nas generirana umetna inteligenca v obliki facebook prijatelja. To bo morda izrabljeno za marketinške namene, sam pa v tem vidim potencial za izobraževanje. Vsak bi lahko imel individualnega učitelja za svoje potrebe,« razmišlja ob upoštevanju prednosti in slabosti, o katerih je treba že zgodaj razpravljati tudi z najmlajšimi, ki bodo prej ali slej začeli uporabljati socialna omrežja. Pri sodobnem načinu komunikacije je to neizogibno in zato toliko bolj pomembno spodbujanje k razvoju in uporabi v pozitivno smer. Karierni izzivi prestavljeni v maj Velenje, 15. aprila - Včeraj dopoldne so želeli dijaki zaključnih letnikov Šole za storitvene dejavnosti velenjsko promenado spremeniti v kulinarični in družabno središče. Zaradi slabe vremenske napovedi pa so bili prisiljeni prireditev, ki so jo poimenovali Karierni izzivi, prestaviti. Sedaj bo po dobrotah, ki jih bodo na promenadi pripravljali dijaki v stilu Odprte kuhne, zadišalo v petek, 5. maja, ko bo prireditev obiskal tudi glasbeni gost, raper Zlatan Čordic - Zlatko. a bš Varujmo Zemljo Svetovni dan Zemlje, ki ga obeležujemo 22. aprila, bo letos izpostavil pomen okoljske in podnebne pismenosti. Kot poudarjajo oko-ljevarstveniki, je za učinkovito varovanje okolja nujen izobražen posameznik, ki se zaveda pomena celostne skrbi za planet. Na spletnih straneh Svetovnega dneva Zemlje zato poudarjajo, da je izobraževanje temelj napredka. »Zgraditi moramo globalno državljanstvo, poučeno o konceptih podnebnih sprememb in zavedajoče se njihove izjemne grožnje našemu planetu,« so poudarili organizatorji kampanje. a Za urejeno okolje. Prijazne in sončne prvomajske praznike vam želimo! Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»^AS 20. aprila 2017 Kljub letom so neumorni Skupina Vesele babice z Zdravkom gostuje in razveseljuje ljubitelje ljudskih pesmi -Najmlajši šteje 56, najstarejša 87 let Tatjana Podgoršek Glasbena skupina Vesele babice z Zdravkom iz Šmartnega ob Paki je pred časom izdala drugo zgoščenko. Na njej je osem skladb, večina ljudskih pesmi. Izbrali so jih vsi člani skupine: Marija (Mici) Konečnik, Albina Maver, Karla Pustinek, Zdravko Zabukovnik in Zdenka Kolenc. Ne potrebujemo mikrofonov in vtičnic »Bi bila ta ali ta? Naj bo ta,« je nazorno predstavila potek izbora pesmi za zgoščenko Zdenka, menda najbolj zgovorna in nekako zadolžena za stike z javnostjo v skupini, ko smo jo obiskali na eni od vaj. Je bilo snemanje naporno? »O, ni bilo enostavno. Nismo vajeni mikrofonov, ljudske pesmi, ki jih prepevamo, se pojejo brez njih. Tudi instrumente imamo take, da jih ni treba nikamor priklopiti. Berda in bu-garija, na kateri igrata Albina in Karla, sta tamburaški glasbili in ne potrebujeta vtičnic.« Skupina Vesele babice deluje od leta 1998e. Takrat so bila v njej sama »dekleta« - babice, danes so že vse prababice. »Bi se morali skoraj preimenovati,« so ugotavljale. Po 10 letih delovanja je pevki Faniki Ažman pona-gajalo zdravje, zato jo je zapustila, njeno mesto pa je zapolnila Zdenka. Pred 6 leti pa je Ido Lakner, ki je igrala frajtonarico, zamenjal Zdravko. Od takrat se predstavljajo kot Vesele babice z Zdravkom. »Moramo priznati, da smo imele kar srečo, da smo naletele na Zdravka. Razume nas, nikoli ni preveč hud, tudi ko govorimo, kot da ga ni zraven. A, ne Zdravko, ha ha. Pa prenaša nas tudi. Imamo se res fajn,« so se dekletom razlegla usta v nasmeh in poglede so usmerile pro- ti Zdravku. »Kaj pa naj storim. Saj so fejst dekleta,« se je odzval. Na vprašanje, katera ga največkrat razjezi, je odgovoril: »Take ni. Če pa pride do nesoglasja, se uskladimo. Največkrat nismo povsem enakega mnenja glede besedil. Ljudske pesmi pojejo v vsakem delu Slovenije drugače in je zato treba besedilo uskladiti,« je pojasnil. Na vajah se družijo vsak teden. Ampak to niso samo vaje, izvemo, to je cel ritual: za začetek pol ure kavica in pecivo ter aktualne vesti, »nato pa uro in pol »durh« vadimo. Preden odidemo vsak na svoj dom, je pa še mali- no prav. Na revijah smo krega-ni, ampak takšen je naš stil igranja.« Druga posebnost skupine so leta. Najmlajši Zdravko jih šteje 56, Zdenka 63, Mici 82, Albina je leto mlajša, Karla pa jih bo proti koncu leta dopolnila 87. »No, kje je še kdo pri teh letih na odru. Dobra je, čeprav včasih reče, ko gremo na nastop, naj jo pustimo doma.« Člane pevskega sestava združuje ljubezen do ljudske pesmi, petje, radi se družijo. Šefa nimajo, ker so vsi šefi, povedo v en glas. Zagotovo jih je kdo že kdaj vprašal, smo razmišljali na glas: pa kako se vam ljubi? »Res je, a ke v vrtcu, učence v šoli, starejše v domovih. »Ti so dobri poslušalci,« dodaja Zdenka. Udeležili so se tradicionalnih prireditev, kot so Urice ljudskih melodij ter Peli so jih mati moja v Andražu nad Polzelo, slišali so jih udeleženci citrarskega festivala v Velenju, bili so na festivalu Lent v Mariboru, na prireditvi na celjskem gradu, v Kostelu, bili so gostje TV oddaje Pri Joževcu v Begunjah, najbolj ponosni pa so na nastop na odru Cankarjevega doma v Ljubljani v okviru Festivala univerze za tretje življenjsko obdobje.« Poleg toplega aplavza so to naše nagrade. Ja, pa plaketa Vaje so še kaj več kot le vaje, pravijo (od leve proti desni) Zdenka, Mici, Zdravko, Albina in Karla. ca. In mine dopoldan.« Dekleta so nam zaupala, da imajo največkrat vaje pri Zdravku, ki je tudi glavni kuhar kave. »Če se temu tako reče, naj jim bo. Ni nobena umetnost skuhati kave brez sladkorja. Pri taki ne moreš zgrešiti,« se je pošalil Zdravko. Leta in instrumenti Po mnenju babic in Zdravka so posebnost skupine stari instrumenti, ki zvenijo nekoliko drugače kot sicer, saj ljudske pesmi »predelajo« v ritem polke ali valčka. »Strokovno to ni rav- ni to žalostno? Ne veš, kaj bi rekel. Nam se še kako ljubi. Opažamo, da občni zbori, kamor nas tudi povabijo, niso več tisto, kar so bili. Ljudje pojedo, kar jim pripravijo, ko odložijo žlico, vstanejo in gredo. Mi pa smo do zadnjega. Še ko pospravljajo mize, mi kar igramo. Smo neumorni.« Skupina kar precej gostuje in razveseljuje staro in mlado: otro- Občine Šmartno ob Paki tudi. Sicer pa nam ne gre za nagrade, pomembnejše so druge stvari.« Načrti? Joj, teh si ne upajo delati, pravijo. Bolj sproti jih oblikujejo. Lani so si zadali izdajo zgoščenke, »zato smo toliko bolj veseli, da smo ta cilj uresničili,« so še dejali ob slovesu Zdenka, Mici, Albina, Karla in Zdravko. V nedeljo praznujejo dvojni jubilej Vinska Gora, 23. aprila - To nedeljo ob 15. uri pripravlja Kulturno prosvetno društvo Vinska Gora v večnamenskem domu prireditev »Prav luštno je res na deželi«. Ta bo dvakrat jubilejna; z njo bodo obeležili 40-letnico delovanja Kulturnoprosvetnega društva in 20-letnico prireditve, ki je vedno zabavna. Letos bo na njej nastopilo 10 ansamblov iz bližnje in daljne okolice, na odru pa se jim bo pridružilo tudi nekaj humoristov. Za rdečo nit med njihovimi nastopi bo s skeči poskrbela družina Matiček. Vstop na prireditev bo prost, zbirali pa bodo prostovoljne prispevke, ki jih bodo namenili delovanju društva. a bš Dnevi in noč za knjigo Velenje, 20. aprila - V čast praznovanja raznovrstnih aprilskih dogodkov, povezanih s knjigo, ki se v Knjižnici Velenje vrstijo že od 2. aprila, je tudi brezplačna letna članarina. Ta bo letos Šmarčanom podarjena danes, Velenjčanom in Šoštanjčanom pa jutri, ko bo potekala tudi tradicionalna vseslovenska prireditev Noč knjige. V velenjski mestni knjižnici bodo jutri začeli program že ob 17. uri, ko bodo v študijski čitalnici ob mesecu krajinske arhitekture pripravili predstavitev skupnega razmišljanja krajinskih arhitektov s stanovalci soseske med reko Pako, Cesto talcev, Tomšičevo in Jenkovo ulico. Vodila jo bo Saša Piano. Ob 19. uri bodo v mladinski sobi pripravili bralni večer za najstnike. Ob 100. obletnici izida slikanice Martin Krpan in 150. obletnici rojstva pisatelja Frana Milčinskega bodo brali odlomke njegovih pravljic in zgodbo prvega slovenskega tihotapca Martina Krpana. Na ogled je tudi razstava avtorice Nine de Costa 100 let slikanice Martin Krpan. Mlade bralce vabijo, da s sabo prinesejo svojo najljubšo knjigo in preberejo svoj najljubši odlomek. V Mestni knjižnici Šoštanj bodo jutri ob 18. uri pripravili literarni večer, ki bo posvečen Smiljanu Rozmanu, ki je del življenja preživel v Šoštanju. Člani literarnega društva Hotenja bodo prebirali prozo in poezijo, obiskovalci prireditve bodo lahko prisluhnili šansonom, za katere je napisal besedila, in pogledali tri njegove kratke filme. a bš ALTERMATOR Modre sestre Bojan Pavšek Pred dnevi je v resnih in rumenih medijih mrgolelo člankov, ki so za polnjenje stolpcev vzeli pod drobnogled razmerje med delovnimi pogoji in plačnimi razredi zdravstvenih tehnikov v Sloveniji. Zdravstvenih tehnikov? Bolj poznanih po terminu medicinske sestre. S tem nazivom se bodo (verjetno) poistovetili tudi medicinski bratje. Zdravstveno sicer aktualna vsebina, ki pa se me zaradi pomanjkanja vpogleda v srž problema dejansko ni dotaknila in sem jih brez slabe vesti ignoriral. Dokler se ni kaj kmalu za tem zgodila moja premierna vožnja z rešilcem. Cestna avantura v ležečem stanju me je ob jutranjem svitu najprej vodila na lokalno velenjsko semi-diagnozo, potem pa še za odtenek bolj pospešeno pod arkade urgence celjske bolnišnice. Vzrok za podaljšan ogled notranjosti rešilca bom kljub resni diagnozi raje izpustil, saj za branje med vrsticami ne igra več nobene vidne vloge. Kje sem že ostal? Ja, v bolnici, kakopak. Vrvež po urgentnem hodniku, v čakalnici, pred ordinacijami, med njimi in v njih sporoča, da nisem edini, ki mu na sončno soboto nagaja telo. Prepustim se osebju, da z obilico preiskav pride do zaključka, kaj za vraga me muči. Rezultat? Takojšnja hospitalizacija. Dobrodošel na intenzivi. Precej dotrajani prostori postanejo za nekaj dni moj drugi dom.* S tem je dramatičen uvod narejen. No, vsaj tako sem ga jaz doživljal. Vse ostalo, kar sledi, mi odpre oči. + Intenzivna nega. Štiriindvajseturna akcija. Na desetine aparatur in vsaka piska drugače. Vsaka piska po svoje. Vsaka z razlogom. Vsakih nekaj minut. Precej pacientov, ki jim iz različnih vzrokov zdravstveno stanje ne omogoča samostojnega bdenja nad lastnimi vitalnimi funkcijami. Dajanje infuzij, priprava zdravil, jemanje različnih telesnih vzorcev, čiščenje nemočnih teles, pomoč pri hranjenju-oblačenju-gibanju-odvajanju, diplomatski pogovori s pacienti (in še bolj diplomatski s svojci), pregled starih podatkov, pisanje novih podatkov, raport zdravnikom in tu pa tam mogoče še kakšnih pet minut oddiha. Delovni tempo, ki je za pozornega opazovalca skoraj misija nemogoče. Pri teh vseobsegajočih tegobah ohraniti mirno kri in strokoven pristop zahteva tudi zelo zelo trezno glavo. In to vsak dan. Za napake je zelo malo manevrskega prostora in mnoge med njimi niso niti reverzibilne. Ja, ne gre za klik na gumb »razveljavi / undo«. Ne gre. Zakon narave pač. Seveda obstajajo med medicinskimi sestrami, ki imajo vse našteto v popisu svojih del, tudi izraziti odkloni. Najbolj sta že na prvi pogled opazna dva. Pa začnimo z boljšim. Človek (lahko) slej ko prej odkrije ali začuti, kaj je njegovo poslanstvo v življenju, ki ga izpolnjuje in osrečuje. Pripada mu privilegij, da to sprejme kot najvišjo možno vrednoto, ki jo, če ga je volja, implementira in vzdržuje na vseh ravneh svojega delovanja. Tudi v poklicu, ki ga opravlja. Okolica je na takšna sevanja energije izredno dovzetna. Rada jih sprejema in tudi z veseljem vrača. Produktivni rezultati v takšnih primerih ne morejo spodleteti. Drugi odklon ima skoraj primerljiv začetek s prvim, le da gre za prisiljeno oz. neželeno poklicno poslanstvo. Razlogov za prisilo je obilo. Želja ambicioznih staršev, instant odločitev v uporniški fazi odraščanja, izbira poklica zaradi ugodnih možnosti zaposlitve ... Življenje v igranju takšne vloge je polno zidov, ignorance, nezmožnosti komuniciranja, negativne energije, predvsem pa pomanjkanja iskrenosti in empatije. Vsa ta hladna čustva lahko celo opredelimo kot človeški stroj. Rutinirana, monotona opravila, daleč od srca in posluha za stisko. Na srečo je drugi odklon redkejši in bolj izjema kot pravilo. Kar je fino, saj homoroboticus le ni tako prijeten sogovornik, tudi kadar gre za vprašanja, kako ustvarjati temelje dobrega počutja bolnikov. Zato drage medicinske sestre (in bratje): Potovanje do ozdravljenja ni tlakovano samo z zdravili, terapijami, pravilno prehrano in gibanjem. K uspešni revitalizaciji pripomore vaša visoka stopnja optimizma, ki ga izžarevate. Gre za spodbudo, ki ob primernem doziranju pusti čudovite sledi. Preverjeno. In hvala. * Razlog, zaradi katerega je kolumna objavljena z enotedenskim zamikom. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 11 20. aprila 2017 '"WAS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Radijske izkušnje pridejo prav tudi v poslu Naš radijski sodelavec Mitja Švener pravi, da se v Velenju počuti odlično in da bi se lahko pridružil tistim, ki trdijo, da »brez Vele'ja ni živleja«. Tako je zaradi dekleta, sorodnikov, prijateljev, lutk, ki jih obožuje, pomemben v njegovi zgodbi je tudi Radio Velenje. V radijskem studiu je hkrati moderator ter tonski tehnik, z našimi poslušalci pa največkrat prijateljuje preko radijskih valov ob četrtkih in sobotah popoldne, občasno pa tudi v nočnem programu. »Radijske izkušnje mi pridejo povsod zelo prav. Govor je zelo pomemben pri lutkah, pred časom sem se zaposlil v Slovenskem ljudskem gledališču Celje kot tonski tehnik. Prijavil sem se na razpis, bil sprejet in sedaj združuje svoji dve veliki ljubezni. Res uživam. Čeprav je urnik zelo natrpan, se v GLASBENE novice njem vedno je in se bo tudi v prihodnje našel termin za Radio Velenje,« je povedal. Pred časom so mu bile izziv zimzelene melodije in ob sobotah z njimi zapolnjuje radijski program. Po odzivih sodeč jim poslušalci zelo radi prisluhnejo, saj jih spominjajo na njihovo mladost, pritegne jih tudi raznovrstna glasba. Razmišljal je, da bi morda nočni program dal malo na stran, a si je premisli. »Človek ne more verjeti, kako lahko ljudem z majhno stvarjo polepšaš ne samo noč, ampak tudi dan. Zelo veseli so, ko smo na programu mi. Zelo radi nas poslušajo in to svoje zadovoljstvo delijo na srečanjih, po Facebooku, pokličejo, tako da ti takrat, ko večina spi, ni težko delati.« Pripravlja pa Mitja še novo oddajo. Pravi, da je za zdaj njen naslov še skrivnost, izda Mitja Švener pripravlja novo radijsko oddajo, bolj informativno-zabavne narave pa lahko, da bo bolj zabavno informativne narave, za sprostitev. Prepričan je, da potrebujejo ljudje več spodbudnih, pozitivnih novic. Prvič naj bi bila na sporedu čez mesec dni. • Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. SIDDHARTA - Dolga pot domov 2. NINA PUŠLAR - Za vedno 3. ANTIPOP feat. KURENT - Češnje rabutat m& ■S <* j Siddharta je sredi svoje koncertne turneje Do Konca! izdala novi singl Dolga pot domov. Gre za popolnoma nov radijski mix skladbe, ki jo sicer lahko najdete na njihovem albumu Ultra. Ker so fantje trenutno zasedeni s koncer-tiranjem, pa bo potrebno na uradni videospot še nekaj časa počakati. 107,81 LESTVICA domače glasbe Nina Pušlar največkrat predvajana v letu 2016 Po podatkih IPF je največkrat predvajana skladba v letu 2016 na slovenskih radijskih postajah To mi je všeč pevke Nine Pušlar. Drugič v zgodovini lestvice IPF se je zgodilo, da je skupno največkrat predvajana skladba postala slovenska. Prvič je to uspelo skupini Tabu s skladbo Polju-bljena leta 2011. Nina Pušlar je nagrado za največkrat predvajano slovensko skladbo sicer prejela že leta 2010 (Slečeno srce). dneh predstavlja drugi single s prvenca Kozmonavt. Balado Važno, da nekdo spi spremlja tudi videospot, ki ga je posnel pod taktirko belokranjskega režiserja Uroša Raztresena. Pri snemanju spota so se mu v kadrih simbolično pridružili člani njegove nekdanje skupine Desert Fox. Po več letih ponovno zbrani »lisjaki« so se dogovorili, da bodo po dolgi pavzi v kratkem ponovno Na drugem mestu skupne razvrstitve v letu 2016 je največkrat predvajana slovenska skladba iz leta 2015 Maraaya - Here for You. Največkrat lani predvajana tuja skladba je na 3. mestu Photograph Eda Sheerana. Med prvimi 20 največkrat predvajanimi skladbami v letu 2016 je kar šest slovenskih, medtem ko sta bili v letu 2015 le dve. Med 100 največkrat predvajanimi skladbami je sicer 27 slovenskih, kar je štiri več kot leta 2015. Sicer so radijski programi v letu 2016 predvajali manj slovenske glasbe kot leto prej, in sicer 38,2 %, leta 2015 pa 42,78 %. Sergej Čas predstavlja nov single Belokrajnski glasbenik Sergej Čas, ki je pred kratkim objavil svoj prvi samostojni album, v teh skupaj stopili na koncertni oder. Pesem Važno, da nekdo spi tematsko obravnava človeško bipolarnost, do katere prihaja zaradi ujetosti v vsakodnevni tempo življenja, v katerem smrtniki, razpeti med pravila in obveznosti, prepogosto spregledajo tiste majhne, a pomembne stvari, ki tvorijo mozaik njihove življenjske zgodbe. Zgodba, v kateri se marsikdo najde. Mala barka zazibala klapo Skala in Darjo Gajšek Producent Bojan Šeruga, ki je napisal več kot tisoč skladb in redno pobira nagrade tudi na največjih festivalih na Hrvaškem, že dolga leta ustvarja glasbo za dalmatinske klape in izvajalce. Med drugim je sodeloval tudi s pokoj- nim Vinkom Cocetom. Tokrat je napisal skladbo za slovensko klapo Skala, ki se ji je pridružila simpatična Darja Gajšek. Kla-pa Skala je zaslovela predvsem s skladbo Tri dni sem ljubil, ki je v kratkem času presegla 1,6 milijona ogledov na spletnem portalu Youtube. V sodelovanju s pevko in televizijsko voditeljico Darjo Gajšek pa je nastala skladba z naslovom Mala barka, za katero so posneli tudi videospot. Snemali so na slovenski obali in gradu Štatenberg, snemanje pa je trajalo tri dni. Morda prav z njim poderejo rekord uspešnice Tri dni sem ljubil. Skladba Za vedno novo orožje Nine Pušlar Nina Pušlar, ki se lahko pohvali z najbolj predvajano skladbo leta 2016 po podatkih zavoda IPF, predstavlja novo skladbo, ki bi morda lahko ponovila uspeh skladbe To mi je všeč. Naslov nove skladbe je Za vedno, Košir, Igor Ivanič, Nina Pušlar in Tomi Purič. Zanimivo, da se je prvič v Ninini 12-letni karieri zgodilo, da skladbo in spot predstavlja hkrati. Režijo videospota je zaupala priznanemu režiserju Venu Jemeršiču, v njem pa se poleg Nine pojavljajo tudi mladi igralci Ylenia Mahnič, Tine Ugrin in Žan Kos, pa nekaj njenih kolegov iz muzikala Cvetje v jeseni ter tudi nekateri člani Ni-ninega banda. Zmagovalka Popevke je Nuška Drašček Nuška Drašček je s skladbo Tak dan postala zmagovalka letošnje Popevke, izbora, ki je minulo soboto potekal v sklopu Dnevov slovenske glasbe. Za najboljšo popevko, ki ima med domačim občinstvom posebno mesto, se je potegovalo 12 pesmi. Strokovna žirija je izbrala tri finaliste, o zmagovalcu pa so nato prek telefonov odločali gledalci in poslušalci. Žirija je po- hkrati s skladbo pa predstavlja tudi videospot. Člani ekipe, ki so ustvarili pesem, so Anže Kaca-fura, Senida Hajdarpašic, Tadej leg zmagovalne pesmi izbrala še skladbi Kušn me dua Mon'ami in Sama Jane Šušteršič. V petek bo sledil še festival Poprock s prav tako 12 nastopajočimi in enakim načinom izbiranja zmagovalca. Strokovna žirija bo ob zaključku tega festivalskega večera, upoštevajoč vse skladbe, predstavljene na Poprocku in Popevki, podelila nagrado za najboljše besedilo, nagrado za najboljšo interpretacijo, nagrado za najboljšo priredbo in nagrado za najbolj obetavnega avtorja ali izvajalca. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Pvaninski abuhi - Sedem pegic 2. Ansambel Smeh - Pa je šla 3. Ansambel Akordi - Nekje na pol poti 4. Ansambel Lenarti - Vsak ne more biti muzikant 5. Ansambel Murni - Murnova zdravljica 6. Skupina Špica - Špica večer 7. Ansambel Lojtrca - Ljubezen 8. Gorenjski kvintet - Odšla je 9. Zvita felna - Ljubice 10. Novi spomini - V dobrem in slabem www.radiovelenje.com VSI V ISTO SMER -SEVER Spoštovane občanke in občani! Ob dnevu upora proti okupatorju, prazniku dela in dneva Evrope, vam drage občanke in občani želim, da bi zavel optimizem in poštenost kot stalnica v odnosih med ljudmi. V Svetu Mestne občine Velenje si bom še naprej prizadeval za enakomerni razvoj mesta in podeželja. Svetnik v svetu MO Velenje Franc Sever Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 12 12 k k Medtem ko sta Drago Martinšek in Barbara Po rr korny takole stražila bližnjico v nebesa, sta špe kulirala, kako bi jo lahko tudi sama izkoristila. »Če bi pridržal lestev, bi mi mogoče uspelo,« je vodjo urada za družbene dejavnosti MOV nagovarjala di rektorica Festivala Velenje. »Mislim, da je to prej bližnjica za spust iz nebes na trdna tla kot pa obratno. Zato raje razmisliva, kako bova ublažila pristanek. Zadnje čase je prometa v to smer več kot v drugo,« ji je odvrnil. Če Andrej Cvernjak ne bi imel dolge brade in Albin Inkret dolgih las, bi ju Čvek zlahka zamenjal. »Stavim, da se nama ne bi bilo potrebno niti preobleči, pa bi lahko vse pretentala, da sem jaz ti in ti jaz. Samo poglej jih, kako naju merijo s pogledi in se sprašujejo, ali sva morda člana istega motorističnega kluba ali pa rock'n'roll duet.« ii^AS k k Predsednica Šaleškega društva bolnikov z osteopozoro Janja Rednjak je rada urejena. To rr velja tudi za knjižničarko Brino Zabukovnik Jerič, s katero pogosto sodelujeta. »Ni ravno ogledalo, pa vseeno lahko pogledava, če sta frizuri še v redu. Sicer pa je tole zate,« je še dodala Janja. Brina ni hotela pogledati, kako ji stojijo lasje, zahvalo za sodelovanje, pa je z veseljem vzela. ZANIMIVOSTI Žrebički v Lipici V Kobilarni Lipica so se tik pred velikonočnimi prazniki razveselili rojstva prve letošnje žre-bičke, rjavke Slave, male, igrive žrebičke, ki je - tako kot že stoletja velja za lipicanske žrebičke - dobila ime po materi 641 Slava XVI. V prazničnih dneh sta življenje v kobilarni razveselili še dve ki bo prišla na svet leta 2018, še večja in številnejša,« je povedala. Polbožanska družina Kim Džong Medtem ko se svetovna javnost ozira k poskusom raketnih izstre litev Severne Koreje, tamkajšnji prebivalci verujejo v neverjetne sposobnosti in uspehe svojih voditeljev. Družina Kim Džong velja med Severnokorejci za polbogove. Državljani tako verjamejo, da se je njihov prejšnji voditelj Kim Džong Il rodil na vrhu svete gore ravno v trenutku, ko je za- di izjemne porabe energije Kim Džong Un ne izloča urina ali blata. Severnokorejci verjamejo tudi, da vsi narodi na svetu ljubijo njihove voditelje in praznujejo njihove rojstne dneve. Korak bližje iskanju življenja v vesolju Ameriška vesoljska agencija Nasa je sporočila, da so nedavno pri dveh lunah - ena je Saturnova, druga pa Jupitrova - odkrili dokaze sestavin, ki so potrebne za življenje. Dokaze na Saturnovi luni Enkelad je ujela sonda Cassini, ki predstavnik Nasinega direktorata vesoljskih misij. Na letalu potnika pičil škorpijon Linda in Richard Bell sta letela z letalsko družbo United Airlines. »V poslovnem razredu sva jedla kosilo, ko je Richard začutil nekaj v laseh. Segel je v lase in žival je padla na pladenj. Prijel jo je za rep in žival ga je pičila. Strinjali smo se, da je šlo verjetno za škorpijona,« je Linda pojasnila situacijo, v kateri sta se znašla. Povedala je, da je žival nato padla na tla, kjer so jo opazili tudi ostali potniki, med katerimi je zavladalo vznemirje- Slovenske jedi na šolah v Washintonu Slovenski osnovnošolci, ki sodelujejo v projektu Kuhnapa-to, bodo med 5. in 15. majem gostovali v Washingtonu, kjer bodo 10. maja po vseh tamkajšnjih javnih šolah pripravili jedi po slovenskih receptih, 13. maja pa bodo naši otroci slovenske jedi predstavili tudi na dnevu odprtih vrat predstavništva EU v ameriškem glavnem me- mali žrebički, Canissa in Steaka. Tako kot Slava bosta s svojima materama preživeli ta in naslednji teden v varnem okolju enega posebnih porodnih boksov. Že v drugi polovici maja bodo Slavo, Canisso in Steako lahko pozdravili in občudovali tudi obiskovalci Kobilarne Lipica. Direktorica kobilarne Lorela Dobrinja se je rojstva malih žrebet zelo razveselila: »Do prvih dni junija pričakujemo več kot 20 temnih, igrivih žrebet. Najbolj ponosni bomo, ko bodo odrasli v čudovite plemenske kobile in bele žrebce, ki bodo navduševali z nastopi na predstavah Lipiške šole klasičnega jahanja. Obenem si želimo, da bi bila prihodnja generacija lipicancev, živela nova zvezda in se je zima prevesila v pomlad (v resnici se je leta 1941 rodil v sibirski vasici). On je bil tisti, ki je izumil hamburger in z njim osvojil svet, malo pred njegovo smrtjo leta 2011 pa je njegova siva vojaška oprava prevzela svetovne modne kreator-je in postala najbolj priljubljeno oblačilo v zgodovini sveta. Nič manj božanski ni po verovanju Severnokorejcev njegov sin Kim Džong Un, ki se je avtomobil naučil voziti pri komaj treh letih. Je nadarjen jadralec, nadarjen glasbenik in umetnik, njegova dela pa so znana po vsem svetu. Zara- okrog Saturna kroži že 13 let. Nasini znanstveniki so povedali, da ogromne tvorbe na Enkeladu bruhajo pline, kar kaže na prisotnost vodika, ki bi lahko zagotavljal življenje mikrobom. Vir plinov je hidrotermalna aktivnost na dnu oceana na Enkeladu. Na Jupitrovi luni Evropi so s teleskopom Hubble opazili ogromne tvorbe, ki so izbruhnile lani, to pa kaže, da ima luna nekakšno obliko kemične energije. »To je največ, kar smo do zdaj dosegli v poskusu prepoznavanja prostora s sestavinami, ki so potrebne za okolje, primerno za življenje,« je povedal nje. Poklicali so stevardeso, ki je bitje ujela in ga odnesla v kopalnico, kjer ga je odvrgla v stranišče. V United Airlinesu so neljubi dogodek potrdili: »Zdi se, da je v eno izmed naših letal zašel škorpijon. Naše osebje je takoj stopilo v stik z zdravnikom, ki jim je dal navodila, kako ravnati z njim. Zagotovil jim je, da moški, ki ga je pičil, ni v smrtni nevarnosti.« Družba je Bellu ponudila denarno odškodnino, vsota ni znana. Kako se je domnevni škorpijon znašel v letalu, ni znano. Morda se je pretihotapil nanj v Kostariki, od koder je isti dan letel v Houston. stu. »10. maja bo Slovenian Food Day in na vseh javnih šolah v Washingtonu DC bo ta dan slovenski jedilnik: zajtrk, kosilo in popoldanska malica. Veliko je prilagajanja, saj v nasprotju, kot si predstavljamo, tam, vsaj v določenih okoljih, skrbijo za uravnotežen obrok vsak dan, jedilnik mora imeti vedno vegetarijansko različico, biti brez oreščkov, ki lahko povzročajo alergijo, brez pretiranih maščob in sladkorja, pa vseeno dovolj beljakovin in sveže zelenjave. Biti mora brez svinjine, večinoma uporabljajo perutnino,« je povedala Anka Pe ljhan Kocmur, gonilna sila projekta Kuhnapato. 20. aprila 2017 frkanje » Levo & desno « Regijska bolnika Velenjski premogovnik si je očitno kar dobro opomogel. Za nekatere kar čudežno, drugi pravijo, da z bolečimi rezi. Zanimivo -Bolnišnica Topolšica še kar boleha. Bolečine Tudi nekateri politiki terjajo odškodnino za duševne bolečine. Koliko jih politiki povzročajo občanom, pa jih ne moremo tožiti. Pogosta srečanja V Velenju bodo v soboto sklenili letošnjo akcijo čiščenja okolja. Glede na še vedno pridno dejavnost onesnaževalcev bodo ob sklepu lahko rekli: vidimo se spet kmalu! Podobnost Jajca vsaj za veliko noč -kot mnogi politiki - menjajo barvo. Črno - belo O projektu Teš 6 nekateri še vedno govorijo najslabše, projektu Teb 6 pa dajejo visoke ocene. Šoštanjska in brestaniška -energetski šestici - se razlikujeta tudi po tem, da prva že deluje, druga (Termoelektrarna Brestanica) še ne. Obe pa naj bi bili krizni -krili bi potrebe (predvsem) v vremensko kriznem času. Spodbudno Zanimivi - tudi taki, ki tanko piskajo, zelo lepo pojejo. Akti Ponekod tudi občane vabijo, da pomagajo pri nastajanju raznih aktov. Seveda ne takih, pri katerih bi jim pozirali goli modeli. Skrb za ljudi Z raznimi projekti, kot so tudi celostne prometne strategije občin, si prizadevamo, da bi čim več ljudi spravili nazaj na noge. Včasih je zaleglo, če so podražili bencin. Mlečna cesta Hitra cesta, ki bo naše območje bolj povezala z Ljubljano, je za mnoge še preveč v bodočnosti. V Mlekarni Celeia so prepričani, da bodo mlečno cesto proti metropoli okrepili veliko prej. Premislek Ne vem, če res drži, a nekateri pravijo, da so pametni že kar previdni s pametnimi telefoni. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 13 20. aprila 2017 «»SÜAS REPORTAŽA 13 Bisera maturantskega plesa 2017 sta Lara in Žan Zaključno prireditev obarvali mladostno in rahlo nostalgično - Program pripravili dijaki Šolskega centra Velenje, ki so za goste prireditve spekli tudi slastno sadno torto Velenje, 13. aprila - Pred tednom dni smo, manj kot mesec dni po letošnjih maturantskih plesih Šolskega centra Velenje, v dvorani vile Bianca končali akcijo Biseri maturantskega plesa 2017, ki jo skupaj pripravljamo medijska hiša Naš čas, Šolski center Velenje in modni krea-torki Petra Meh in Jelena Ste-vančevic. Zmagovalca po izboru bralcev tednika Naš čas sta ostala skrivnost vse do razglasitve na zaključni prireditvi. Zmagala sta maturanta velenjske gimnazije Lara Grazer in Žan Brinovšek. Zaključni dogodek že šestega izbora najbolj zanimivega maturanta in maturantke je bil mladostno obarvan, saj so program pripravili dijaki Šolskega centra Velenje. Prvič smo lahko prisluhnili Bendu Šole za storitvene dejavnosti, uživali pa smo tudi v nastopu njihove plesne skupine in nastopu dijaka iz Valjeva Ivana Simica, ki je bil tudi med finalisti izbora. Hkrati je bil dogodek svečan, na njem pa smo obudili spomin na oba večera letošnjih maturantskih plesov, ki sta se zgodila v petek, 17., in v soboto, 18. marca. Oba večera so bili na plesu tudi člani strokovne žirije. Pred fotoobjektiv Andraža Ro-škarja so povabili najbolj zanimive maturante in maturantke in izbrali 18 finalistov. S tem se je delo strokovne žirije končalo, na vrsto pa so prišli bralci tednika Naš čas. S prvim kuponom so bralci osemnajsterico razpolovili, z drugim pa so ostali le še štirje superfinalisti. Bralci so iz- brali Laro Grazer, Žana Brinov-ška, Žigo Radovanoviča in Noemi Čop. Tekma je bila zelo tesna, saj so prav vsi imeli zveste in pridne navijače, ki so v uredništvo skupaj poslali kar 524 glasovalnih kuponov. Superfinalisti na trnih Zmagovalka Lara je prejela 38 glasov več kot druga superfina-listka Noemi, zmagovalec Žan pa le 17 glasov več kot njegov protikandidat Žiga. Precej več glasov sta prejela oba fanta, vsi štirje pa so bili pred razglasitvijo »na trnih«. Zato je bilo veselje obeh zmagovalcev veliko, razočaranje drugouvrščenih pa po njunih besedah ni bilo hudo. Vesela sta bila pozornosti in daril sponzorjev akcije, ki so jih prejeli tudi vsi ostali finalisti. Vsi pa so nam povedali, da si bodo tudi zaradi »Biserov« maturantski ples zapomnili za vse življenje. Lara Grazer, ki bo jeseni postala študentka ljubljanske ekonomske fakultete, zanimajo pa jo revizija in bančništvo, nam je povedala, da je rada urejena, zato se je na maturantski ples skrbno pripravljala. »Obleko sem izbrala sama, kupil jo je pa ati,« nam je povedala nasmejana zmagovalka. »Izbrala sem že narejeno obleko; všeč mi je bila že na obešalniku, na meni pa tudi. Potem smo se družinsko odpravili v Ljubljano, kjer sem izbrala še elegantne čevlje, ki so bili dovolj udobni za ples. Ta je bil zame nepozaben. Ta večer sem prvič v življenju nosila eleganto dolgo obleko, močan mejkap, elegantno frizuro. Predvsem pa sem uživala, noč je bila kar prekratka.« Zmagovalec Žan Brinovšek je gasilec in športnik. Treninge motokrosa je letos dal malo na stran, saj si želi jeseni vpisati na mariborsko medicinsko fakulteto, zato mora sedaj vso energijo posvetiti učenju in maturi. »Medicina me je začela zanimati prav zaradi moje športne kariere; videl sem veliko poškodb, tudi sam sem jih imel nekaj. Zato se bom res potrudil, da postanem zdravnik,« nam je povedal simpatični gimnazijec, ki je pozornost žirije pritegnil zaradi izvirnega metuljčka. »Brat, ki gre v lesarsko šolo, se je ponudil, da mi izdela lesenega. Ta se ni posrečil. Potem pa se je dela lotil oče, ki ima veliko ročnih spretnosti. Izdelal mi je res unikatnega, kovinskega. Sicer pa se nisem veliko vpletal v izbiro obleke, bolj se je angažirala mama. Seveda pa sem povedal svoje želje. Potem smo šli družinsko v Ljubljano in kupili vse, kar sem potreboval. Ples je bil zame nepozabno doživetje, ki je prehitro minilo, mogoče bi lahko kaj »popravil« pri samem plesu, drugega nič.« ■ Bojana Špegel Foto: Mira Zakošek Po koncu prireditve smo se posladkali s sadno torto, ki so jo pod mentorstvom profesorice Simone Pompe spekli dijaki zaključnega letnika programa Pomočnik v biotehniki in oskrbi. Nanje je ponosna tudi ravnateljica Mateja Klemenčič. Zmagovalca sta takoj po razglasitvi prejela čestitke protikandidatov. Vsi finalisti pa so dobili bogate nagrade. Program prireditve je bil dokaz več, kako ustvarjalni so dijaki velenjskega Šolskega centra. Da so prav vsi finalisti izbora dobili lepa darila, še posebej pa so izstopala darila zmagovalcem, so poskrbeli sponzorji akcije. Zmagovalca sta prejela darilni košari velenjskega župana Bojana Kontiča. ki akcijo podpira vse od začetka. Glavno nagrado - vikend paket - je prispeval Rekreacijsko-turistični center Golte. Velenjska umetnica Maja Lesjak Gavriloska jima je podarila umetniški sliki s podobo Malepale. Nekaj daril, ki so se skrivala v vrečkah vseh finalistov, so prispevali Športno-rekreacijski zavod Rdeča dvorana, Športni park Jezero, Frizerski studio MH - Marko Hriberšek, in Studio Jantar - kozmetične storitve, ki ju najdete v Nakupovalnem centru Velenje in trgovina Proteini. si, ki ima prostore v velenjskem Mercator centru. Nagrade sta prispevala tudi žalska fontana piva in podjetje Edicom iz Šentjurja, nekaj pa smo jih pripravili še v podjetju Naš čas. Prišli in dokazali, da zmorejo I Projekt za vzpodbudo rekreacije v prostem času Velenje, 14. aprila - »Čutim tvoj utrip, delim tvojo željo ... Doživi svojo olimpijsko izkušnjo in doseži svojo olimpijsko normo. Pridi in si dokaži, da zmoreš!« S temi besedami je Olimpijski komite Slovenije v petek popoldne vabil Šalečane na velenjski mestni stadion, kjer so skupaj z velenjsko športno zvezo pripravili prireditev Moja olimpijska norma. Gre za projekt, s katerim želijo spodbuditi slovenski narod h gibalni aktivnosti in rekreaciji v prostem času. Prireditev je bila dobro zastavljena, pa tudi zabavna. Vsem udeležencem projekta so omogočili, da so doživeli pravo olimpijsko izkušnjo. Pa ne le to; udeleženci so se preizkušali na plezalni steni in v zanimivih športnih preizkušnjah s športnikoma leta v MO Velenje Timom Kevinom Ravnjakom in Janjo Garnbret, ki bosta na naslednjih olimpijskih igrah zastopala barve Slovenije. Športni izziv so izkoristili predvsem mlajši udeleženci in se pri tem vidno zabavali. Starejši so lahko poiskali nasvet fiziotera- pevta, nutricionista in drugih strokovnjakov. Mize so obložili s sadjem, tudi voda je bila dostopna vsem udeležencem preizkušnje. S Cooperjevim testom so najprej izmerili telesno pripravljenost mlajšim udeležencem, ki so se vabilu odzvali res množično. Potem so prišli na vrsto še nekoliko starejši. a bš V športnem izzivu so se lahko udeleženci pomerili s Timom Kevinom in Janjo Garnbret. Uživali so vsi, tudi naj velenjska športnika. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE "^AS 20. aprila 2017 Univerza za tretje življenjsko obdobje zaključuje leto z izleti Člani univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje zaključujejo študijsko leto in se družijo na izletih po Sloveniji. Med drugim smo letos obiskali Dolenjsko, kjer smo si ogledali nove prostore Krke in bili navdušeni nad organizacijo vodilne farmacevtske firme. Seveda pa smo si ogledali tudi druge lepote te slovenske pokrajine in izvedeli veliko zanimivega o njeni zgodovini. Seveda tudi brez cvička in Slaka ni šlo ... Za to je med drugim poskrbel mentor enega od krožkov Franjo Jurovič. ■ M. S. Težave rešujejo preko Skypa Krožek urejanje digitalne fotografije, ki deluje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje pod mentorstvom Leopolda Hočevarja, je v avli Mestne občine Velenje pripravil razstavo »Srečujemo jih, a jih ne opazimo«. Mentor je v najavi krožka septembra lani zapisal: »Za krožek je zaželeno, da ima vsak poleg digitalnega fotoaparata prenosni računalnik, ki ga uporablja na urah krožka, tako da bo veliko manj težav doma.« Krožek so začeli z osnovami računalništva, komunicirali po elektronski pošti, na urah reševali vprašanja in pregledovali izdelke. Skype, program za video komuniciranje preko računalnika, jim je olajšal delo, kadar so prišli do težav doma. Vadili so ob pregledovanju fotografij, se pogovarjali o njihovih dobrih lastnostih in odpravljali slabosti. V avli Mestne občine Velenje so razstavljeni izdelki, ob katerih smo jim zaželeli še veliko ustvarjalnih druženj. Na začetku je mentor dejal: »Brez strahu, na koncu bomo znali vsi vse!« In mi, ki smo si razstavo že ogledali, smo jim navdušeno zaploskali! Razstavljajo: Biserka Bajec Leskovar, Marjetka Levar, Edita Petrovič, Božo Jelen, Drago Pokleka, Franc Kompare, Ivo Likar, Edo Cehner, Karl Juhart in Stanislav Ževart. Razstava je na ogled do 8. aprila. a M. Skrt Največje bogastvo smo ljudje Bilo je čudovito sončno pomladno jutro. Člani angleškega krožka Univerze za III. življenjsko obdobje v Velenju smo se še zadnjič v tem šolskem letu zbrali na učni uri. Naša mentorica Fa-nika Sagmeister je tokrat izbrala bolj zabaven program dela. Proti koncu ure pa smo postali že kar malo vznemirjeni, saj smo vedeli, da je pred nami še zaključni izlet na Lopatnik. Naša najmlajša sošolka Valentina je organizirala srečanje z zanimivo Ano Biles. Gospa Ana je prišla iz Anglije in se zaljubila v Slovenijo in končno pristala na Lopatniku. Kmetijo z razgledom, z veliko sonca in kozmične energije je poimenovala Veduna. Gospa Ana nas je očarala s svojo karizmo, pozitivno energijo in gostoljubnostjo. Predstavila nam je svojo življenjsko pot, interese, udejstvovanja ter nam na široko odprla vrata svojega čudovitega doma. Z njo smo uživali v pravi angleški čajanki, pili angleški čaj in okušali angleško pecivo ter se tudi sami predstavili njej. Imeli smo priložnost, da smo se malo ustavili, pogledali vase in spoznali drugačna razmišljanja in kulturo. V komunikaciji v angleškem jeziku smo se vsi zelo potrudili in skupaj ugotovili, da odhajamo domov bogatejši za veliko spoznanj. Bili smo si enotni, da smo največje bogastvo ljudje, naša različnost, vrednote in kultura. a Majda Venišnik Avtobusna postaja bo stara 50 let V Šoštanju so jo namenu predali 26. aprila leta 1967 Po odstranitvi Marije Rožno-venske leta 1952 je na Glavnem trgu v Šoštanju (današnjem Trgu bratov Mravljakov) nastalo postajališče za avtobuse. Zaradi povečanega prometa pa je bilo treba to prestaviti na primernejše mesto. Viktor Kojc je leta 1965 v Šaleškem Rudarju (danes Naš čas) zapisal: »Novo postajališče in hkrati parkirni prostor avtobusov je sedaj za bivšim kinom Kajuh ob Tovarniški cesti. Velik prostor, kjer so pred leti bila še razna skladišča in delavnice v provizoričnih barakah, je sedaj lepo izravnan in posut z belim peskom. V bližini je tudi ploščad za pranje avtomobilov, ki so jo sna postaja pri Hotelu Kajuhov dom, je bil potrjen 2. decembra 1966 na letni konferenci krajevnega odbora SZDL Šoštanj. Za gradnjo so se odločili: Krajevna skupnost, Krajevni odbor SZDL in Turistično olepševalno društvo kot investitor izgradnje postaje. Zasnova avtobusne postaje je predvidevala poleg uvoza iz smeri Velenja z obračališčem pri olepševalnega društva. Povedal je, da je bil med hotelom in sedanjo avtobusno postajo nekoč manjši zidan objekt (kiosk), ki ga je bilo potrebno odstraniti. Tega je leta 1936 zgradil slaščičar Ivan Movh starejši. Odstraniti je bilo potrebno tudi nekaj kostanjevih dreves. Pri načrtovani gradnji postaje so se pojavile težave zaradi bližine železniškega Vprvih dneh po izgradnji. (fotografiji hrani Muzej Velenje) pred leti naredili z udarniškim delom člani Avto-moto društva Šoštanj«. Čakalni prostor za potnike je bil v stavbi (veži) nekdanjega kina Kajuh. Lastnik tega prostora je bilo Trgovsko podjetje Zarja. Leta 1983 in kasneje leta 1986 so na tem mestu zgradili stanovanjske bloke. Ob tem je treba omeniti, da so 4. julija 1960 odprli prenovljeni gostinski lokal, ki se je takrat uradno preimenoval v Hotel Kajuhov dom Šoštanj. Tedanje vodstvo hotela si je ves čas prizadevalo, da se jim avtobusna postaja približa. V tem so videli priložnost, da oskr-bijo potnike in s tem pridobijo tudi nove goste. Predlog, da se zgradi avtobu- železniški postaji tudi prostore za poslovalnico Izletnika Celje, Cvetličarno, Turistično pisarno, v kateri bo tudi prodajalna spominkov (ta se je pozneje spremenila v trafiko). Predvidene so bile tudi klopi in sanitarije za potnike. Glavni projekt avtobusne postaje je izdelal konstrukcijski oddelek splošnega gradbenega podjetja Vegrad. To podjetje je postajo tudi zgradilo. Kovinsko konstrukcijo so izdelali v Velenju pri podjetju Chrom metal. Predstavnik Izletnika iz Celja je 26. aprila 1967 prerezal slavnostni trak in predal avtobusno postajo namenu. Nekdanji direktor hotela Kajuhov dom Stanislav Dolar je bil v tistem obdobju tudi predsednik Turističnega industrijskega slepega tira, ki ga je takrat za svoje potrebe uporabljala Tovarna usnja Šoštanj. Sporazum o odstranitvi tira je bil sklenjen na Prevaljah, kjer so imele Jugoslovanske železnice svoj sedež. Avtobusna postaja je bila med drugim zgrajena tudi iz večine sredstev turistične takse gostov hotela Kajuhov dom. Za dodatna sredstva je Turistično olepševalno društvo Šoštanj, ki je bilo investitor izgradnje postaje, najelo posojilo v višini 12 milijonov takratnih dinarjev, celotna vrednost postaje pa je bila ocenjena na 18 milijonov. Turistično olepševalno društvo je postajo po izgradnji dalo v najem Izletniku Celje. Od najemnine je društvo del sredstev vložilo v izgradnjo teniškega igrišča ob vili Široko in pomagalo pri ureditvi Napotnikove galerije na osnovni šoli Biba Rock. Avtobusno postajo je Krajevna skupnost Šoštanj obnovila leta 1992. Od začetne izgradnje postaje pa je minilo že petdeset let. a Rajko Zaleznik Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 15 ZDRAVJE 15 higiene dobro poskrbljeno 20. aprila 2017 «aWAS Za zdravje ustne V Zobozdravstvu Zdravstvenega doma Velenje trenutno vpisujejo trije za odrasle in dva za mladino Milena Krstič - Planine Velenje - Renata Lamot, zobozdravnica in vodja enote Zobozdravstva velenjskega Zdravstvenega doma, se z njim in njegovimi storitvami srečuje že od otroštva. V njem najprej v Zdravstveni postaji Šoštanj, za tem v Zdravstvenem domu Velenje je dobila tudi prvo službo zobozdravnice, odšla na triletno specializacijo in se vrnila. Pravi, da se je kolektiv po menjavi generacije močno pomladil. V enoti Zobozdravstva je danes zaposlenih 13 zobozdravnic in zobozdravnikov, od tega ena v Šmartnem ob Paki in dva v Šoštanju. Dovolj? »Predvsem optimalno in predpisano po programu zdravstvene zavarovalnice.« Čakalne dobe? »Te so dinamičen proces. Spreminjajo se. Trudimo se, da bi bile čim krajše. Dostopnost do zobozdravnika za paciente z bolečinami pa je takojšnja, ker imamo tako organizirano urgentno službo. Čakalne dobe se pojavljajo pri uveljavljanju pravic v primeru protetič-nih nadomestkov, za katerega programe na letni ravni predpisuje zavarovalnica.« Odrasle vpisujejo trije Koliko časa traja, da pacient pride do izbranega zobozdravnika? »Odrasli lahko trenutno izberejo med tremi zobozdravniki, na mladinskem zobozdravstvu vpisujeta dve zobozdravnici. Vsi drugi že presegajo kvoto. Tisti, ki pokliče po telefonu ali potrka na vrata zobozdravnika, ki vpisuje, bo takoj dobil datum za prvi pregled.« Kakšno zobozdravstvo si želijo v lokalnih skupnostih, ustanoviteljicah javnega zavoda? »Javno zobozdravstvo in čim večjo dostopnost občanov do teh storitev. Zato si želimo pridobiti specializacijo iz or-todontije in odpreti novo ambulanto pa-rodontologije.« > Vlaganja opredelijo z letnim finančnim načrtom, ki ga potrdi svet zavoda. Kar je povezano z denarjem. »Vse se začne in konča pri denarju. Trenutno pa ne vidimo kakšne posebne ovire za načrte, ki jih imamo. Imamo tudi kandidatko za specializacijo orto-dontije, a traja tri leta. Težko že čakamo, da se vrne, ker jo res potrebujemo. Določena finančna sredstva so potrebna tudi za opremo specialistične ambulante. Vlaganja vsako leto opredelimo s finančnim načrtom, ki ga pred tem potrdi (ali pa ne) svet javnega zavoda.« Koliko pacientov v enem dnevu? To vprašanje nima enoznačnega odgovora, odvisno je od postopkov in faz, ki terjajo določen čas. Prvi pregled traja denimo od 10 do 15 minut, brušenje prevlek pa lahko tudi uro in pol. Kako pa ste z opremljenostjo ordinacij zadovoljni nasploh? »Ta je dobra, trudimo se, da bi si bile primerljive. Vlagamo v nove tehnologije, nove materiale, iz leta v leto širimo ponudbo.« Nastavki za odlično preventivo so dani Preventiva? Kako je ta urejena? »Preventivno delo velenjskega zobozdravstva je odlično. Osnove mu je postavila specialistka Ivana Jevšek in na tem gradimo. Preventivnemu delu je postavila zelo visoke standarde, zaradi česar smo bili pogosto - in smo še - zgled drugim, sama pa je bila za to deležna številnih nagrad in priznanj. Preventivne sestre obiskujejo vrtce in šole. Izvajajo predavanja, delavnice za starše, otroke učijo higiene ustne votline, uporabo zobne ščetke ... Vrtce obiskujejo tudi zobozdravniki, otroci iz vrtcev pa prihajajo k nam, da spoznajo naše delo, pogledajo v ordinacijo .... Pomemben podporni steber preventivnemu delu pa so otroške zobozdravnice, ki redno izvajajo sistematske preglede za vse osnovnošolce. Otroci imajo možnost priti do zobozdravnika dovolj zgodaj. Učinki preventivnega dela se pokažejo kasneje. »To je naložba za prihodnost! Če otroke že v rani mladosti naučimo, tako kot abecede, da je zobna ščetka zjutraj in zvečer kultura, ki jo je treba vzdrževati, bodo to osvojili. Tudi kak-^ šen najstnik, ki mu včasih interes za to za krajši čas pade. Če vseskozi skrbi za higieno, bo prehod iz otroškega zobozdravstva na odraslo zelo eleganten, zobozdravnik pa bo opravljal samo kontrole.« Nekateri iz strahu odlašajo Kolikšen delež pacientov iz doline redno prihaja na kontrole, koliko je takšnih, ki odlašajo predolgo? »Natančnih podatkov o tem nimamo. Imamo podatke o tem, koliko je vpisanih, a tudi ti niso samo iz Šaleške doline. Veliko jih k nam prihaja od drugod. Tudi pacienti iz Šaleške doline imajo lahko izbranega zobozdravnika drugje. Verjetno jih pa kar nekaj tudi iz strahu ne obišče zobozdravnika pravočasno.« Se strah kaj spreminja, ga je s sodobnimi pristopi kaj manj? »Za paciente, govorim iz lastnih izkušenj, je najtežje prvo srečanje. Če je to pozitivno, če začutijo, da jim zobozdravnik želi dobro, jim bo pomagal po- novno vzpostaviti zdravje ustne votline, se vzpostavi zaupanje. Pacienti se potem običajno zelo držijo svojega zobozdravnika in ga ne menjajo kar tako.« Kar nekaj storitev je doplačljivih. Je to lahko razlog, da ne pridemo blizu? »Nekaj storitev je treba doplačati, nekatere pa plačati. Ceniki so izobešeni na vratih ordinacij. O njih pacienta sestra obvesti tudi pred začetkom del. Dopla-čljive so recimo bele zalivke v področju kočnikov, nadstandardne storitve, kot so >»Če je skrb za higieno ustne votline otroku privzgojena, bo kot odrasel prihajal k zobozdravniku le na kontrole.« keramične prevleke v mostičkih ... Ne morem pa reči, da zaradi tega pacienti ne bi prišli blizu. Osnovne pravice so pacientom od zavarovalnice dane, na njih se potem dogovarjamo za dostopnost ali nivo materialov, ki jih želijo imeti.« Zobozdravstveni turizem bo vedno obstajal Mnogi se odločijo za obisk zobozdravnika na tujem, ker gre hitreje in tudi ceneje je kot pri nas. Kaj vi mislite o tovrstnem turizmu? »Zobozdravstveni turizem bo vedno obstajal. Tistim, ki ga uporabijo, svetujem, da preden se podajo na pot, se temeljito pozanimajo o vsem, kar je povezano s tem, o kakovosti storitev, materialih in kontrolah, saj je stanje v ustni votlini potem treba tudi vzdrževati. Pozanimati se je treba o tem, če se kasneje pojavijo bolečine ali morebitne nevšečnosti, kdo je odgovoren za opravljeno delo in kako to odgovornost izkazati.« ■ Renata Lamot: »Trudimo se za čim krajše čakalne dobe.« Vsak dan je nov, a isti boj Kakšne izzive v vsakdanje življenje prinese depresija, je ob svetovnem dnevu zdravja, ki je letos (7. aprila) potekal z geslom Spregovorimo o depresiji, povedala 36-letna Velenjčanka Tina Felieijan »Ko se bolezen začne, je tako in tako ne prepoznaš,« je začela zgodbo, ki jo živi že 15 let. »Sploh ne vem, kaj se je zgodilo,« je dejala za tem, ko je po spominu iskala razloge za to, da je kar naenkrat postala »grozno utrujena. Spustila sem rolete in kar ležala bi.« Tesnobni trenutki brez pravega razloga so postajali vse pogostejši. »S prijateljicami smo šle zvečer ven, se pogovarjale, vse je bilo v redu. Nakar me je zgrabilo v prsih. Morala sem domov. Obrnila sem se in tekla do doma, vmes pa jokala, ne da bi dobro vedela, zakaj jočem.« Kakšno leto se z nenadnimi občutki otožnosti ni posebno ukvarjala, tudi drugi niso opazili, da nekaj ni v redu. Naposled »Ne osamljen - sam si. Imaš ljudi okrog sebe, ampak zaradi stiske, ki je v resnici ne moreš z nikomer deliti, ker te nihče ne more zares razumeti in ti pomagati, se počutiš, kot da si sam. In tudi samo sam si lahko pomagaš, kar je najtežje. Včasih slišim koga reči: ja, naj si 'poštima' v glavi. Saj bi si, če bi si lahko!« jo je mama spravila k zdravniku, preden bi bilo prepozno. Ugotovili so, da se ji je podrl hormonski sistem in povzročil kemično neravnovesje v telesu. Sprožilec iz okolja, ki ga nikoli ni zares identificirala, je povzročil notranjo eksplozijo, ki se nikoli ni povsem polegla. Vsak dan se bori z novim dnem »Depresivni ljudje smo dobri igralci. Kdor me pozna, pa ne ve, da sem depresivna, ne bi nikoli uganil. Načeloma sem vedno nasmejana, dobre volje, komunikativna. Ampak v sebi vsak dan posebej bijem veliko bitko za to, da sem v redu.« Živi iz dneva v dan. Ena obdobja so slabša, druga boljša. »Ko greš zvečer spat, nikoli ne veš, kako se boš počutil naslednji dan. In ko se zjutraj zbudiš, si rečeš: dobro, nov dan je, zdaj pa ga je treba preživeti. Eni so boljši, drugi slabši. Odvisno od tega, kaj se ti je zgodilo včeraj ali danes in te je vrglo iz tira. Sčasoma ugotoviš, kaj so sprožilci, nikoli pa ne veš, kakšna bo tvoja reakcija nanje. Primer: po porodu sem ležala v sobi z mamico, katere deklica je ves čas jokala. Prvi dan sem bila še v redu, čeprav sem v prvem trenutku, ko sem dobila otroka na prsi, prej kot veselje občutila stisko in skrb. Naslednji dan me je kar naenkrat, v enem trenutku, začelo stiskati v prsih. Kar nekaj časa sem se borila s poporodno depresijo.« Tudi kar je za vsakogar del vsakodnevne rutine, je lahko zanjo zaradi negativnih misli o prihodnosti in treme pred njo velik izziv. »Na poti v službo se ves čas sprašujem, kako bom opravila te in one obveznosti, kako bo potekal sestanek s to in ono osebo, kako bom uredila papirje, čeprav sem jih že tisočkrat. In ko to opravim, me že skrbi, kako bo naslednjič.« Kljub temu pa je poleg družine prav služba tista, zaradi katere zmore premagati strah, stisko, ki jo včasih ohromi. »Se zgodi, da sem popolnoma nesposobna za karkoli. Ničesar ne morem početi, samo spala bi. Če ne bi imela službe in otroka, tudi bi. Ampak zaradi zahtev v službi in družini funkcioniram, ker drugače ne gre. Moram vstati, moram skuhati, moram se igrati. Podpora najbližjih je zelo pomembna. Prav tako pa tista 'brca', ko jo potrebuješ. Ampak vse v pravem trenutku.« Depresija je tako velik izziv tudi za družinski krog, prijatelje, sodelavce. Njeni najbližji vedo, da je depresivna. Ne vedo pa, s čim se spopada. Depresija je še vedno tabu Poudarja, da si je ob znakih depresije treba poiskati (zdravniško) pomoč in podporo. Čeprav je to psiho-fizično stanje še Podatki nacionalnega inštituta za javno zdravje Medtem ko se je v obdobju 2008-2015 v povprečju za 34 odstotkov znižalo število pacientov, starejših od 20 let, ki so prvič poiskali zdravniško pomoč zaradi depresivne epizode, se je za 47 odstotkov zvišalo število mladostnikov in odraslih z reakcijo na hud stres in prilagoditveno motnjo. Če se je za 18 odstotkov znižala stopnja hospitalizacij odraslih zaradi depresije, pa se je število izdanih receptov za zdravila za zdravljenje depresije povečalo za 28 odstotkov. vedno tabu, ga ne bi smeli skrivati ali se ga celo sramovati. »Jaz že 15 let jemljem tablete, pa se da z mano prav tako normalno pogovarjati, normalno se obnašam, po ničemer ne izstopam. Priznam pa, da na razgovoru za novo službo, denimo, ne bi povedala, da sem depresivna. Pa ne zato, ker to sicer skrivam. Ampak zato, ker se ljudje tega ustrašijo, te stigmatizirajo in drugače obravnavajo. Ne bi tajila iz sramu, ampak iz strahu.« a Elektro in telekomunikacijske storitve Optične in komunikacijske instalacije Prijetne prvomajske praznike! Kersnikova 13, Velenje T 03 620 94 00 M 041 260 670 www.scr.si ! Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "«WAS 20. aprila 2017 Se vedno brez spomladanske zmage ob jezeru Mariborov igralec Luka Zahovic se je prebudil v Velenju (1 : 0) -Rudarjevega prvega strelca Dominika Glavine žoga že pet krogov ne uboga Po dveh gostujočih zmagah (v Radomljah in Krškem) so nogometaši Rudarja spet lažje zadihali in skupaj s svojimi ljubitelji upali, da si bodo proti vodilnemu Mariboru morda priigrali prvo spomladansko zmago na svojem igrišču, čeprav bi bili gotovo zadovoljni tudi s točko. Najbrž so se tudi zavedali, da bo to obrambni igralci zelo težko shajali z napadi gostov, izkazal pa se je vratar Matej Radan. Med domačimi je najnevarnejši strel proti Jasminu Handanovicu v prvem polčasu sprožil Klemen Bolha, vendar je žoga z več kot 20 metrov zletela čez prečko. Gostje so nato s precej sreče pove-dli. V gneči v domačem kazen- s predstavo celotnega moštva, ker smo osvojili tri izredno pomembne točke v boju za naslov. Povsem zasluženo smo zmagali, ves čas tekme smo bili boljši tekmec proti dobri ekipi Rudarja. Dobro smo se pripravili nanje. Zelo nevarni znajo biti, če jim dovoliš, da razvijejo svojo igro. Fantje so tekmo odigrali težko, ker so gostili 'ranjeni' Maribor, ki je ostal brez načrtovane uvrstitve v finale slovenskega pokala. S skupnim rezultatom 3 : 2 mu je to preprečila Olimpija. V Stožicah je zmagala z 2 : 1, v Ljudskem vrtu na povrtani tekmi pa je bilo 1 : 1. Toda nič od želenega. Po 29. krogu je njihovo dihanje spet oteženo. Maribor, ki je pred tem v Krškem in Kopru osvojil skupaj le dve točki, je z Rudarjevega igrišča ob jezeru odnesel celo kožo. Zmagal je z 1 : 0. Med sobotno tekmo naj bi bil zanimiv tudi dvoboj med domačim igralcem Dominikom Gla-vino, do tega kroga najboljšim strelcem lige, in drugim na tej lestvici, gostujočim Luko Zaho-vičem. Dobil ga je napadalec gostov, ki pred tem na šestih tekmah ni zadel. Na sobotni pa je v 39. minuti premagal vratarja Mateja Radana, kar je bilo dovolj za vse tri točke. V prvem polčasu so Rudarjevi Pred Elektro kvalifikacije Košarkarje Elektre čakajo še pred prvomajskimi prazniki kvalifikacije za obstanek v drugi slovenski državni ligi. Pomerili se bodo s Hrastnikom, tretjeuvrščeno ekipo tretje lige. Prva tekma bo to soboto v Hrastniku, povratna pa v torek, 25. aprila, ob 19. uri v Športni dvorani Šoštanj. Košarkarji si želijo bučne podpore s tribun, zato vabljeni, da jih podprete. ■ skem prostoru se je žoga odbila do nepokritega Zahovica. Mari-borov najboljši strelec pa jo je poslal v desno stran Radanove-ga gola. V drugem polčasu so bili domači povsem enakovredni gostom in bili že v uvodnih minutah na pragu izenačitve, a niso uspeli. Tudi v nadaljevanju so bile še priložnosti na obeh straneh, vendar je ostal rezultat nespremenjen. Po prikazanem bi si domači zaslužili točko. Mariborovi igralci so sicer imeli žogo nekoliko več v posesti, kar je pred tekmo tudi pričakoval domači trener Vanja Radinovic, tudi razmerje strelov v okvir vrat je bilo za odtenek, 8 : 7, v njihovo korist, a domači igralci niso bili nadigrani. Pomembne točke v boju za naslov Trener Maribora Darko Mila-nic: »Presrečen je Luka, ker je po dolgem času zadel, presrečni so navijači in sem seveda tudi sam zelo zrelo. Dobro smo nadzorovali potek igre in imeli še nekaj nevarnih akcij, po katerih bi lahko zadeli.« Igra vliva upanje Vanja Radinovic, Rudarjev trener: »Ekipa Maribora je pokazala, zakaj je s tako prepričljivo prednostjo na prvem mestu. Zasluženo je zmagala. Odločila je večja kakovost njihovih igralcev. Tudi mi smo imeli nekaj svetlih trenutkov, nekaj priložnosti, ki pa jih nismo izkoristili. Ne moreš si dovoliti takšnega luksuza, da jih proti moštvu, ki je boljše od tebe, izpustiš oziroma zapraviš. Vendar pa naša igra proti našemu najboljšemu moštvu vliva upanje za naslednje tekme, ob tem, da pač moramo izboljšati učinkovitost.« V naslednjem krogu (22. 4.) bo Rudar gostoval v Kopru. ■ S. Vovk Po dolgem času vsaj točka V 19. igralnem dnevu v 3. slovenski nogometni ligi - sever so nogometaši Šmartna 1928 na svojem igrišču igrali neodločeno 2:2 z Dravogradom, po prvem pa so vodili z 2:0. Z golom Matevža Lenoška so povedli že v prvi minuti. Po slabih dvajsetih minutah je tekme Jure Gojz-dnik z uspešno izvedeno enajstmetrovko, povišal na 2:0. V drugem polčasu gostitelji niso ponovili igre iz prvega. Po desetih minutah je prav tako z enajstih metrov na 1:2 znižal Davor Ro-gina, isti igralec pa je sredi tega dela igre še drugič premagal domačega vratarja in postavil konč- ni izid tekme. To je bila šele deseta točka Šmarčanov. Doslej so trikrat zmagali in enkrat igrali neodločeno. Kljub tej točki se je njihov zaostanek na zadnjem mestu za predzadnjim Lenartom povečal na pet točk. Moštvo iz središča Slovenskih goric je namreč nepričakovano visoko, kar s 4:0, premagalo Šmarje pri Jelšah. Vodilni Maribor si je zmago s 3:2 nad Fužinarjem zagotovil šele v sodnikovem dodatku. Prednost pred drugi Rogaško, ki je z Brun-švikom igrala le 1:1, je s tem povišal na petnajst točk. ■ vos Celjanom dvajseti pokalni naslov Gorenje spet nemočno proti večnemu tekmecu, do tretjega mesta šele po dveh podaljških v dvoboju v Ribnico Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se prejšnjo nedeljo po končanem dvodnevnem sklepnem pokalnem turnirju v Mariboru veselili jubilejne, že dvajsete lovorike. V finalni tekmi so s 36 : 28 premagali gostitelje, rokometaše Branika, v polfinal-ni tekmi dan prej pa so bili spet usodni za Gorenje. Premagali so jih s 26 : 23. Velenjčani so na tej tekmi nerazumljivo slabo igrali v prvem polčasu, po katerem so zaostajali za neverjetnih osem golov. V nadaljevanju so pivovar-ji upočasnili igro, kar bi se jim skorajda maščevalo, Velenjčani pa zaigrali veliko bolje kot v prvem delu. Dvakrat so se jim približali na dva gola razlike. Več niso zmogli in sprijazniti so se morali z novim porazom v dvo- boju z večnim tekmecem, ki ga v zadnjih sezonah nadvse uspešno vodi nekdanji trener in igralec Velenjčanov Branko Tamše. V drugi polfinalni tekmi prvega dne turnirja so bili gostitelji, ro-kometaši Branika, kar za deset golov boljši od Rika iz Ribnice (33 : 23). Tako je Velenjčanom in Ribničanom ostal boj za tretje mesto. Moštvo z ribniškega polja je Šalečane zelo namuči-lo. Njihov odpor so zlomili šele po dveh podaljških in zmagali s 37 : 35. Trenerja Boruta Plaskana, ki bo po končani sezoni svoje mesto zapustil nekdanjemu hrvaškemu selektorju Željko Babicu, čaka v naslednjih dneh veliko dela, če želi rešiti sezono z osvojitvijo vsaj prvenstvene lovorike. Pred začetkom sezone sta bili na seznamu njihovih želja osvojitvi obeh naslovov. Morda mu bo sedaj pri tem s kakšnim nasvetom pomagal tudi Babic. S tem naslovom bi bil neuspeh v pokalu (in v ligi Seha) povsem pozabljen. Večna tekmeca se bosta udarila že v sredo, 26. aprila, ob 18. uri v velenjski Rdeči dvorani v 5. krogu končnice. Pokal Slovenije: Polfinale (sobota, 15. aprila): Celje Pivovarna Laško - Gorenje 26:23 (18:10); Maribor Branik -Riko Ribnica 32:23 (16:7); Finale (nedelja, 16. aprila): Celje Pivovarna Laško - Maribor Branik 36:28 (18:14); tekma za 3. mesto: Gorenje Velenje (po podaljških) - Ribnica 37:35 (16:16, 28:28, 29:30, 31:31, 34:32) Gorenje Velenje: Baznik, Ferlin (13 obramb) in Zaponšek (6 obramb), v vratih, Cehte 1, Medved 3,Haseljic, Ovniček 4, Stojnic 1, Tokic 1, Mitrovic 4, Potočnik 6, Golčar 6, Kleč, Gams 2, M. Nosan, Brumen 9. Trener: Borut Plaskan. ■ S. Vovk Gorenje : Pivovarna Laško Celje sreda, 26. aprila, ob 18. uri, Rdeča dvorana Trener kljub zmagi nezadovoljen Rudarke proti Velesovkam povedle s 3 : 0, nato zaigrale preveč nezbrano Po štirinajstdnevnem premoru so spomladanski del prvenstva nadaljevale tudi članice. Velenjske nogometašice so gostile Ve-lesovke in jih premagale s 3 : 1, vendar trener Dušan Uršnik ni bil povsem zadovoljen z njihovo igro. Prvih dvajset minut sta bili ekipi v živahni in odpri igri enakovredni, obenem pa nobena ni resneje ogrozila nasprotne vratar-ke. Nato so rudarke postajale vse bolj nevarne in po dveh hitrih akcijah so v razmiku dobrih deset minut dvakrat zadele: za 1 : 0 Izabela Križaj v 23. minuti, na 2 : 0 pa je v 34. povišala Simona Jelovšek. To je bil tudi izid prvega polčasa. Ko je v 60. minuti morala gostujoča vratarka po zadetku Isabelle Pleterski tretjič pobirati žogo iz svoje mreže, je bilo pričakovati, da bodo Velenj-čanke zaigrale še bolj v poletu. Zgodilo pa se je nasprotno. V tej želji so zaigrale preveč nezbrano, sledile so napake in eno od njih je z lepim golom izkoristila gostujoča napadalka. Z zelo na- Prva liga TS, 29. krog Rudar Velenje - Maribor 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Zahovič (39.). Rudar Velenje: Radan, Iharoš, Zec, Billong, Mužek, Bolha, Pišek (od 71. Lotrič), Črnčič (od 76. Grbic), Glavina, Vručina (od 87. Bokalic), Mary. Drugi rezultati: Gorica - Celje 1:1 (0:1), Aluminij - Koper 2:2 (0:1), Domžale - Krško 5:3 (4:1), Olimpija - Radomlje (0:0). Vrstni red: 1. Maribor 64, 2. Olimpija 49, 3. Domžale 48, 4. Gorica 45, Celje 41, 6. Koper tančnim lobom je žogo čez Zi-licevo poslala za njen hrbet. To je bil tudi zadnji gol na tej tekmi. Po tem golu so rudarke zelo popustile in Velesovke so se kar dvakrat znašle pred vratarko Zi-lic, ki je z odličnim posredovanjem ohranila svoja vrata nedotaknjena ter preprečila, da bi gostje morda celo izenačile. Dušan Uršnik, trener domačih: »Bolje smo igrali kot na uvodni tekmi, vendar se še vedno pozna, da nimamo kolektivne igre. Resda smo zmagali, vendar je bilo v naši igri preveč napak, ki pa jih na srečo, razen enkrat, nasprotnice niso izkoristile. Sedaj TAKO so igrali 38, 7. Rudar 35, 8. Krško 30, 9. Aluminij 29, 10. Radomlje 11. 22. krog (22. 4.): Koper - Rudar Prva SŽNL, 14, krog Rudar Škale - Velesovo 3:1 (2:0) Strelke: 1:0 Izabela Križaj (23.), 2:0 Simona Jelovšek (34.), 3:0 Isabella Pleterski (60.), 3:1 Manca Smolnikar (70.). Zilic, Zagajšek, Jevtic, a Križaj, Lukek, Agrež, Maksimovic (od 89. Maksimovic), Jelovšek (od 80. Tič), Pleterski, Bric, Turkanovic. je pred nami dvoboj z Ankaran-čankami. Z njimi smo se srečali že v pokalni polfinalni tekmi. Bile so trde nasprotnice. To pričakujem tudi v boju za prvenstvene točke, saj so se okrepile s štirimi Italijankami in Srbkinjo, pa tudi novi trener je Italijan. Prepričan sem, da se bomo na to tekmo dobro pripravili, da bomo še boljši, kot smo bili na polfinalni tekmi, na kateri smo zmagali 'samo' z 1 : 0. Tudi takšna zmaga je bila dovolj, da smo uresničili našo veliko željo: spet bomo zaigrali v finalu pokala Slovenije.« ■ S. Vovk Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Krim - Fužinar 1:1 (1:0), Te-leing Pomurje Beltinci - Maribor 13:0 (8:0), Ankaran - Ajdovščina 6:0 (2:0), Moje-lece.si Radomlje - Olimpija 0:2 (0:0) Vrstni red: 1. Olimpija 42, 2. Beltinci 39, 3. Rudar - Škale 25, 4. Radomlje 24, 5. Fužinar 21, 6. Krim 19, 7. Maribor 16, 8,. Ankaran 10, 9. Velesovo 6, 10. Ajdovščina 4. 15. krog (23. 4., 16.30): Rudar - Škale - Ankaran Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 17 20. aprila 2017 ŠPORT 17 Teče z namenom Tek je človekovo naravno gibanje s številnimi pozitivnimi učinki na vsakdanje življenje Tina Felicijan Preden je Bogomir Dolenc postal ekstremni tekač, je bil običajen posameznik, ki se je posvečal poslovni karieri in bolj malo razmišljal o zdravem načinu življenja. V nekem trenutku pa si ni bil več všeč takšen, kot je bil - niti od zunaj niti od znotraj. Tok njegovega življenja je spremenil en stavek, ki ga je slišal na nekem predavanju o zdravem načinu življenja: »Če si vi ne boste vzeli vsak dan deset minut zase - kdo pa si bo?!« Začel je intenzivno razmišljati o tem, kaj in kdaj je, koliko se giblje, da bi izgubil odvečne kilograme, ki jih je leta 2012 imel precej. V prvih šestih mesecih je izgubil kakšnih osem kilogramov. »Tega sem se lotil počasi in z vsakim korakom se je počutje izboljše- valo. Doma sem si pripravljal obroke, ki sem jih naslednji dan nesel v službo. Začel sem se udeleževati rekreativnih tekov in kmalu ugotovil, da ne znam teči. Odločil sem se, da bom začel trenirati tek, in tako postopoma dosegel cilj na prvem polmaratonu. Ta občutek, da nekaj delam zase, mi je postajal vedno bolj všeč.« Trud za zdravo prehrano in gibanje se je obrestoval tudi na drugih področjih. »Začel sem razmišljati bolj pozitivno in jasno, otresal sem se stresa predvsem iz delovnega okolja, oblikoval sem svoje cilje,« je Bogomir Dolenc predstavil uvod v nov način življenja, katerega sestavni del vsakdana je tek. Vsaka daljša razdalja je nov izziv Sčasoma sije Bogo zadajal vedno večje tekaške izzive, na katerih je spoznal ekstremiste, ki so ga še bolj motivirali. Kar je nekoč bila prostočasna aktivnost, je postala navada in resen trening. Ne le za telesno, ampak predvsem za psihično vzdržljivost. »80 odstotkov uspeha je v miselnosti, preostali del pa v kakovostnih > Bogomir Dolenc: »Tečem, da lahko komu pomagam. To je moje poslanstvo.« Pri (ekstremnem) teku je treba poslušati telo in izbrati sebi primeren način in tempo teka. treningih. Ob krizi, ko ti telo v obliki bolečine daje signale, da več ne zmore, greš samo z glavo naprej. Pred sabo imaš trud, ki si ga v to vložil, in cilj, ki je pred tabo,« pravi. Ugotovil je, da dlje, ko teče, lažje teče. Vedno pa teče s srcem. Poleg premagovanja razdalj in samega sebe ga namreč motivira tudi možnost, da s tem, ko teče, nekomu pomaga. Začel je sodelovati s skupino Never give up pri orga- nizaciji humanitarnih športnih prireditev in začel teči za dober namen. Teci z nami Poleg zbiranja startnin, prostovoljnih prispevkov in donacij na humanitarnih športnih prireditvah za pomoč ljudem v stiski je njegovo poslanstvo tudi širjenje zavedanja o pomenu zdravega načina življenja z zdravo prehrano in rekreacijo. »Spravite se v gibanje in nato vztrajajte,« nagovarja k odločitvi za 'deset minut zase'. »Poiščite si nekoga, ki vas bo pod- je odprta za vsakogar - tako za začetnike kot izkušene tekače.« Predvsem začetnikom svetuje, naj ne pretiravajo z opremo, ampak za začetek izberejo preproste tekaške čevlje in drugo osnovno opremo. Nato pa postopoma stopnjujejo svojo aktivnost in ne pretiravajo, da se ne poškodujejo. 42/42 Bogo si ves čas zadaja nove izzive in se s tem pripravlja na največjega, ki si ga je do sedaj zamislil. Leta 2018 namerava od avgusta do oktobra v 42 dneh pre- Do sedaj največji podvig je bil prvi Pikin ultra tek v Velenju, ko je Bogo v 24 urah pretekel 165 kilometrov. Lani oktobra je v 16 urah pritekel iz Trsta v Poreč. Odtekel pa tudi štiri maratone v šestih dneh. piral, ker boste v trenutku, ko boste skoraj obupali - vsakdo lahko pride do točke, ko ne vidi smisla tega, kar počne -, potrebovali nekoga ob sebi. Najbolje kakšno tekaško skupino. V Triatlon klubu Velenje se srečujemo vsak četrtek pri Avtokampu Jezero, odtečemo krog, naredimo tekaške vaje in se družimo. Skupina 'Teci z nami' teči 42 maratonov, s tem pa zbirati denar za bolne otroke. Zakaj? »Ker to lahko. In ker lahko tako nekomu pomagam,« je še dejal. Priprave, ki jih sestavljajo treningi moči s tekom, plavanjem in kolesarjenjem, je začel januarja lani. Prihodnji mesec pa ga čaka preizkus desetih maratonov v desetih dneh. a Priznanja za najboljše športnike Šoštanja Športna zveza Šoštanj po nekajletnem premoru obudila izbor najboljših športnikov leta - Prireditev so v torek pripravili v kulturnem domu Milena Krstič Planinc Tatjana Podgoršek Šoštanj, 18. aprila - V Kulturnem domu so v torek popoldan razglasili najboljše športnike občine Šoštanj v letu 2016. Športna zveza, ki ji predseduje Brina Skornšek, je po šestletnem premoru znova obudila priljubljeno prireditev z javno pohvalo najboljšim. Priznanje zaslužnemu športnemu delavcu za organizacijsko delo so namenili Alimpiji Košarkoskemu. > Po šestih letih vnovič javno pohvalili najboljše športnike Kar nekaj priznanj so namenili Osnovni šoli Karla Destovni-ka - Kajuha, kjer je šport »doma«. Šola je septembra lani prejela zlato priznanje za najbolj športno osnovno šolo v Sloveniji, priznanje, ki ga podeljuje Zavod za šport PS Planica. Za naj športnico in športnika šole sta bila prepoznana Neli Goršek in Tomaž Turinek. Priznanje za perspektivno športno ekipo so prejeli odbojkarska ekipa omenjene šole ter veterani 03- ekipa ulične košarke KK Elektra, priznanje za perspektivnega špor- Veliko tekmovanje v namiznem tenisu V soboto, 22. aprila, z začetkom ob 10. uri bo v velenjski Rdeči dvorani potekalo državno prvenstvo za veterane in rekreativne igralke in igralce namiznega tenisa. Pričakujejo do 150 tekmovalk in tekmovalcev iz celotne Slovenije v starosti od 30 do 80 let v kar sedmih starostnih kategorijah. Organizatorja prvenstva NTK Tempo Velenje in ŠRZ Rdeča dvorana Velenje vabita, da pridete v Rdečo dvorano in uživate v igri mojstrov - veteranov namiznega tenisa. Adventure race RADÍO VÉLGNJÉ Priznanja Športne zveze Šoštanj za najboljše športnike, športnice, ekipe v letu 2016: sedijo od leve proti desni: Jan Klobučar (priznanje je prevzela mama), Alimpije Košarkoski, Zoran Kedačič in Aljaž Osterc tnika šole KDK Šoštanj pa Mai Pokleka. Priznanje za športno--tekmovalne uspehe v ne olimpijskih športih je prejela ekipa pionirjev, mladincev in tekmovalcev orientacije Prostovoljnega gasilskega društva Lokovica, pohvalo za posebne dosežke v kategoriji športnikov veteranov Vladimir Riz-man (KK Elektra). Najboljša športna ekipa lanskega leta je Twirling klub Šoštanj, priznanje naj športnika -invalida je prejela Tjaša Lenko, priznanje perspektivna športnica so namenili Barbari Kladnik ter Tei Laznik, priznanje perspektivni športnik pa je Priznanje za naj športnico in športnika OŠ KDK: Neli Goršek in Tomaž Turinek prejel Jan Kosi, dobitnik priznanja športnemu trenerju za strokovno delo je prejel Zoran Kedačič, športnika leta 2016 v ob- čini Šoštanj pa sta postala Jan Klobučar in Aljaž Osterc. Na Adventure race se že pripravljajo Velenje - Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje je že najavilo 14. športno-avanturi-stično prireditev Adventure race Slovenia, ki bo potekala med 22. in 25. junijem. Avanturisti bodo lahko sodelovali v dveh kategorijah. V paru bodo lahko Balinanje Balinarji odigrali prvi krog Ta teden so se spet začela tekmovanja v balinarski Štajerski ligi upokojencev, in to po istem sistemu kot lani. To pomeni, da se igra v dveh delih v 1. in 2. ligi. V prvi ligi nastopajo ekipe DU Polzela, DU Konjice, DU Šentjur, DU Gorica, DU Premogovnik, DU Vinska Gora in DU Gorica. V drugi ligi pa DU Topolšica, DU Kavče, DU Dobrna, DU Vrbno iz Vrbice, DU Šmartno ob Paki in KU Gorenje. Skupaj torej 13 ekip. V prvi ligi je bilo v četrtek dopoldne prvo srečanje med Premogovnikom in gosti iz Šentjurja. Že na začetku je bilo čutiti premoč domačinov, ki so dvoboj tudi prepričljivo dobili z rezultatom 7 : 1. Ta dan so se zvrstila tudi ostala srečanja, od teh je bilo najbolj zanimi- premagovali 300 km dolgo progo, četverice pa se bodo soočile s 600 kilometrov dolgo progo, na kateri jih čakajo treking, kolesarjenje, veslanje, mestna orientacija, plezanje, spust po vrvi, soteskanje in plavanje. Predprija-ve so se že zaprle. Za zdaj se je najavilo enajst ekip iz Hrvaške, Češke in Slovenije. Vsi pari in ekipe, ki se še želijo udeležiti slovenske športne avanture Adventure race, pa imajo čas za prijavo še do 31. maja. ■ tf vo in razburljivo srečanje na Gorici, kjer so gostili sosede iz Velenja. Čeprav so imeli gostje premoč vtočkov-ni razliki, pa so se morali zadovoljiti le z delitvijo točk, saj je bil končni rezultat 4 : 4. Najbolj prepričljivo so tokrat zmagali domačini v Konjicah, ki so brez težav premagali goste iz Vinske Gore z rezultatom 8 : 0 in z veliko točkovno razliko. Ekipa Polzele je bila v tem kolu prosta. V drugi ligi sta v ponedeljek dopoldne prvi začeli dvoboj ekipi Gorenja in Šmartnega ob Paki. Gorenje je srečanje začelo prepričljivo, nato pa popustilo, a vendar zmagalo s 6 : 2. V četrtek je bila tekma na Dobrni, kjer so domačini zelo rutinirano premagali goste iz Topolšice, tudi z rezultatom 6 : 2. Tekma z Vrbico iz Vrbnega kot domačinom in gosti iz Kavč je bila zaradi zasedenosti igrišča namesto v Vrbnem najprej odigrana v Kavčah. Rezultat je bil 6 : 2 za Kavče. ■ T. F. ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika 20. aprila 2017 Poleg zakonov še posebna pravila Moto klub Packenstein iz Šmartnega ob Paki vstopil v 10-letnico delovanja - Številne poti Tatjana Podgoršek Moto klub Packenstein iz Šmartnega ob Paki je letos vstopil v 10-letnico delovanja. Šteje 34 članov, prihajajo pa iz občin Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki in Celje. Predsednik kluba Peter Podgoršek je povedal, da so ga ustanovili lastniki in ljubitelji dvoko-lesnikov zato, »ker se nekako nismo našli v drugih sredinah. Veljamo za malo posebne, čeprav se nam ne zdi, od ostalih društev pa se razlikujemo tudi po tem, da poleg zakonov, ki veljajo v cestnem prometu, veljajo v teh klubih še določena pravila. Član našega kluba lahko postaneš -na primer -, če uspešno opraviš enoletno pripravništvo. To pa pomeni, da se udeležuješ prireditev moto klubov po Sloveniji, dopolnjuješ svoje znanje o varnosti v cestnem prometu. Prav tako v času, ko imaš mentorja, ne moreš nositi na hrbtu znaka kluba. Med pravila sodi še to, da takrat, ko vozimo v skupini, nikogar v njej ne smeš prehiteti.« Lanska sezona, zagotavlja Podgoršek, je bila glede varno- sti uspešna, ker so člani kluba preudarni in umirjeni. Z dvoko-lesniki so se lani podali na številne poti. Med daljšimi je omenil potovanje v Bosno in Hercegovino, Srbijo, Andaluzijo, Portugalsko, Španijo, odpeljali so se do Moldavije, Ukrajine, Madžarske, Romunije. Prav tako jih je MODRO-BELA kronika Vlak vzel življenje Dobriša vas, 18. aprila - Potniški vlak, ki je vozil iz smeri Celja proti Žalcu, je na prehodu čez železniško progo, označenim z Andrejevim križem, trčil v osebno vozilo, s katerim je iz smeri Novega Celja pripeljal 19-letni voznik osebnega vozila in izsilil prednost vlaku. V trčenju je umrla 16-letna sopotnica na sprednjem sedežu. 19-letni voznik in 20-letni sopotnik sta se v trčenju izredno hudo poškodovala. Vsi trije so doma z območja Policijske postaje Žalec. Nasilen do partnerice Velenje, 17. aprila - Na velikonočni ponedeljek so policisti obravnavali nasilje v družini v Šmartin-skih Cirkovcah. Zunajzakonski partner je bil, kot so ugotovili med posredovanjem, do prijaviteljice že večkrat nasilen, zato bo moral svoja dejanja zagovarjati na sodišču. Kolesar hudo poškodovan Velenje, 17. aprila - V ponedeljek malo pred 17. uro se je na cesti med Gaberkami in Šoštanjem pri padcu hudo poškodoval mladoletni kolesar. Policisti so ugotovili, da je padel, ko je hotel zapeljati na pločnik. Izginili čevlji in kolo Šoštanj, 16. aprila - Velikonočno nedeljo si bo zapomnil Šoštanjčan, ki mu je neznanec izpred vrat stanovanja odtujil štiri pare čevljev. Ko je bil obut, je šel še v kolesarnico stanovanjskega bloka, kjer je ukradel nezaklenjeno črno gorsko kolo ne- Košarica Pesje, Špeglova 16 03/ 891 91 40 • Roža pelargonija (bršljanka) 0,99 € / kos • Roža zmajeva krila 1,89 € / kos • Sadike solat 6/1 (gentile, glavnata) 1,79 € • Na zalogi tudi ostale vrste rož in sadik • Po ugodnih cenah tudi kosilnice, prekopalniki in ostalo vrtno orodje Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice. Čestitamo za praznik dela! motoristična pot vodila na vse konce Slovenije. Tudi letos načrtujejo kar nekaj poti po Evropi. Čez slab mesec se namerava skupina 10 motoristov in prijateljev kluba odpraviti na Sardinijo, v programu je znova Srbija, pa Normandija ... »Želje so velike, v kolikšni meri jih bomo lahko uresničili, pa bo odvisno od razpoložljivega časa in denarja.« Poleg zapisanega so med letošnjimi cilji delovanja še različne oblike druženja članov, skrb za večjo in usklajeno prepoznavnost kluba, sodelovanje pri oblikovanju politike moto kulture in moto klubov Slovenije, kjer si prizadevajo za urejenost prometnih površin, pravilno postavitev varnostnih ograj. Že vrsto let člani kluba pomagajo pri izvedbi kolesarskih izpitov za učence osnovne šole, se trudijo pri ozaveščanju javnosti, da so na cesti, z udeležbo na šolah varne vožnje pa v čim večji meri poskušajo poskrbeti za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. znane blagovne znamke. Dolgoprstnež je lastnika oškodoval za 300 evrov. Trk zaprl cesto v Pesju Velenje, 13. aprila - V četrtek je počilo v Pesju. V trku dveh avtomobilov je bila ena oseba lažje telesno poškodovana. Do nezgode je prišlo zaradi nepravilne strani in smeri vožnje enega od udeležencev. Cesta je bila nekaj časa popolnoma zaprta za promet. V preteklem tednu se je na območju Šaleške doline zgodilo še nekaj manjših trkov vozil, k sreči pa je v njih nastala le materialna škoda. Velenjski policisti pa so dvema povratnikoma zaradi novih prekrškov zasegli avtomobila Izginilo otroško kolo Velenje, 11. aprila - Neznani nepridiprav je v torek na Šaleški cesti ukradel otroško kolo znamke kigan, rdeče, bele in rumene barve. Vredno je bilo 100 evrov. Grozil partnerki in njeni mami Velenje, 11. aprila - V noči iz torka na sredo so velenjske policiste obvestili, da na avtobusnem postajališču v Velenju neznana ženska kriči, da jo bo nekdo ubil. Policisti so na postajališču našli mamo in hčer, ki sta v razgovoru z njimi povedali, da hčerin partner že dlje časa nad njo izvaja psihično nasilje, jo spravljal v podrejeni položaj in ji grozi, da jo bo ubil. Grozil je tudi njeni mami. Osumljenemu so policisti izrekli ukrep prepovedi približevanja, zadevo pa bodo s kazensko ovadbo odstopili v obravnavo sodišču. Iz POLICIJSKE beležke Polil in zmerjal ju je Šoštanj, 11. aprila - V torek je velenjske policiste iz šoštanjskega gostinskega lokala poklicala razburjena ženska. Povedala jim je, da njo in njenega fanta nadleguje znanec, ki je prišel do nje in jo polil s pijačo, zraven pa jo še zmerjal. Policisti so odhiteli v gostilno, kjer so ugotovili, da sta javni red min mir kršila tako prijaviteljica kot gost, ki jo je nadlegoval. Oba sta dobila plačilni nalog. Glasni na terasi Velenje, 12. aprila - V sredo so policisti posredovali v gostinskem lokalu na Selu. Tam je skupina mladostnikov razgrajala na terasi lokala. Policisti so jih umirili tako, da so ukrepali po zakonu o javnem redu in miru. Spor hotela rešiti s silo Topolšica, 12. aprila - V sredo so policiste zaradi spora gostov poklicali tudi v gostinski lokal v Topolšici. Gostja in gost lokala sta se najprej sprla, potem pa nesoglasja hotela rešiti s silo, po domače - s pretepom. Gost, ki je spor povzročil, je za svoje nečedno početje prejel plačilni nalog. Od 1. maja na cesto le z registriranim mopedom Ljubljana - Od 1. maja bodo morali lastniki mopedov oziroma koles s pomožnim motorjem, katerih moč ne presega 4 kW in ne presegajo hitrosti 25 kilometrov na uro, te registrirati. Moped mora biti pred registracijo tehnično brezhiben, če je starejši od štirih let, pa bo treba opraviti tudi tehnični pregled. Ob registraciji bodo lastniki dobili tudi tablico, ki doslej za ta vozila ni bila obvezna. Vožnja s takim mopedom je dovoljena tudi po kolesarskih površinah. Na območjih brez kolesarskih poti je dovoljena vožnja ob desnem robu vozišča v smeri vožnje. Vožnja v območjih za pešce pa je za tovrstne mopede prepovedana. Pri vožnji z mopedom je nujna zaščitna čelada. a bš Adil Huselja varnostno ogledalo Kolone na mejnih prehodih Odveč je zapisati, da se naslov in vsebina kolumne nanašata na spremembe Zakonika o schengenskih mejah, ki določa, da se od Z aprila na mejn ih prehodih na slovenski južni meji uvaja sistematična mejna kon trola in poostren nadzor vseh potnikov. Sprememba navedenega zakon ika je močno vplivala na delo policistov na mejn ih jjrehodih in precej podaljšala čas prehoda državne meje z Republiko Hrvaško. Kaotično stanje nas čaka že čez nekaj dni, le da v obratni smeri in v času prvomajskih praznikov, ki so pred nami. Ta ukrep je uveden z namenom preprečevanja groženj notranji varnosti in javnemu redu držav članic Evropske unije, ki so povezane s pojavom tujih terorističnih borcev, med katerimi so tudi evropski državljani. Opisana sprememba, ki so jo začeli izvajati 7. aprila letos, naj bi prispevala k omejevanju tveganja pri vstopu oziroma izstopu iz Evropske unije ter hkrati omogočila bolj učinkovit nadzor tistih, ki so v preteklosti bili obravnavani zaradi tovrstnih kaznivih dejanj. In v prvih dneh smo videli, da bo cena za (poštene) evropske državljane in potnike, ki potujejo čez schengenske meje, dokaj visoka in neprijetna. Da o policistih, ki le opravljajo svoje delo in bodo morali prenašati ogorčenje in jezo potnikov, niti ne govorimo. Pri dosedanjem izvajanju mejne kontrole so policisti izvedli temeljno mejno kontrolo s hitrim in enostavnim preverjanjem veljavnosti potnih listin, kar je omogočalo dokaj hiter in tekoč prehod državne meje. Odslej pa so vsi potniki deležni sistematične mejne kontrole (preverjanja) v naslednjih bazah podatkov: schen-genskem informacijskem sistemu, Interpolovipodatkovni zbirki o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih ter v nacionalnih zbirkah podatkov o ukradenih, protipravno odtujenih, izgubljenih in razveljavljenih potnih listinah. Tako policisti osebne izkaznice oziroma potne listine za prestop državne meje pri vseh potnikih preverjajo s pomočjo posebnih čitalnikov, in sicer vsak dokument posebej in pri vsakem prestopu meje, kar zahteva svoj čas in ustvarja kolone na mejnih prehodih. Da bi se izognili morebitnim nevšečnostim pri izvajanju spremenjene mejne kontrole, policisti svetujejo, da: • preverite veljavnost svojih potovalnih listin (osebne izkaznice ali potnega lista); • preverite status svojih dokumentov, še posebej, če so vam bili v zadnjih dveh letih odtujeni, ste jih izgubili ali so bili razveljavljeni; • pred odhodom na pot ali vmes preverite informacije o stanju na mejnih prehodih (informacije o razmerah na državnih cestah objavlja Prometno informacijski center in so poleg povezave na spletni strani na https://www.promet.si/ portal/sl/razmere.aspx dosegljive tudi na telefonski številki 1970 ali 01 518 8 518); • ob zgostitvah prometnih tokov mejo prestopajte na manj obremenjenih mejnih prehodih ter v manj obremenjenih dnevih in urah. Predvidene zgostitve prometnih tokov so razvidne iz prometnega koledarja, ki je dostopen na https:// www.promet.si/portal/sl/razmere.aspx; • če niste vezani na tedenske turistične aranžmaje, ki se začenjajo in zaključujejo čez vikend, se prestopanju meje s Hrvaško ob koncih tedna raje izognite; • bodite strpni in upoštevajte navodila policistov na mejnih prehodih in na poti do meje. Slovenska policija sicer zagotavlja, da bo izkoristila vse zakonodajne, infrastrukturne, tehnične in kadrovske možnosti, da bi čim bolj zmanjšala vpliv spremenjene zakonodaje, toda čakalnim dobam se zaradi podaljšanja postopkov mejne kontrole žal ne bo možno povsem izogniti. To še zlasti velja za prvomajske praznike in čas poletne turistične sezone, ko se bodo reke avtomobilov vile s severa Evrope proti Jadranskemu morju in potem še v obratni smeri. Ob takšnem režimu kontrole bodo takrat kolone veliko daljše od sedanjih, ki so občasno povsem ohromile promet v bližini mejnih prehodov. Ali bodo kolone na naši meji in schengenskih mejah drugih držav upravičile zakonske spremembe in ukrepe, bo zagotovo pokazal čas. Do takrat pa le strpno in potrpežljivo. a Štiri nova avtobusna postajališča Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki nadaljujejo prenovo avtobusnih postajališč. Lani so zamenjali šest najbolj dotrajanih, v teh dneh pa še štiri postajališča, in sicer pri vrtcu na vsaki strani ceste v Šmartnem ob Paki in v Rečici ob Paki. Obnovljena postajališča so sprojektirana posebej za občino Šmartno ob Paki in predstavljajo začetek obnove urbane opreme, ki so jo občani ocenili kot zelo primerno. Za prihodnje leto načrtujejo zamenjavo še zadnjih štirih postajališč. Vrednost naložbe so ocenili na blizu 20 tisoč evrov. a tp ■ Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 19 20. aprila 2017 ""^Jis Nov prehod za pešce že asfaltiran Velenje, 14. aprila - V petek so delavci podjetja PUP na novem prehodu za pešce na Rudarski cesti polagali asfalt. Že pred tem so poskrbeli za obnovo pločnika in napeljavo elektrike za nočno osvetlitev prehoda, ki bo prilagojen tudi slepim in slabovidnim. To bo že drugi sodoben prehod za pešce na cesti, ki vodi mimo Hotela Paka, saj so prvega, ki vodi do hotela, posodobili že lani. a bš Zaradi asfaltiranja so v petek Rudarsko cesto zaprli za ves promet, tudi za Lokalca. Z akcijo »Hitrost« nad prehitre voznike Letos poteka z geslom: »Ne prehitevaj življenja. Hitrost ubija.« Policisti že izvajajo poostren nadzor hitrosti. V ponedeljek, 17. aprila, je Agencija za varnost v prometu začela nacionalno preventivno akcijo Hitrost, ki bo potekala do nedelje, 30. aprila, nato pa se bo še dvakrat ponovila junija in avgustaa. Podatki za lansko leto kažejo, da je hitrost med najpogostejšimi vzroki za najhujše prometne nesreče. V kar 32 % je bila vzrok vseh smrtnih žrtev na naših cestah. Neprimerna oziroma neprilagojena hitrost pa je bila vzrok za nastanek 3.371 prometnih nesreč oz. kar 19 % vseh prometnih nesreč. Neprilagojena hitrost je pogosto povezana tudi z nekaterimi drugimi vzroki prometnih nesreč, kot so nepravilna stran oziroma smer vožnje, nepravilnosti pri prehitevanju in izsiljevanje prednosti. Hitrost je ključna pri varnosti ranljivejših udeležencev v prometu, kot so pešci, kolesarji in motoristi. Zaskrbljujoč je tudi podatek o alkoholiziranih voznikih, saj je v lanskem letu vsako peto prometno nesrečo, ki je nastala zaradi neprilagojene hitrosti, povzročil alkoholiziran voznik. Zato je glavni cilj nacionalne akcije »Hitrost« predvsem zmanjšanje povprečne hitrosti, kar bo posledično zmanjšalo posledice prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti. Nacionalna akcija Hitrost potekala s sloganom »Ne prehitevaj življenja. Hitrost ubija.« Agencija se bo posebej poskušala približati mladim, saj so slednji najpogostejši povzročitelji in tudi žrtve prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti. Policija bo vse do nedelje, 23. aprila, izvajala poostren nadzor hitrosti. Različne preventivne aktivnosti pa bodo izvajali tudi občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. a Lani blizu 390 tisoč vozil Luče - Merilnik hitrosti, ki ga je namestila občina Luče na objektu v začetku naselja Luče iz smeri Solčava, je pokazal, da je lani skozi kraj zapeljalo blizu 390 tisoč vozil, torej v povprečju več kot 1060 vozil na dan. Med njimi so tudi kolesarji, ki so se peljali več kot 15 kilometrov na uro. Ciril Rosc, lučki župan, pravi, da povprečje pomeni bolj malo, saj za povprečne vrednosti ni potrebno graditi obvoznice. Prav tako povprečni pretok reke Savinje ne potrebuje nobene protipoplavne zaščite. »Zanimive so največje vrednosti. Največji promet je merilnik zabeležil lanskega 14. avgusta, ko je bilo na cesti več kot 3100 vozil. Tudi sicer je bil avgust najbolj prometni mesec s povprečno nekaj manj kot 1600 vozili na dan oziroma v celem mesecu slabih 49 tisoč vozil. Najmanj prometen je bil februar z več kot 870 vozili na dan.« Najvišjo hitrost je merilnik zabeležil v enem od petku v juniju, in sicer 128 kilometrov na uro. Sicer pa je povprečna izmerjena hitrost vozil lani znašala dobrih 54 kilometrov na uro. Zanimivo pri tem je - dodaja Rosc, da se je povprečna hitrost od prvega polletja v primerjavi z drugim nekoliko znižala, čeprav je bilo v drugem delu polletja število vozil večje za 15,7 odstotka. »Glede verodostojnosti podatkov naj povem, da merilec meri samo vozila, ki prihajajo v Luče iz smeri Solčava, zato so podat- ki dvakratnik izmerjenih hitrosti. Merilec je nastavljen tako, da prvo izmerjeno hitrost vozil prikaže tik pred tablo, ki označuje začetek naselja Luče, kar je 60 metrov od merilca. Vozila, ki so počasnejša od 15 metrov na uro, merilec ne beleži. Pri statistični obdelavi smo upoštevali, da merilec prične meriti, ko je vozilo od njega oddaljeno 80 metrov.« Po mnenju sogovornika je zelo zanimiva tudi primerjava s podatki o prometni obremenitvi, ki jo je za prometno analizo za izgradnjo obvoznice v letu 2007 izdelalo podjetje EPI SPEKTRUM, Varstvo okolja, informacijski sistemi in storitve. Po tej analizi naj bi leta 2006 znašala povprečna prometna obremenitev na isti lokaciji 744 vozil na dan, leta 2013 že 912 vozil, šele leta 2032 pa 1602 vozili na dan, a so to število dosegli že lani. Občankam, in občanom, čestitamo ob prazniku dela in želimo- PRIDRJZU E S E NAM POD MAVRICO ZNANJA v Vas zanima, koliko učencev se je vpisalo na SCV na isti program kot vi? Vas zanima, kaj se dodatno ponujamo v tem obdobju našim bodočim dijakom v programih rudarstva? PREVERITE in se nam pridružite - ni še prepozno! Srečno. Trg mladosti 3 • Velenje • 03 896 06 00 • info@scv.si • www.scv.si UTRIP HOROSKOP 19 Oven od 21. 3. do 20. 4. Veselite se naslednjih poletnih dni. Izziv je pravi, vaše želje pa ravno zato vsak dan večje. Novega osebnega projekta ste se lotili optimistično, kar je za vas novost. A je čisto prav. Le še nekaj samozavesti vam manjka, pa bo vse teklo hitreje. Kot kaže, se boste že kmalu veliko bolje počutili, zato boste bistveno bolj učinkoviti. S partnerjem se bosta veliko pogovarjala in ob tem oba spoznavala, da se spreminjata tudi vidva. Na delovnem mestu bo precej napeto, ker vas bo malo, dela pa ne bo manj. Zdravje? Vsak dan bo prinesel kakšno novo občutje. Nekatera bodo žal boleča. Bik od 21.4. do 21.5. Že ob koncu tega tedna boste zadovoljni, kot že dolgo ne. Prav nič več ne boste zaskrbljeni, kar se vaše prihodnosti tiče. Tudi zato, ker ste v teh dneh spoznali, da vse, česar ste se bali, ni bilo realno. Prav v teh dneh boste izvedeli, da bi se vam danes slabo pisalo, če bi pred nekaj meseci sprejeli ponudbe za delo. Dobro bo, če še naprej ostanete zvesti svojim občutkom. Čez dan vam bo zato manjkalo spanca. Sobotna zabava bo odlična, a vi ne boste prav razpoloženi. Finance? Preden se odločite za obliko varčevanja, dobro preverite vsa dejstva. Sicer boste oškodovani. Dvojčka od 22.5. do 21.6. V teh dneh se boste sprijaznili s tem, da imate, kar imate, več pa boste težko dosegli. Vsaj v kratkem ne. In ko se boste, bo vse lažje, saj boste začeli na splet dogodkov gledati z realnimi očmi. Vmešavanja sorodnikov ne bo več, zato bo sedaj res vse v vaših rokah. Partner vas je težko gledal in poslušal, saj ste postali preveč neodločni. Najmanjša odločitev vam predstavlja problem, o katerem govorite na dolgo in široko. Nasveti iz vseh strani, ki niso niti podobni, pa niso nič drugega kot dodatna zmeda. Nedelja bo ta teden prelomna. Potem prihaja bolj mirno obdobje. Rak od 22 6. do 22.7. Žal bo za vas teden naporen. Nadomestiti boste morali še, koga od sodelavcev, zato v teh dneh res ne boste nič delali ležerno. K sreči vam tokrat ne težko, ker se telesno dobro počutite. Poleg tega vas bo partner presenečal s tem, da bo doma marsikaj postoril namesto vas. In to, ne da bi ga vi prosili zato. To bo podrlo nekaj mostov v vajini zvezi, odlično se bosta razumela. Celo zamere, ki ste jih nekaj tednov tiho kuhali do njega, bodo skopnele. Hitro pa bodo kopneli tudi prihranki. To vas bo začelo skrbeti prav v teh dneh. Začnite resneje razmišljati o dodatnem delu. Lev od 23.7. do 23.8. Bolj, ko se bodo bližali prvomajski prazniki, bolj polni boste želja. Žal bo večina nerealnih. Ko boste o njih govorili na glas, pa čeprav le najbližjim, vas bodo tiho poslušali. A le še nekaj dni. Potem vam bodo nalili čistega vina in vam povedali, da vas v vaših načrtih ne podpirajo več. Zato bodo sprehodi in ukvarjanje s športom v teh dneh rešitev za vašo nemirno dušo. Poskrbite, da boste oboje počeli varno, saj ste zaradi raztresenosti nagnjeni k poškodbam. Privoščite si, tudi če boste šli preko svojih finančnih zmožnosti. Že kmalu bodo namreč skrbi z denarjem preteklost. Devica od 24.8. do 22.9. Ne, tega ne boste pričakovali. Zdravje vam bo čisto nepričakovano povzročalo nemalo težav, zato boste v zadnjem hipu spreminjali načrte za prvomajske praznike. Počasi vam bo šlo na bolje, saj ne bo nič resnejšega. Že kmalu boste lahkozzadovoljstvom uresničevali tudi druge življenjsko pomembne stvari. Najprej pa morate poskrbeti zase. Takoj, ko boste spet nabrali moči, začnite uresničevati načrte, ki ste jih kovali nekaj tednov. Vse, kar vas jezi, poskušajte čim prej izklopiti. Posvečajte se partnerju, ki se je tokrat res ustrašil za vas. Pomirili ga boste le, če se boste obnašali kar se da normalno. Sobota bo vesela, nedelja pa zaspana. Tehtnica od 23.9. do 23.10. Uspeli boste obnoviti zaloge zadnje čase precej šibke življenjske energije. Pri tem boste pogosto nostalgični, saj se vam bodo ob marsikaterem domačem opravilu budili spomini na dogodke in ljudi, ki jih ni več z vami. Takšni boste tudi zato, ker vas bodo v naslednjih dneh precej obremenjevali vaši osebni problemi. Bojite se velike spremembe, ki je neizbežna. Pa čeprav je le začasna. Če bi šlo, bi čas tokrat hitro zavrteli naprej, saj veste, da boste nekoga zelo pogrešali. Zadnje čase noči niso vaše prijateljice. Spanje bo boljše, ko se boste pomirili sami s seboj. Škorpijon od 24.10. do 22.11. V teh dneh se boste začeli zavedati, da so velike spremembe v vašem življenju res neizogibne. K sreči vam bodo tokrat zvezde res stale ob strani, saj se bo na eni strani zapiralo, na drugi pa odpiralo. Predvsem pa se bo močno izboljšal odnos med vami in vašim partnerjem. Zadnje čase si nihče od vaju ni vzel veliko časa za drugega, to pa se bo sedaj spremenilo. V teh dneh bosta oba spoznala, kje sta v preteklosti delala največje napake. Simpatično naključje bo poskrbelo, da se boste v nedeljo veliko smejali. Godilo vam bo kot tudi družba, ki bo kriva za dobro voljo. Strelec od 23.11. do 22.12. Ne boste krivi vi, ampak nekdo od bližnjih sorodnikov. Čeprav ga ne boste hoteli prizadeti, boste močno jezni nanj. In to mu boste tudi pokazali. Tudi zato boste veliko molčali in opazovali, kaj se bo iz godlje, ki so jo zakuhali drugi, izcimilo. Če bo treba, boste reagirali, pa čeprav vam ne bo lahko. Na koncu bodo zmagovalci tisti, ki ne bodo mešali štren. Med njimi boste tudi vi. Kar pa se načrtov, povezanih z vašo družino tiče, ne čakajte na boljše čase. Kolikor lahko, ukrepajte takoj. Zdravje? Še vedno ne bo takšno, kot si želite. A ste na dobri poti, da bo kmalu bolje. Kozorog od 23.11. do 22.12. Za vami je povprečen teden, pred vami pa nič drugačen. Počutje vam zadnje tedne vztrajno sporoča, da grešite. In da se z zdravjem ne smete več igrati. Imate več motivov, vsak dan pa tudi več motivacije, zato ste na dobri poti, da vam uspe. Potrudite se, saj boste tako dokazali ne le sebi, ampak tudi partnerju, da znate držati obljubo. V nedeljo vam bo godilo, ker boste v dobri družbi pozabili na vse težave, ki vas še močneje obremenjujejo, kadar imate veliko časa za razmišljanje o njih. V ponedeljek naredite vse, kar vam naložijo. Če ne boste, se bo zapletlo. Vodnar od 21.1. do 18.2. Resnično boste lahko ponosni nase in na svoje delo. Težko bi si želeli kaj lepšega in boljšega, kot bodo dogodki naslednjih dni. Tisti, ki vas dobro poznajo, bodo tiho opazovali, drugi pa bodo že po vašem videzu in obnašanju vedeli, da ste res zadovoljni in srečni. Kako ne bi bili, projekt, ki vam je nekaj mesecev jemal energijo, boste zaključili bolje, kot ste sami verjeli. Sedaj pa bo čas, da se vsa malce razvajate, saj ste že nekaj časa vso svojo energijo posvečali drugim. Razvajajte se z vsem tistim, kar ste pogrešali v preteklih tednih. Ob tem pa ne pozabite, da niste sami. Če boste uživali v dvoje, bo še lepše. Ribi od 19.2. do 20.3. V teh dneh boste precej nemirni. Predvsem zato, ker se vse preveč spuščate v razmišljanja o prihodnosti, ki je povsem nedorečena. To vas bo navdajalo s strahom. Če boste znali razmišljati bolj pozitivno, vam bo veliko lažje in lepše. Zadnje čase ste zelo pogrešali iskrenost. Tako pri domačih kot pri prijateljih. V teh dneh se bo to spremenilo. Zato, ker boste najprej iskreni vi. In ko se boste odprli, se bo odprl tudi partner. Ko bosta razčistila vse, kar vaju muči, bosta oba lažje dihala. Poleg tega boste rešili vse finančne težave. ■ Četrtek, 20. aprila Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 20 TV SPORED »»WAS 20. aprila 2017 Petek, 21. aprila Sobota, 22. aprila Nedelja, 23. aprila Ponedeljek, 24. aprila Torek, 25. aprila Sreda, 26. aprila TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca, izob.-svet. odd. 12.20 Nagelj, jap. nad., 7/151 12.40 Nagelj, jap. nad., 8/151 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Terra Madre - Mati zemlja, dok.- izob. odd., pon. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Pod drobnogledom, odd. TV Lendava 15.30 Svetovni popotnik: Nigerija, pon. 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Turizem za vse 18.05 Zu: Zu gre zdoma, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.35 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon. 01.50 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.45 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Krtek, ris., pon. 07.10 Pajkec Piko, ris., pon. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Pujsek Bibi, ris. 07.30 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.40 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.45 Krtji sestrici, ris., pon. 07.55 Živalska uganka, pon. 08.00 Zlatko Zakladko 08.15 Ogledalo, kratki igrani film, pon. 08.30 To bo moj poklic: Kemijski tehnik, kemijski inženir, dok. ser. 09.00 Na lepše 09.25 Kino Fokus 09.55 Hišica v preriji (I.), am. nad. 10.55 Alpe-Donava-Jadran 11.20 Dobro jutro 14.30 Zvezdana: Emocionalna revolucija 15.30 Posebna ponudba, izob.-svet. odd. 16.15 Neverjetna živalska čutila: Sluh, dok. ser. 17.00 Hišica v preriji (I.), am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris., pon. 19.05 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.10 Malesive celice: OŠ Vavta vas in III. OŠ Celje, kviz, pon. 20.00 Vina sveta, raz. pot. odd. 20.55 Avtomobilnost 21.25 Ambienti, pon. 22.00 Hudičev vozel, am. film 23.55 Judo: evropsko prvenstvo, posnetek iz Varšave 00.45 Glasbeni spoti, zabavni kanal 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, točka preloma, pon. 15.20 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin, pon. 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa: Sadje, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017:Poprock 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Kinoteka: Kdo se boji Virginie Woolf? 23.20 Kdo se boji Virginie Woolf? 01.30 Profil, pon. 2.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.25 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 03.15 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Krtek, ris., pon. 07.10 Pajkec Piko, ris., pon. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Pujsek Bibi, ris. 07.30 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.40 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.45 Krtji sestrici, ris., pon. 07.55 Frančkov Fonzek, ris., pon. 08.10 Bine: Pospravljanje, pon. 08.30 To bo moj poklic: Arhitekt, inženir gradbeništva, dokumentarna ser. 09.15 Bleščica, odd. o modi 10.00 Hišica v preriji (I.), am. nad. 10.50 Sledi: Posvetitev časa s cerkveno pesmijo, dok. odd. 11.30 Halo TV 12.20 Dobro jutro 14.55 Dober dan 15.40 O živalih in ljudeh, izob.-svet. odd. 16.20 Na vrtu, izob.-svet. odd. 17.00 Hišica v preriji (I.), am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris., pon. 19.05 Krtji sestrici, ris., pon. 19.15 Firbcologi, mozaična odd. za otroke, pon. 19.40 Infodrom, tednik za otroke in mlade, pon. 20.05 Moje nepozabno poletje, am. f., pon. 21.50 Med valovi 22.20 Polnočni klub: Nogometaš-ica 23.40 Judo: evropsko prvenstvo, posnetek iz Varšave 00.30 Svetovni popotnik: Nigerija, pon. 01.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal vjiajucin jpuu, Lauavlil naiiai pop pop k nn l/l IIP nnn 6.00 24UR, pon. 6.50 OTO čira čara 6.50 24UR, pon. 6.55 Looney tunes show, ris. 7.20 Viking Viki, ris. 7.50 Trgovinica za živali, ris. 8.15 TVprodaja 8.30 Drugače srečna 9.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.05 TV prodaja 11.20 Srčna kraljica 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca 13.35 Komisar Rex 14.35 Čista desetka 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Komisar Rex 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 MasterChefSlovenija 22.20 24UR zvečer 22.55 Gasilci v Chicagu 23.50 Črni seznam 0.45 Hiša iz kart 1.50 Policisti v Los Angelesu 2.40 24UR zvečer, pon. 3.15 Zvoki noči .00 6.50 6.50 6.55 7.20 7.50 8.15 8.30 9.30 10.00 11.05 11.20 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.05 22.45 22.50 0.50 2.35 3.25 4.00 © 08.25 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 08.55 Napovedujemo 09.00 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 10.00 Napovedujemo 10.05 10.05 Skrbimo za zdravje: Zobozdravstvena oskrba otrok 11.20 11.05 Pop Corn: Mark Bogdanovič, 11.45 Društvo mrtvih pesnikov 11.50 12.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 12.20 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.00 13.00 Videostrani, obvestila 15.30 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.25 15.30 Videostrani, obvestila 17.55 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 18.00 17.55 Napovedujemo 18.40 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.45 18.40 Regionalne novice 2 19.10 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 19.55 Napovedujemo 20.00 20.00 Naj viža: Vesele Štajerke, Ans. Klateži 21.00 21.15 Regionalne novice 3 21.05 21.20 Jesen življenja 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.05 23.25 Videostrani, obvestila 00.30 24UR, pon. OTO čira čara 24UR, pon. Looney tunes show, ris. Viking Viki, ris. Trgovinica za živali, ris. TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR Usodno vino Ljubezen po domače 24UR zvečer Eurojackpot Nepričakovana ljubezen Izvleček Policisti v Los Angelesu 24UR zvečer, pon. Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: Vesele Štajerke, Ans. Klateži Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš: Karate Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice: Vertikale s Tadejem Regionalne novice 3 Nikomur ne povej (Ne le dis a personne (Tell no One), kriminalka Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.00 Tedenski izbor 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Ali me poznaš: Jaz sem tulipanova čebulica, pon. 07.05 Biba se giba, ris. nan. 07.30 Tabaluga, ris. nan. 07.50 Studio križkraž, mozaična lutkovna odd. za otroke 08.15 Čudogozd, igrane domišljijske zgodbe 08.25 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke 08.40 Mulčki, ris. 08.50 Armanova skrivnost, nem. mlad. nad. 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice: OŠ Mij Štrukelj Nova Gorica in OŠ Gornja Radgona, kviz 10.05 Infodrom, pon. 10.20 Adrenalinci, pon. 10.50 Vina sveta, raz. pot. odd. 11.45 Terra Madre - Mati zemlja, dok. odd. 12.40 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna odd. 13.50 Na vrtu, izobraževalno- svetovalna odd. 14.20 Ambienti 15.05 Tedenski izbor 15.05 Sanje o prihodnosti: šport prihodnosti, fr. dok. ser. 16.00 Od blizu, pog. odd. z Vesno Milek: Jernej Šugman 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Neverjetna živalska čutila: Tip, dok. ser. 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Viktorji 2017 21.50 Nočni receptor, nad. 22.55 Poročila, šport, vreme 23.25 Nova prijateljica, fr. f. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon. 2.35 Info-kana TV SLO T 06.30 10 domačih, pon. 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 09.40 TV poroka 10.10 Hišica v preriji (I.), am. nad. 11.15 Nagelj, jap. nad. 12.30 Med valovi 13.15 10 domačih 14.00 Dobrodelna prireditev Olimpijskega komiteja Slovenije, posnetek iz Ljubljane 15.15 Moj narobe svet, dok. f. 16.25 Hišica v preriji (I.), am. nad. 17.20 Magazin Fifa - Pot v Rusijo, odd. o nogometu 17.55 Košarka: liga za prvaka - Helios Suns : Union Olimpija, prenos iz Domžal 20.05 Umori na podeželju, angleška nan., pon. 21.40 Zvezdana 22.30 Nocoj v Palladiumu 23.25 Judo: evropsko prvenstvo, posnetek iz Varšave 00.20 Popšop, pon. 00.55 Aleksander Mežek - Ljubljana po Londonu, koncert v Cankarjevem domu, pon. 02.25 Bleščica, odd. o modi, pon. 03.00 Glasbeni spoti 04.00 Košarka: liga za prvaka - Helios Suns : Union Olimpija, posnetek iz Domžal 05.25 Glasbeni spoti 06.25 Popšop, pon. pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Viking Viki, ris. 7.25 Telebajski, ris. 7.40 Tačke na patrulji, ris. 8.05 More fun with Flupe, ris. 8.15 Kepice Njam njam, ris. 8.20 Oddbods, ris. 8.30 Mia iniaz, ris. 8.55 Peter Pan, ris. 9.20 Winx klub, ris. 9.45 Lego Ninjago, ris. 10.10 Transformers, ris. 10.35 TV prodaja 10.50 Lepo je biti sosed 11.45 Lepo je biti sosed 12.40 TV prodaja 12.55 Trdoglavci 13.50 MasterChef Slovenija, pon. 15.00 Avto karaoke, pon. 15.20 Zvezde plešejo, pon. 17.50 Ljubezen po domače, pon. 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Karate Kid, ameriški film 22.45 Pianist, angleški film 1.45 Zvoki noči © 07.00 07.25 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.15 08.20 08.30 08.40 08.55 09.00 09.05 09.15 09.20 09.35 10.00 10.10 10.45 11.20 11.25 12.00 13.00 13.25 15.00 15.25 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.05 21.55 22.25 00.05 00.25 00.50 01.40 Telebajski, lutkovna nan. Minka, ris., pon. Krtek, ris., pon. Timi gre, ris., pon. Liki, ris., pon. Pujsek Bibi, ris., pon. Vipo, ris. Niko, kar si!, ris. Pri Slonovih, ris. Čarli in Lola, ris., pon. Dinotačke, ris. Piknik s torto, ris., pon. Pujsa Pepa, ris. Kalimero, ris. Vila Mila, ris., pon. Knjiga o džungli, ris., pon. Kljukec s strehe, ris. nan. Bacek Jon, ris., pon. Nabriti detektivi, otr. nan., pon. Prisluhnimo tišini, izobr. odd. Ozare, pon. Obzorja duha: Umor otroka Ljudje in zemlja, izobr.-svet. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme Prelepa Gorenjska, koncert ob 35. obletnici ansambla Gašperji Čarokuhinja pri atu Modna hiša Velvet: Velik dan, šp. nad. Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Vikend paket Dinotačke, ris., pon. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Medičejci, gospodarji Firenc, kop. nad. Intervju: dr. Janez Juhant Poročila, šport, vreme Dežela kartelov, am. dok. odd. Festival Seviqc Brežice -Violino fantastico (J. S. Bach: Brandenburški koncert št. 3), pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. Info-kanal TV SLO T 07.00 Duhovni utrip 07.15 Posebna ponudba, izob.-svet. odd. 07.50 Glasbena matineja: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk, pon. 09.45 Tedenski izbor 09.45 Neverjetna živalska čutila: Tip, dok. ser. 10.30 Hišica v preriji (I.), am. nad. 11.15 Nagelj, jap. nad. 13.05 Čarovnija v mesečini, am.-an. f. 14.40 Zvezdana 15.35 Avtomobilnost 16.20 Ambienti 16.50 Hišica v preriji (I.), am. nad. 17.50 Rokomet (Z) - pokal Slovenije, finale, prenos iz Celja 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser. 20.55 City folk: Daka, dok. odd. 21.25 Časnik, hr. nad. 22.20 Dnevi slovenske zabavne glasbe 2017: Poprock, pon. 00.05 Vikend paket, pon. 01.30 Glasbeni spoti 02.30 Rokomet (Z) - pokal Slovenije, finale, posnetek iz Celja 03.50 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Viking Viki, ris. 7.25 Telebajski, ris. 7.40 Tačke na patrulji, ris. 8.05 Mia in jaz, ris. 8.30 Peter Pan, ris. 8.55 Lego prijateljice, ris. 9.20 Lego Ninjago, ris. 9.45 Transformers, ris. 10.10 TV prodaja 10.25 Lepo je biti sosed 11.20 Lepo je biti sosed 12.15 TV prodaja 12.30 MasterChef Slovenija, pon. 13.55 LOL, ameriški film 15.55 Teci, Lisko), ameriški film 17.45 Vrtičkanje 18.20 Zdravo, Tereza! 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Zvezde plešejo 22.30 Avto karaoke 22.50 Najina zgodba, ameriški film 0.50 Šerifova zvezda, ameriški film 3.30 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Karate 09.40 Ustvarjalne iskrice (200) 09.50 Napovedujemo 09.55 Videospot dneva 10.00 Popotniške razglednice: Vertikale s Tadejem 11.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Si pripravljen na maturo? 18.40 Napovedujemo 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2475. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 5. del 21.20 Jutranji pogovori 22.50 Velikonočni pogovor: dr. Karel Gržan 23.50 Plesni bonton 00.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 05.55 Utrip 06.10 Zrcalo tedna, poročila 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Pregreha brez greha, kuh. odd., pon. 10.45 10 domačih 11.15 Tedenski izbor 11.15 Vem!, kviz 12.00 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Panoptikum 14.25 Osmi dan 15.00 Dober dan, Koroška 15.30 Armanova skrivnost, mlad. nad., pon. 15.55 Z glasbo in s plesom: Slovenska ljudska glasbila in godci: Bordunske citre, pon. 16.30 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Adrenalinci, dok. ser. o mladostnikih 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.10 Vila Mila, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 19.55 Vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Umetnost igre 23.40 Glasbeni večer: Ambrož Čopi, Missa pro pace: VAL, Coro filarmonico Trentino, člani orkestra SF, M. Burger, M. Sušnik, S. Kuret, posnetek z gradu Kromberk, pon. 00.10 Profil, pon. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Krtek, ris., pon. 07.10 Pajkec Piko, ris., pon. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Pujsek Bibi, ris. 07.30 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.40 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.45 Krtji sestrici, ris., pon. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Sprehodi v naravo: Bodika 08.15 To bo moj poklic: Vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj razrednega pouka, dok. ser. 08.50 Jože Ciuha, slikar svojega časa, dok. portret 10.00 Hišica v preriji (I.), am. nad. 10.45 Halo TV 11.35 Dobrojutro 13.20 Polnočni klub: Nogometaš-ica 14.45 Ljudje in zemlja, izob.-svet. odd. 15.35 Avtomobilnost 16.15 Judo: evropsko prvenstvo, posnetek iz Varšave 17.00 Hišica v preriji (I.), am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Timi gre, ris., pon. 19.05 Liki, ris., pon. 19.10 Krtji sestrici, ris., pon. 19.20 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.30 Vetrnica, pon. 19.30 Studio križkraž, mozaična lutkovna odd. za otroke, pon. 20.00 Svetovni popotnik: Nizozemska 20.55 Shetlandske skrivnosti (II.), škotska miniser. 23.00 Stranpoti evgenike, fr. dok. odd., pon. 00.35 Glasbeni spoti, športni posnetki, zabavni kanal pop 24UR, pon. OTO čira čara Looney tunes show, ris. Viking Viki, ris. Trgovinica za živali, ris. TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR Gorski zdravnik 24UR zvečer Smrtonosno orožje Gasilci v Chicagu Črni seznam Hiša iz kart 24UR zvečer, pon. Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš: Karate 09.40 2474. VTV magazin 10.00 Kultura, informativna oddaja 10.05 2475. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Skrbimo za zdravje: Zobozdravstvena oskrba otrok 11.30 Koncert ans. Štrk, posnetek 1. dela 12.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.30 Jesen življenja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.25 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka, Regratove lučke 18.40 Ustvarjalne iskrice (199), Pirhi 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Vesele Štajerke, Ans. Klateži 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Mark Bogdanovič, Društvo mrtvih pesnikov 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 6.00 6.54 6.55 7.20 7.45 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.55 22.30 23.25 0.20 1.15 2.15 2.50 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2475. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ravnovesje v naravi: zvišanje kvot za odstrel jelenjadi in ostale divjadi? 19.00 Regionalne novice 19.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Konoplja - čudežno zdravilo? Gost: Jaka Bitenc 21.00 Regionalne novice 21.05 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke, 5. del 22.00 Iz oddaje dobro jutro 23.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.30 Videostrani, obvestila 05.40 Kultura, odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.00 Vem!, kviz 11.35 Obzorja duha: Umor otroka 12.15 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tedenski izbor 13.30 Studio city 14.40 eRTeVe 15.00 Kanape, odd. TV Lendava 15.35 Studio križkraž, pon. 15.55 Čudogozd, igrane dom. zgodbe, pon. 16.05 Srečo kuha Cmok, kulinarika za otroke, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, izob.-svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Poldi, ris., pon. 18.15 Lepši svet, animirana ris., pon. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Oproščen (II.), norveška nad. 20.50 Rojeni v Siriji, dok. odd. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Janez in Angelca Zakelj, dok. odd. 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Po Sloveniji, pon. 02.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. Info-kanal 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Vem!, kviz 11.45 Umetnost igre 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Intervju: dr. Janez Juhant 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi - Hidak, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice: OŠ Milojke Štrukelj Nova Gorica in OŠ Gornja Radgona, kviz, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izob.-svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 Državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju 21.05 Križ in kladivo, dok. film 22.00 Poročila, šport, vreme 22.20 Tannbach - usoda neke vasi, miniser., pon. 00.15 Turbulenca, pon. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Po Sloveniji, pon. 01.40 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.35 Info-kanal 03.05 Info-kanal _ - tvsloT Tvs'-or ■ w 06.30 Otroški kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Pajkec Piko, ris., pon. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Pujsek Bibi, ris. 07.30 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.40 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.45 Krtji sestrici, ris., pon. 07.55 Martina in ptičje strašilo, pon. 08.05 Ali me poznaš: Jaz sem tulipanova čebulica, pon. 08.10 Ciak Junior, kratki igrani film, pon. 08.45 To bo moj poklic: Medijski tehnik, dok. ser. 09.30 Utrinek - zgodbe priseljencev, izob.-svet. odd. 09.55 Hišica v preriji (I.), am. nad. 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.00 Dober dan 14.45 Viktorji 2017 16.30 TV poroka 17.00 Hišica v preriji (I.), am. nad., 18.00 Halo TV 18.55 Liki, ris., pon. 19.05 Krtji sestrici, ris., pon. 19.15 Pujsa Pepa, ris., pon. 19.20 Vila Mila, ris., pon. 19.25 Simfonorije, ris., pon. 19.30 Ribič Pepe, pon. 20.00 Modra energija, fr. dok. odd. 20.55 Prava ideja 21.35 Nocoj v Palladiumu, pon. 22.30 Antoine in Colette, fr. f., pon. 23.00 Streljajte na pianista, fr. f., pon. 00.25 Glasbeni spoti, zabavni kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Pajkec Piko, ris., pon. 07.15 Kravica Katka, ris. 07.20 Pujsek Bibi, ris. 07.30 Pipi, Pupu in Rozmari, ris., pon. 07.40 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.45 Krtji sestrici, ris., pon. 07.55 Nočko: Ali baba in 40 razbojnikov, 5. del, pon. 08.05 Nur, kratki igrani film, pon. 08.20 Kanape, odd. TV Lendava 08.50 To bo moj poklic: Avtoserviser, dok. ser. 09.20 10 domačih 10.10 Hišica v preriji (I.), am. nad. 10.55 eRTeVe 11.10 Halo TV 12.15 Dobro jutro 14.35 Vikend paket 16.10 Prava ideja 16.55 Hišica v preriji (I.), am. nad. 17.55 Košarka: liga za prvaka - Union Olimpija : Zlatorog Laško, prenos iz Ljubljane 20.05 Žrebanje Lota 20.10 Na sever, finski f., pon. 22.00 Bleščica, odd. o modi 22.40 Aritmija 23.20 Aritmični koncert - Janai Kopupevadančič - Jani Kovačič in Ana Pupedan, pon. 00.35 Glasbeni spoti 01.35 Košarka: liga za prvaka - Union Olimpija : Zlatorog Laško, posnetek iz Ljubljane 03.20 Zabavni kanal 05.25 Glasbeni spoti 6.00 6.54 6.55 7.20 7.45 8.10 8.25 9.30 10.00 11.00 11.15 12.20 12.35 13.35 14.35 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 21.50 22.25 23.20 0.15 1.10 2.10 2.45 UD.ID Uldiueill ipuil pop pop 74IIR nnn 24UR, pon OTO čira čara Looney tunes show, ris Viking Viki, ris. Trgovinica za živali, ris. TV prodaja Drugače srečna TV prodaja Zbudil bi se s teboj TV prodaja Srčna kraljica TV prodaja Utripajoča srca Komisar Rex Čista desetka Drugače srečna 24UR popoldne Zbudil bi se s teboj Komisar Rex 24UR vreme 24UR Usodno vino Takle mamo 24UR zvečer Smrtonosno orožje Gasilci v Chicagu Črni seznam Hiša iz kart 24UR zvečer, pon. Zvoki noči © 6.00 24 UR, pon. 6.54 OTO čira čara 6.55 Looney tunes show, ris. 7.20 Viking Viki, ris. 7.45 Trgovinica za živali, ris. 8.10 TV prodaja 8.25 Drugače srečna 9.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Srčna kraljica 12.20 TV prodaja 12.35 Utripajoča srca 13.35 Komisar Rex 14.35 Čista desetka 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Komisar Rex 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Takle mamo 21.50 24UR zvečer 22.25 Smrtonosno orožje 23.20 Gasilci v Chicagu 0.15 Črni seznam 1.10 Hiša iz kart 2.15 24UR zvečer, pon. 2.50 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Konoplja - čudežno zdravilo? Gost: Jaka Bitenc 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Očistimo gozdiček, gledališka predstava Vrtca Velenje 18.25 Videospot dneva 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2476. VTV magazin 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 21.00 Fantje, srečno! Koncert ob 45 letnici ŠFD Koleda 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2476. VTV magazin 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Fantje, srečno! Koncert ob 45 letnici ŠFD Koleda 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.45 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (201) 18.20 O kravi, ki je lajala v luno 18.45 Regionalne novice 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.10 Pop Corn: TheWet 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 21 20. aprila 2017 »»WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček NOVAK, MAJA: S trebuhom za kruhom od - Odrasli / 33 - Gospodarstvo Maja Novak, Mayita je popotnica, ki je začela samostojna potovanja in delo v tujini pri 19 letih. Pri 22 letih je zaključila študij in v Sloveniji ni našla možnosti za osebno in karierno rast. Tako se je odpravila s trebuhom za kruhom. Potovala je v dežele tretjega sveta, delala ter živela pa je tudi med bogataši. Preko njenih popotniških zgodb spoznamo njene bogate delovne izkušnje in njeno pro- iz prakse ter otroškimi prispevki. V njem so predstavljene vaje za pristno povezavo z naravnim svetom, stikom z gozdom in prosto igro, ki so nastajale v letih dela z otroki in odraslimi. Avtorica pravi: » Za mlade je ključnega pomena, da najdejo pot v gozd. Vsak pravi potep v gozd je lahko junakovo popotovanje.« TRATNIK, SUZANA: Tombola ali življenje ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Mija je stara šestnajst let. Z mamo živi v majhnem mestu, v katerem se dolgočasi. Njena mama bi najraje videla, da bi Mija imela varno službo. Oče, ki se pojavi le stovoljno delo. Delala in živela je v ZDA, Novi Zelandiji, Mehiki, na Sejšelih, Francoski rivieri. V svoji knjigi pa z nasveti iz prve roke pomaga mladim do dela v tujini ali do lažje odločitve. Poleg tega je v knjigi tudi kratek opis popotniških del, ki jih lahko opravljate, med tem ko potujete po svetu. Maja pravi: »Prav nič na tem svetu ni nemogoče, če si prepričan vase, v svojo vizijo in za to tudi nekaj postoriš.« MIKŠA, PETER: Triglav in Jakob ml - Mladina / 796.5 - Gorništvo. Taborjenje Slovenci smo z gorami zelo povezani. Pla-ninarjenje je del slovenske narodne identitete in pravi slovenski nacionalni šport. S svojimi 2864 metri nadmorske višine je Triglav najvišji vrh Julijskih Alp. Slovenci pa smo ga prevzeli tudi kot narodni simbol. Malokdo pa ve, kako se je jeklenega stolpa na samem vrhu prijelo ime Aljažev stolp in kod je bil Jakob Aljaž, ki je leta 1895 za en goldinar kupil vrh Triglava. KAPLJA, ŠPELA: Gozdna knjiga ml - Mladina / 37 - Vzgoja. Izobraževanje Gozdna knjiga je priročnik ekologije za delo z mladimi v naravnem okolju, ki diši po gozdu. Priročnik je obogaten s primeri CITY CENTER Celje • Četrtek, 20.4. Biotržnica • Petek, 21.4. od 14.00 dalje kmečka tržnica, od 20.00 do 24.00 ure nočno nakupovanje • Nedelja, 23.4. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Obljuba je obljuba • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 30.4. lutkovna predstava - Sonce občasno pa ji polni glavo s praznimi obljubami ter sanjami o boljši prihodnosti. Mija je nad šolo razočarana, tudi prijateljica ni vedno to, kar si Mija želi, kot najstnico pa jo začnejo zanimati tudi fantje. Najti mora svojo pot, ugotoviti mora kod je, kaj si želi in na koga se splača v življenju zanesti. KODRIČ FILIPIČ, NELI: Povej mi po resnici ml - Mladina / M - Leposlovne knjige od 13. leta Roman, ki je namenjen mladostnikom in tudi odraslim predstavlja aktualno tematiko, s katero se srečujemo vedno bolj pogosto, namreč odvisnosti od računalniških iger, pasteh virtualnega sveta, odtujenost, z razpadlimi družinami, z nasprotji med otroki in z razumevajočimi starši in s težavami pri spletanju pristnih prijateljskih vezi. Najstnik Simon se brezupno umika in beži v blodnjak virtualnih svetov. V njegovo življenje pa nepričakovano vstopi Eva. Zgodba o dveh najstnikih, ki prihajata iz čisto različnih družin. Ali jima bo uspelo stkati pristno prijateljstvo, morda celo ljubezen? Ali pa se bo vse končalo le pri znanstvu s spleta? ■ MB gre na potep v izvedbi glasbenega gledališča Melite Osojnik Preizkusite se v spretnostni vožnji na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21., sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. M¡ erme opolšica Wellness Center Zala NAJ BO PRAZNIČNI CAS NAMENJEN RAZVAJANJU kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 20. marec 10.00 Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem 11.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana in 18.00V plesnem vrtincu, regijsko srečanje plesnih skupin 17.00 Knjižnica Velenje, preddverje Vija vaja ven, odprtje razstave 17.30 Knjižnica Velenje, preddverje Slikanice: pot do otrokovega doživljanja, predstavitev zloženke 18.00 Galerija Velenje Signatura 15, gosta: Dragan Živadinov in Bojan Andelkovič 18.00 Muzej Velenje, Velenjski grad Predstavitev zbornika simpozija v spomin dr. Milana Ževarta 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Andaluzija - jug Španije, potopisno predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, Orgelska dv. Koncert godalcev Glasbene šole Velenje 20.30 Max klub Velenje Timotej Kotnik Group feat. Yarub Smarait, jazz koncert Petek, 21. marec 9.00 Ljudska univerza Velenje Delavnica uporabe pametnih telefonov 17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Skupaj urejamo naše soseske, mesec krajinske arhitekture 2017 17.00 Stara Pekarna % Whale there, Festival nasedlega kita 18.00 Muzej Velenje Predstavitev nove serije spominkov in darilc Mastodont 19.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Bralni večer za najstnike 20.00 eMCe plac Začasna sreča: opojne substance, odprtje razstave Sobota, 22. april 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva Mestna tržnica Velenje 8.00 Pred Mestno občino Velenje Očiščevalna akcija 9.00 Staro Velenje Rokodelska tržnica 9.00 Staro Velenje Državno prvenstvo za veterane in rekreativce v namiznem tenisu 10.00- Galerija Velenje 18.00 Zemlja - naš dom v vesolju, celodneven dogodek ob svetovnem dnevu Zemlje 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Premiera lutkovne predstave Medvedek in Zlatolaska 16.00 Muzej Velenje Blagoslov grajske kapele in odprtje razstave molitvenikov 21.00 eMCe plac Major Beck: predstavitev albuma "Nor" Nedelja, 23. april 13.00 KAC, Efenkova 61 b Vegetarijansko kosilo za vsakogar 15.00 Večnamenski dom v Vinski Gori Prav luštno je res na deželi, narodno-zabavna prireditev 15.00 Gasilski dom v Šentilju Salamiada 16.00 Gasilski dom Skale Zbudimo Jurija s knjigo, ob svetovnem dnevu knjige Ponedeljek, 24. april 10.00 Sončni park TREŠ Cikrkusarna, 1. odprta vaja 10.30 Vila Rožle Varujmo in ohranimo Šaleško dolino, zaključek okoljevarstvenega projekta 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 18.00 eMCe plac Glasbeno popotovanje iz samega sebe z inštrumenti celega sveta 18.00 Glasbena šola Velenje, vel. dvorana Spomladanski tris, koncert pihalnih orkestrov Glasbene šole Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnica Alzheimer cafe, predavanje Torek, 25. april 11.00 Ljudska univerza Velenje Slavnostno odprtje Večgeneracijskega centra Planet generacij 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 Vila Rožle Torkova peta, Ju-hu-hu, počitnice so spet tu! 19.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju Sreda, 26. april 17.00 Galerija Velenje Astrologija skozi intuicijo, predavanje z delavnico 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic: Knjige, naše prijateljice 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Zaključek bralne značke za odrasle in pogovor s Tonetom Partljičem 19.30 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Komedija: 50 odtenkov ženske ŠOŠTANJ Četrtek, 20. marec 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljična joga Petek, 21. marec 18.00 Mestna knjižnica Šoštanj Rozmanov večer Sobota, 22. april 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Klepet pod Pustim gradom Ponedeljek, 24. april 8.30 Središče za samostojno učenje Sprehod za zdravo telo s tablico v roki Torek, 25. april 16.30 OŠ Šmartno ob Paki Prijateljska tekma Elektrine šole košarke: Eelektra Šoštanj - Keleja Celje ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 20. april 10.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 19.00 Kulturni dom Šmartno ob Paki Dobrodelna prireditev »Naj se sliši« Petek, 21. april 10.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig Sobota, 22. april 9.00 Hiša mladih Bukvarnica: menjava in zbiranje knjig 17.00 Dvorana Marof Proslava ob 10. obletnici taborniškega rodu Hudi potok; Taborniški rod Hudi potok 19.00 Prireditveni prostor MC Šmartno ob Paki Taborniški koncert; Taborniški rod Hudi potok in MC Šmartno ob Paki Nedelja, 23. april X Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - mladinci (mladinska liga MNZ Celje) NK Šmartno 1928 : NK Šmarje pri Jelšah Športni park Šmartno ob Paki Nogomet - U-13 (2. MNZ liga) NK Šmartno 1928 : NK Ljubno Torek, 25. april, 19.00 Knjižnica Šmartno ob Paki O Šmarčanih malo drugače - gosta Drago in Silva Drev Sreda, 26. april 18.00 Pri železniški postaji Paška Vas Proslava v počastitev treh praznikov (dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan zmage) in otvoritev kanalizacije Gavce X športni park Šmartno ob Paki Nogomet - člani (3. slovenska liga - Sever) NK Šmartno 1928 : ŠD Videm Lunine mene 26. aprila, ob 14:16, prazna luna (mlaj) Premiera predstave Medvedek in Zlatolaska Velenje, 22. aprila - V soboto ob 10.30 bo Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje pod okriljem Festivala Velenje, pripravilo premiera predstave Medvedek in Zlatolaska. Avtorski scenarij je po motivih ljudske pravljice priredila Alice Čop, režirala pa jo je skupaj s KINO spored v Kajetanom Čopom. Scenografija je delo Ki-liana in Katejana Čopa, kostumografijo pa podpisuje Noemi Čop. Za glasbo je poskrbel Gorazd Planko, za luči pa Davorin Štorgelj. V predstavi igrajo trije mladi igralci velenjskega lutkovnega gledališča Borut Ring, Neža Ocepek in Noemi Čop. Novi spominki in blagoslov grajske kapele Velenje, 21. aprila - Jutri ob 18. uri bo na Velenjskem gradu predstavitev nove serije spominkov in darilc, ki jih Muzej Velenje pripravlja v svojem jubilejnem letu. Tokratna serija z naslovom Mastodont je nastala v sodelovanju z ustvarjalkama Darjo in Nad-jo Osojnik. V soboto, 22. aprila, ob 16. uri pa bodo na gradu blagoslovili grajsko kapelo in odprli razstavo molitvenikov iz zbirke Ivanke Meža, ki jih je pred časom darovala Muzeju mali in veliki dvorani Hotela Paka Velenje. Obenem velenjski muzealci obveščajo, da bo za danes napovedana predstavitev zbornika simpozija v spomin dr. Milana Ževarta zaradi objektivnih razlogov prestavljena na 10. maj ob 11. uri. V avli občine razstava fotografij Velenje, 11. aprila - V avli Mestne občine Velenje si lahko do 8. maja ogledate fotografsko razstavo »Srečujemo jih, a jih ne opazimo« Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Ob zaključku šolskega leta so udeleženci krožka Obdelava digitalne fotografije, ki ga vodi mentor Leopold Kočevar, pripravili razstavo, s katero opozarjajo na zanimive detajle iz naše okolice, ki jih prevečkrat ravno zaradi tega, ker so vedno prisotni okoli nas, ne opazimo. a bš MALI ŠEF The Boss Baby, sinhronizirana animirana družinska komedija, 97 minut (ZDA) Režija: Tom McGrath. Sinhronizirani glasovi: Primož Ekart, Uroš Maček, Štefan Kušar, Tjaša Železnik, Matevž Muller, Uroš Buh idr. Petek, 21. 4., ob 18.00 - 3D Sobota, 22. 4., ob 18.00 Nedelja, 23. 4., ob 16.00, 3D - otroška matineja Ponedeljek, 24. 4., ob 18.00 HITRI IN DRZNI 8 Fast & Furious 8, akcijski triler, 136 minut (ZDA). Režija: F. Gary Gray. Igrajo: Charlize Theron, Vin Diesel, Dwayne Johnson, Jason Statham, Helen Mirren idr. Petek, 21. 4., ob 22.00 Sobota, 22. 4., ob 20.00 POTOVANJE ČASA: POT ŽIVLJENJA Voyage of Time: Life's Journey, dokumentarni film, , 90 minut (Nemčija, Francija, ZDA). Režija: Terrence Malick Pripovedovalka: Cate Blanchett Nastopajo: Jamal Cavil, Maisha Diatta, Yagazie Emezi, Daryl James Harris II, Sebastian Jackson idr. Petek, 21. 4., ob 21.00 - mala dvor. Sobota, 22. 4., ob 18.30, mala dvorana - ob Dnevu Zemlje Nedelja, 23. 4., ob 19.15 - mala dvor. POPOLNA BLAŽENOST Gleissendes gluck, drama, 101 minuta (Nemčija, Francija, ZDA). Režija: Sven Tad- dicken. Igrajo: Martina Gedeck, Johannes Krisch, Ulrisch Tukur idr. Sobota, 22. 4., ob 20.30 - mala dvor. Nedelja, 23. 4., ob 17.30 - mala dvor. JACKIE Biografska drama, 100 minut (ZDA, Čile, Francija). Režija: Pablo Larrain. Igrajo: Natalie Portman, Peter Sarsgaard, Greta Gerwig, Billy Crudup, John Hurt, John Carroll Lynch, idr. Petek, 21. 4., ob 20.00 - oskarjev-ci 2017 LEPOTICA IN ZVER Beauty and the Beast, družinska fantazija, mjuzikal, 123 minut (ZDA). Režija: Bill Condon. Igrajo: Dan Stevens, Emma Watson, Luke Evans idr. Nedelja, 23. 4., ob 18.00 ČUDEŽ NA REKI HUDSON Sully, akcijska biografska drama, 90 minut (ZDA). Režija: Clint Eastwood. Igrajo: Tom Hanks, Anna Gunn, Laura Linney, Autumn Reeser, Aaron Eckhart, Sam Huntington, Mike O'Malley Nedelja, 23. 4. ob 20.15 uri - oskar-jevci 2017 IZGINOTJE Flaskepost fra P , kriminalka, triler, drama, 112 minut (Danska, Nemčija, Švedska, Norveška). Režija: Hans Petter Mo-land- Igrajo: Nikolaj Lie Kaas, Fares Fares, Pal Sverre Hagen, idr. Ponedeljek, 24. 4., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC "^AS 20. aprila 2017 Nagradna križanka Gorenje GTI RADIO VELENJE gorenjegroL Gorenje GTI d. o. o Partizanska cesta 12 3320 Velenje Tel.: 03/ 899 26 26 www.gorenje-gti.si Gorenje GTI - generalni zastopnik in serviser traktorjev Zetor za Slovenijo • Prodaja traktorjev Zetor • Ekskluzivni prodajalec originalnih rezervnih delov Zetor • Servis Zetor (možen tudi na terenu) • Možnost ogleda in preizkušnja traktorja na sedežu podjetja • Ugodne oblike financiranja (do odplačilne dobe 7 let) Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. aprila 2017 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom "Križanka Gorenje GTI". Izžrebali bomo 3 praktične nagrade »Zetor«. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. Nagrajenci nagradne križanke Slaščičarne Lili, objavljene v tedniku Naš čas, 6. aprila 2017 so: • Ida Jelenko, Topolšica 169, 3325 Šoštanj • Rok Železnik, Metleče 4, 3325 Šoštanj • Zvonimir Levar, Cesta talcev 3 b, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Rešitev križanke: OREHOV KOLAČ. Terme Zreče Fizioterapevt svetuje mag. Simona Pavlič Založnik, uri i v. dipl. org., višji fizioterapevt S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov. Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poškodbi ali operaciji? V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju fizioterapije. Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo. Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja fizioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka fizioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju. FIZIOTERAPIJA „TAKOJ" CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah. Vsak dan z bolečino je nepotreben! Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu radio VGLGKJB 88.9 Mhz 187.8 Mhz KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 10. do 16. aprila koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 10. do 16. aprila (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu Zdravniški nasveti: gost: Jakob Merkač, dr. med., specialist ortopedske kirurgije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: športne poškodbe ČETRTEK, 20. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 21. aprila I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 22. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 23. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 24. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercev; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 25. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 26. aprila I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 10. do 16. aprila niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obč2ine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. aprila (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka 1 : n ic.ipr ail.ipr TU H.ipr Zi1S.i|pr □ n.l(( Mijrtl ffrilWtt www.nascas.si Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 17 20. aprila 2017 OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINA HIŠO, solidno ohranjeno, opremljeno, takoj vseljivo z vsemi pripadajočimi dokumenti na odlični lokaciji v Polzeli, prodam. Informacije na Gsm: 041 317 434 ali 031 350 928 V MOZIRJU, v novem štirinadstropnem bloku (z dvigalom), oddamo popolnoma opremljeno dvoinpolsobno stanovanje (57m2) in garso- njero (35m2), v četrtem nadstropju. Cena po dogovoru. Gsm: 041 338 475 GRADBENE PARCELE, 3 km od Velenja, prodam. Gsm: 041 696 815 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovniče-vec, medenovec, več vrst žganja in uležan hlevski gnoj, prodam. Gsm: 041 687 371. SILAŽNE BALE, prodam po 25,00. Gsm 041 942 898 ŽIVALI PRAŠIČE, odlične mesnate pasme, primerne za dopitanje na večjo težo, prodam. Fišar, Tabor, Gsm: 041 619 372 PRODAJA nesnic v nedeljo, 23. 4., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162 DVE TELIČKI simentalki, ena 130 kg, druga 170 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 CANE CORSO mladički rodovniške pasme. Samička je rjavo črne barve, samec pa sive barve. Gsm: 031 317 700 godilo se je od 21. 4. do 27. 4. - 21. aprila 1997 je veleposlanik ruske federacije v Sloveniji Ale-ksej Nikiforov enajstim veteranom 2. svetovne vojne, ki so se borili v Rusiji, izročil spominske medalje »Maršala Žukova« in spominske medalje ob 50. obletnici zmage nad fašizmom; - 22. aprila leta 1994 so v Šmar-tnem ob Paki proslavili 160-le-tnico osnovnega šolstva v kraju, isti dan pa je direktor velenjskega premogovnika dr. Franc Žer-din svečano odprl prenovljen velenjski mestni stadion; med uglednimi gosti na prireditvi je bil tudi takratni predsednik mednarodne atletske federacije dr. Primo Nebiolo iz Italije; - 22. aprila 1999 so košarkarji in košarkarice velenjske osnovne šole Livada osvojili prvo mesto v slovenski Šolski košarkarski ligi; - 23. aprila 1963 so učenci prvič sedli v klopi nove velenjske osnovne šole, ki je dobila ime po našem rojaku, pedagogu in pisatelju Gustavu Šilihu; znana velenjska šola torej praznuje že štiriinpetdeseto obletnico uspešnega delovanja, zato vsem sedanjim in nekdanjim učiteljem in učencem te šole ob tem prazniku njihove šole iskreno čestitamo; - 23. aprila 1969 je bil za predsednika skupščine občine Velenje izvoljen Nestl Žgank; - 24. aprila 1932 se je v Šaleku pri Velenju rodil pedagog, družbenopolitični delavec in direktor Jože Melanšek; - da bi zavaroval umik svojih enot po cesti Šoštanj-Črna, je okupator zgradil postojanko pri cerkvi v Šentvidu nad Zavo-dnjami, ki jo je v noči na 24. april 1945 zavzela Šercerjeva Alojz Zavolovšek (Foto Arhiv Muzeja Velenje) brigada; med napadom je zgorela cerkev sv. Vida, ki so jo že pred tem okupatorjevi vojaki precej opustošili; ■ 24. aprila 1975 so svečano odprli nov kulturni dom v Šoštanju; ■ 26. aprila 1949 se je v Lipju pri Velenju rodil glasbenik Franc Žerdoner, ki je vodil mnoge ansamble iz Šaleške doline in je napisal preko 230 skladb pretežno narodnozabavne, pop in zborovske glasbe; - 27. aprila 1928 se je v Biršah pri Radmirju rodil akademski slikar, pedagog, urejevalec muzejske zbirke na Velenjskem gradu in strokovni delavec nekdanjega Kulturnega centra Ivana Napo-tnika Alojz Zavološek; - 27. aprila 1941 je bila v Vidmar-jevi vili v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta, ki dejansko pomeni začetek upora slovenskega naroda proti okupatorju; v spomin na ta dogodek, ki je nekako združil in povezal večino slovenskega naroda, praznujemo dan upora proti okupatorju; - predsednik SFRJ Josip Broz - Tito in član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ in član sveta federacije Edvard Kardelj sta 27. aprila leta 1969 v Velenju prisostvovala veliki proslavi Štajerska in Koroška v revoluciji. ■ Damijan Kljajič DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 22.4. in 23. 4. - Tadeja Le-snjak Cizej, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: ponedeljek, sreda, petek 15.00 - 17.00, torek, četrtek 7.30 - 9.00 24 ur dnevno! CVETLICARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Prešernova 7 B Tel.: 03 / 897 00 02, GSM: 041 / 682 369 zAlilpeš %am bemo angeli h izgubijo£)>oja%rila? ifPetlo noč zapusti sijaj tn rnPoa jutra solze so umila? habit nepremičnine HaNt, d.o.o„ Koroška 4& Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, vikend, bivalen: ŠMARTINSKE CIRKOVCE, VELENJE, 49 m2, zgrajen l. 2002, 675 m2 zemljišča, EI ni potreben. Cena: 56.000 € Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, GORICA, 275 m2, zgrajena l. 1977, adaptirana l. 1989, 447 m2 zemljišča, ER: F (150 -210 kWh/m2a). Cena: 149.000 € več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Do 8 številk zastonj! "^AS Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE DUSZYNSKI PRZEMYSLAW, Poljska, Belchatow, Poziomkowa 4 in BELLI-AN ALEKSANDRA, Velenje, Kersnikova cesta 11 SMRTI KAVŠAK ANGELA, roj. 1939, Šoštanj, Zavodnje 11 u KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.O.O. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Profesionalno in s pielelo poskrbimo za vse potrebno ob boleči izgubi vaših najdražjih SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREBNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Plačilo na obroke pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večno mir mi zaželite. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustila naša draga ZOFKA KOROŠEC 9. 5. 1940 - 11. 4. 2017 Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami, darovali sveče in cvetje in jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Bolt, sin Miran in hči Sonja z družinama, vnuki, pravnuki, sestra Štefka z družino in svakinja Lojzka z družino Naš čas, 20. 4. 2017, barve: CM K, stran 24 Vesolje naredilo veliko veselja Kulturno-izobraževalna postavitev v Galeriji Velenje 3. kamen od Sonca navdušuje tako otroke kot odrasle Tina Felicijan Če je velenjska galerija ob otvoritvah navadno obsijana z lučmi, je bila tokrat zavita v skrivnosten polmrak. Obiskovalci, med katerimi so bili tako posamezniki kot cele družine, so se zbirali pred vhodom, ki sta ga stražila priljubljena popkulturna lika iz Vojne zvezd, in si lahko na gredici pred galerijo ogledali rekonstrukcijo našega sončnega sistema. Ko sta odprla vrata, se je zbranim odprlo vesolje: fotografije planetov osončja z zanimivimi informacijami, interaktivni panoji, satelitski posnetki Zemlje iz vesolja, projekcije animacij, videi o življenju na vesoljskih postajah, Andelkovic predstavila knjigo z naslovom Umetniški ustroj No-ordung, ki obravnava razvojne faze Živadinovega gledališča. V sredo, 26. aprila, ob 17. uri bo o astrologiji - starodavnem sistemu, ki na osnovi položaja planetov na nebu proučuje človekove lastnosti in njegove aktivnosti -, predavala Breda Erjavec. 5. maja bodo otroci, starejši od petih let, s spremljevalci lahko prespali v galeriji in tako doživeli njen nočni utrip (prijave že zbirajo na info@galerijavelenje.si). Akademski kipar Zoran Poznič bo ob mednarodnem dnevu muzejev predaval o zgodovini razumevanja vesolja, znanstveni fantastiki in neskončni domišljiji. > domiselne primerjave velikosti vesoljskih teles in številne umetniške vizualizacije, ki nudijo interaktivno izobraževanje o raziskovanju vesolja, tehnologiji in kulturizaciji vesolja. Poleg tega pa kulturno-izobraževalna postavitev 3. kamen od Sonca, ki sta jo zasnovala sodelavca Galerije Velenje Miha Cojhter in Nina Cvirn, vsebuje tudi planetarij, z ogledom katerega lahko obiskovalci odpotujejo v neraziskane dele vesolja. Spremljevalni program bo še popestril vsebino Da bi v galerijo tudi po ogledu postavitve privabili tako otroke kot odrasle, so zasnovali raznolik spremljevalni program, ki ga sestavljajo predavanja, likovne delavnice in druženja. Nocoj (v četrtek, 20. aprila) ob 18. uri bosta Dragan Živadinov in Bojan Velenjčani in Šoštanjčani spet v akcijo Velenje, Šoštanj, 22. aprila - Po podatkih, ki so jih zbrali na MO Velenje, so prostovoljci doslej na spomladanskih očiščevalnih akcijah, ki potekajo od 25. marca, zbrali 16.420 kilogramov mešanih odpadkov. Očiščevalne akcije se bodo v Velenju končale to soboto, 22. aprila, na dan Zemlje. Tokrat bodo čistili člani skupine Udarnik, Mladinskega sveta in Mladinskega centra Velenje. Očistili bodo letni kino in okolico zračnega jaška v Stari vasi. Zaposleni v upravi MO Velenje pa bodo očistili okolico občine in vpadnih cest v mesto. V počastitev dneva Zemlje Občina Šoštanj vsako leto pripravi očiščevalno akcijo celotne občine. Tudi v letošnji akciji bo sodelovalo vseh devet krajevnih skupnosti, zbirna mesta pa so objavljena na občinski spletni strani www.sostanj.si. a bš, mz Postavitev 3. kamen od Sonca bo v Galeriji Velenje razveseljevala še i do 20. maja. Kako vznemirljiva otvoritev! Tako najmlajši kot odrasli obiskovalci so navdušeni raziskovali postavitev tretjega kamna od Sonca. S keramično-kiparsko skupino Gambatte Društva šaleških likovnikov bodo potekale likovne delavnice z glino. Podrobnejši spremljevalni program, ki vsebuje še medgeneracijsko druženje, kamišibaj gledališče interaktivno vodenje ob dnevu Zemlje, pa je objavljen na spletni strani Galerije Velenje. Delovna akcija za prijatelja Vojča Pred veliko nočjo poškodovanemu gasilcu priskočili na pomoč prijatelji - Okolico hiše v Florjanu urejalo 33 ljudi Florjan pri Šoštanju, 12. aprila - Ob enem največjih gozdnih požarov v zadnjem desetletju, ki je divjal v gozdu v Hrastovcu, je padlo drevo med gašenjem hudo poškodovalo šoštanjskega gasilca. Prijatelji ga kličejo Vojč in tako ga bomo v članku imenovali tudi mi. Prejšnjo sredo so namreč na pobudo njegove gasilske desetine iz PGD Šoštanj-mesto pripravili delovno akcijo, s katero so Vojča, ki je bil ob koncu minulega tedna po operaciji hrbtenice še vedno na zdravljenju v mariborskem kliničnem centru, ganili do solz. Vojč ima veliko prijateljev. Znan je po tem, da vedno nesebično priskoči na pomoč. Tudi na tisto usodno petkovo popoldne se je že pripravljal, da gre pri delu pomagat enemu od njih, ko so ga poklicali na intervencijo. Pomoč prijatelju je odpovedal, podal se je v boj z ognjenimi zublji. »Takšen je, če le lahko pomaga. Gasilskemu klicu 'na pomoč' se vedno odzove,« smo izvedeli. Pobuda za delovno akcijo je prišla prav iz njegove gasilske desetine. Hitro so se tej ideji pridružili tudi drugi. »Glavni namen pa je bil, da prijatelju pomagamo v obdobju okrevanja, saj v tem času ne bo zmogel določenih fizičnih aktivnosti, ki jih je pred nesrečno intervencijo opravljal z veseljem in lahko- 33 prijateljev v požaru v Hrastovcu poškodovanega gasilca Vojča je tik pred velikonočnimi prazniki opravilo tisto, kar je pred nesrečo želel narediti sam. Okolica hiše v Florjanu je dobila novo podobo. to.« Ideja, kako mu pomagati, je bila kar Vojkova. Pri hiši v Florjanu je že pripravil material, saj je želel še pred velikonočnimi prazniki na novo urediti zelenico za hišo z nasutjem zemlje in zatravitvijo. Njegovi prijatelji so v sredo naredili vse to in še več. Začeli so opoldne, delali pa so do trde teme. Ker niso končali, so se za nekaj ur vrnili še v četrtek. Razvozili in poravnali so 20 kubičnih metrov zemlje, ki so jo tudi povaljali, pregrabili in vanjo posejali travo. Okoli no- ve zelenice so položili betonska cvetlična korita, v katera so naslednji dan posadili trajnice in grmovnice. Nekaj so jih posadili tudi v okolici hiše. Izdelali so nov plato za vrtno mizo in uredili okolico pasje ute. Pri izkopu zemljine, nasipavanju in utrjevanju so prijateljem pomagali tudi stroji. Potem so pobarvali še del lesenega stavbnega pohištva in opravili še nekaj kleparskih del na strehi ... »Organizacija akcije je bila velik organizacijski in logistični projekt, a nam nič ni bilo težko. Pri urejanju materiala in storitev nam je priskočila na pomoč občina Šoštanj,« smo še izvedeli. Na delovni akciji je sodelovalo 33 Vojčevih prijateljev, od tega 19 gasilcev. Ko je Vojkova žena možu med akcijo poslala fotografijo utrinka delovne akcije, ji je odgovoril, da joče kot majhen otrok. To je ganilo tudi njegove prijatelje, ki so dokaz več, da se dobro vedno z dobrim vrača! a bš fssmi Ytlei ■ ■ Sindikat pridobivanja energetskih surovin «j* ske> «»►««« Sla p*VOMAJSKi ■