^r (^O t^f Gorenjski časnik od leta 1947 it^y prvi predhodnjrtedkjk gossnjec lfta 1900 PETEK, 7. AVGUSTA 2009 Leto LXII. št 62, cena 1.35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Mariîa Volčíax Časopis izhaia oa torkih im ob petkih nakiada: 22.000 izvodov W-WW.C o RE n r s KIC las .SI blok Na Jesenicah gradijo blok z oskrbovanimi stanovanji, ki bodo namenjena starejšim. Stanovalcem bodo nudili pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Urša Pfterwel parom ali posameznikom, ki sebnost bloka bo še, da bodo ....................................... so še vitalni in lahko živijo v pritličju uredili skupni jesenice • "To nc bo dom za povsem samostojno ali pa že prostor za druženje. v bloku ostarele, temveč stanovanj- potrebujejo določeno pomoč bo enajst dvosobnih stano- ski blok, ki bo zgrajen tako, pri vsakodnevnih opravilih, vanj, pet enoinpolsobnih ter da bo starejšim olajšal biva- denimo kuhanju, pranju pe- dvanajst garsonjer, Stanovanje, prek dodatnih storitev rila, pospravljanju ... Te sto- nja bodo prek izbrane ne-pa bodo lahko dobili tudi po- ritve naj bi stanovalcem no- premičninske hIŠe začeli moč pri vsakodnevnih opra- vega bloka nudil bližnji prodajati prihodnjo pomlad, vilih," je bistvo oskrbovanih Dom upokojencev dr. Fran- ko bo znana tudi njihova stanovanj pojasnil Vinko Po četa Berglja, ki je po Pogač- cena, Pogačnik je zagotovil, gačnlk iz družbe Oniks In- nlkovih besedah že izrazil da bo cena kljub nadstandar-vest To podjetje namreč na pripravljenost za tovrstno so- du dosegljiva za bodoče sta-Bokalovi ulici na Jesenicah, v delovanje. Objekt bo tudi po novalce, tudi zato, ker gre za neposredni bližini doma sta- tehnični plati prilagojen po- manjie stanovanjske enote, rostnikov, gradi stanovanjski trebam starejših in bivalno Stanovanja bodo vseljiva ko- blok z 28 oskrbovanimi sta- oviranih oseb. Vsako stano- nec aprila prihodnje leto. novanjj. Ta naj bi bila name- vanje bo opremljeno tudi z Celoten projekt je vreden njena zlasti upokojencem, gumbom za klic v sili. Po- okrog dva milijona evrov. Blok z oskrbovanimi stanovanji naj bi bil zgrajen do pomladi prihodnje leto. /^oto janetPioat^ Sončna energija za čistilno napravo 4 Tretjino energije, potrebne za čiščenje odpadnih vod, bo ustvarila sončna elektrarna. Mabjana Ahačič Radovljica - Komunala Radovljica v torek predala namenu sončno fotovoltaično elektrarno, nameščeno na centralni čistilni napravi in zbirnem centru za ravnanje z odpadki Radovljica. Z njo bodo ustvarili tretiino energije, ki jo za delovanje potre» buje čistilna naprava, z Elek- trom Gorenjska pa so se do- Centralna âstilna naprava ^^ objektov Centralne čistilne naprave, ki Radovljica prečisti okoli Soo tisoč kubičnih me« trov odvedene vode po ka- imata primerno lego za izkoriščanje sončne enei^ije ter ustrezno kritino, je nameščenih 452 solarnih modulov. govorili tudi za prevzem pro- dveh objektov Centralne naiizaciji in sprejme tisoč izvedene električne eneraje stijne naprave. hra nek 64 ton ogljikovega dioksida letno, kolikor bi ga proizvedla klasična elektrarna na fosilna goriva. Za naložbo v sončno elektrarno v vrednosti 422 tisoč evrov je Eko skiad, Slovenski okoljski javni sklad, namenil kredit v višini 80 odstotkov vrednosti celotne investidje. Kot je poudaril direktor Komunale Radovljica Drago Firižgar, so v podjetju ponosni, ker z novim načinom pridobivanja energije za delovanje čistilne naprave pomembno pripomorejo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida v ozračje. "Računamo. da se bo ekološka kubičnih metrov vsebin v javno omrežje. Gre za eno Predvidena letna proizvod- ozaveščenost Širila in da greznic z območja občin večjih tovrstnih elektrarn, ki nja znaša skoraj sto tisoč ki- bodo našemu zgiedu sledili Radovljica in Žirovnica. je v obliki 452 solarnih mo- lovatnih lu* zelene električne tudi drugi," je optimistčen dulov nameščena na strehah energije in predstavila pri- Finžgar. Znižali smo cene za najem šefov. www.Qbkr.si GorenfskA ^ BankA Priprave na pandemijo Suzana P. Kovačič večji meri zagotovili, da se ....................................... okuženi z novo gripo v bol- Ljubljana • "Običajna sezon- nišničnih prostorih ne bi sre-ska gripa se v večjem hevilu čevali z drugirrù bolniki, je dr. pojavi konec decembra oziro- Strle opozoril: "Bolj kot pros- ma januarja, a se bojim, da bi nova gripa lahko izbruhnila ton znajo biti ozko grlo kadri. v zdravstvu nimamo dodat- že prej. Pn/i pokazatelj bo čas. nega kadra, ki bi čakal na ko se bodo odprla šolska vra- pandemijo, ampak bi se v ta," je povedal prof. dr. Franc tem primem morali čim bo- Strle, dr. med., predstojnik Ije (re)organi2iiati, s čim Klinike za infekdjske bolezni manj škode za druge bolnike in vročinska stanja v Ljublja- in z odlc^m nenujnih obrani. Iz Univerzitetnega klinič- vnav." Do včeraj dopoldne je nega centra so sporočUi, da bilo v Sloveniji potrjenih 153 pospešeno pripravljajo proto- primerov okužbe z virusom kol za morebitno pandemijo, nove gripe. Dt. Stile opozarja, poleg tega, da naj bi v čim da panika ne koristi nikomur. 62 ; GC+ I i Profesorju nemščine : ni pod čast, da dela kot I pleskar )ož«f KrC 12 Kokre ima v žepu diplomo fi)o2ofeke feliultete, a Icer kot profesor nem ne nt dobi službe, se začel ukvdrjati s pfeskdrskfml deli, k> i jih je ? veseljem opravljal le kot itu* : dent. , , j i GC + \ Pes V Španijo « : |eme] Ajdovec je v 59 dneh prehodil i 2.900 krlornetrov dolgo pot od Šen-: ćur^d do Santidga deComposieie nd i zahodu Španije, kjer se konča zna- : menita romarska pot Camino de i Santiago. EKONOMIjA Na "honjk" nad eidctro poH^etja Država kot večinska lastnica «lektro- / distribucijskih podjetij namerava že z novim letom razdeliti ta podjetja na tržno in omrežno usmerjene družbe. V sindikatih je zavrelo, zahtevajo dia* log In pripravljajo opozorilno Slavko. KMETIJSTVO Lubadartudi tetos napada z vsemi ''kanoni'* lubadar ludi letos močno ogroža gozdove na Zgornjem Coren/skem. Do konca julija so odkrili 30 tisoč kubičnih metrov 'lubadark', količina pa se bo do konca leta verjetno približala ianski. 18 VREME Pmiad I 4 f y 2 POLITIK danicajíavri@g'^s.si GORENJSKI GLAS petek, 7. avgusta 2009 KRATKE NOVICE [guegANA SDS za spremembe zakona o dohodnini Poslanska skupina SOS je v obravnavo vložila novelo zakona o dohodnini, s katero naj bi razbremenili slovensko gospodarstvo. Osnovna rešitev predloga zakona, so poudarili, je dvig meje prihodkov davčnega zavezanca iz naslova opravljanja dejavnosti z 42 na 100 tlsoČ evrov. "To pomeni, da lahko zavezanec pri ugotavljanju davčne osnove zahteva upoštevanje normiranih odhodkov, ki po sedanji zakonodaji znašajo 25 odstotkov, kar je odločno premalo, zato predlagamo dvig na 40 odstotkov," razlagajo v SDS. V praksi to pomeni, dodajajo, da se v primeru 1000 evrov prihodka prizna 400 evrov stroškov, v dohodninsko osnovo pa se šteje 600 evrov. "S spremembo zakona predlagamo tudi, da bi zahtevo za upoštevanje normiranih odhodkov lahko podali tudi tisti zavezanci, ki so imeli v zadnjem poslovnem letu zaposlenega še enega delavca, kar sedaj ni mogoče," poudarjajo v poslanski skupini SDS. Prepričani so, da bi omenjena sprememba delovala pozitivno na sa m oza poslovanje in povečano gospodarsko aktivnost M. R. uubrana Prepričani v vrnitev v parlament Po vzponih in padcih, ki jih je doživela v devetih letih, je NSi spet na poti vzpona, je ob devetletnici NSi poudarila pred« sednrca stranke Ljudmila Novak. Prepričana je, da Slovenija potrebuje stranko, kot je NSI. "To je stranko, ki deluje v interesu tistih Slover^cev, ki želijo živeti in delati v duhu traj-nih in tradicionalnih slovenskih in krščanskih vrednot," je še dejala Ljudmila Novak. Predsednica strankinega sveta Mojca Kucier Dolinar pa meni, da se stranka volivcem ni izneverila in se jim bo zato uspelo vrniti v parlament, jeseni stran* ka pripravlja kongres, za katerega pa se zaenkrat še ne ve, ali bo tudi volilni. M. R. mojstrana Maša ob prazniku Marije Snežne v kapeli Matere božje na Kredarici $0 v sredo pripravili tradicionalno mašo ob cerkvenem prazrïiku Marije Snežne. Prvo kapelo so na tem mestu zgradili teta 1896 na pobudo takrat* nega župnika na Dovjem jakoba Aljaža. Omenjeno kapelo so neznanci leta 1952 porušili, štirideset let kasneje pa so jo na* domestili z današnjo kapelo. V omer\jeni kapeli so pred tremi leti postavili tudi spominsko ploščo hrvaškemu kardinalu Alojziju Stepincu. Maše se ob prazniku Marije Snežne udele» ži večje Število vernikov, ki se tu zberejo tudi vsako prvo sre- do po 15. avgustu, prazniku Marijinega vnebovzetja. M. R. iirilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas Avtokarto prejme MARJAN KUKEC iz Kranja. KOTIČEK ZA NAROČNIKE » Vstopnice za Festival Radovljica če želite prejeti dve brezplačni vstopnici za katerikoli koncert v okviru Festivala Radovljica, morate poznati odgovor na naslednje vprašanje: Kateri po vrsti je ta fiestival? Pokličite nas danes ali v ponedeljek, od ij. do 16. ure, na telefon: 04/201 42 41. Prvih šest bo prejelo vabilo za brezplačni vstopnici. Koncerti se začnejo že jutri. 8. avgusta, končali se bodo v nedeljo, 23. avgusta. Koncerti bodo v Radovljici, v Veleso-vem in v Ljubljani, izbirate pa lahko med naslednjimi: £mma KIrkby in London Baroque (Velika Britanija), Cunnar idenstam in johan Hedin (Švedska), Rolf Lislevand in Thor- Harald Johnsen (Norveška), >:larmonla Antiqua Labacensis (Slovenija), janusz Olejniczak (Pofjska), Trompeten Consort Friedemann Immer (Nemčija), Tasto Solo (Španija), Cinquecento (Avstrija), Dominique Visse in Cafe Zimmermann (Francija) in Pino de Vittorio Ensemble (Italija). Več informacij dobite na: vww.festivaí-radovljica.si. D. K. Ministrstva Z ukrepi za dodatno znižanje javnofinančnih izdatkov v javnem sektorju naj bi letos prihranili več kot tristo milijonov evrov. Mateja Rant Ljubljana - Vlada se je na seji minuli teden seznanila tudi z izvedenimi ukrepi in njihovimi učinki za dodatno znižanje javnoiinančnih iz- datkov v javnem sektoifu. V poročilu, ki ga je pripravilo ministrstvo za javno upravo, ugotavljajo, da ministrstva izvajajo ukrepe. VeČina ministrstev je tako že presedala in analizirala obstoječo sistematizacijo delovnih mest in na podlagi tega sprejela _ posamezne spremembe, s iQterimi naj bi optimizirali in radonalizirali poslov^je. | Tako spoštujejo sklep, poudarjajo pri ministrstvu za javno upravo, na podlagi katerega naj bi do konca leta število zaposlenih zmanjšali za dva odstotka. Ra^en tega so ministrstva zmanjšala obseg študentskega dela in racionalizirala služ- V okviru varčevalnih ukrepov vfade posamezne upravne enote načrtujejo iikir>itev nekaterih krajevnih uradov. nanjih izvajalcev. Ugotav- la oziroma omejiJa na naj- Ijajo èe. da so ministrstva nujnejše zamenjave in nad- na področju informatike gradnjo le tistih program- nakup nove opreme odloži- sHh licenc» ki so nujne po- trebne za njihovo nemoteno delovanje. Prihranke iž» če j o tudi pri najemnih pogodbah, upoštevajo pa tudi ukrep o dvajsetodstotnem znižanju investicijskih odhodkov, še dodajajo pri ministrstvu za javno upravo. Izdelane varčevalne programe je ministrstvo za javno upravo pridobilo tudi od vseh upravnih enot Na podlagi tega, poudarjajo pri ministrstvu, so stroške poslovanja 2xJžale na najnižjo možno raven. V okviru tega po« samezne upravne enote na- âtufejo tudi ukinitev krajevnih uradov in nekaterih prostorov za sklepanje za» konskih zvez. Pri ministrstvu za javno upravo so pojasnili» da ta čas rumajo nobene vloge za ukinitev katerega od krajevnih uradov na Gorenjskem. Odločitev o njihovem zaprtju je sicer v pristojnosti načelnika upra- bene poti zaposlenih doma Vlada je v okvini varčevalnih ukrepov sprejela tudi vne enote, ki mora pred uki-in v tujini. "V delegacije se uredbo, na podlagi katere so za 25 odstotkov zmanjša- «^tvijo krajevnega urada pri-vključuje minimalno število y ^^^^^ uporabe službenih mobilnih telefonov m sto- soglasje ministrstva. zaposlenih, zaposleni se udeležujejo le najnujnejših ritev mobilne telefonije v omnih državne uprave. Mi- Razlogi za ukinitev, so še dodali pri ministrstvu, so pred- konferenc in sestankov v tu- nista^m. generalnemu sekretarju vlade, vodji kabineta ^^ ^ zaznanem premajh-jini, za prevoz pa se izbira predsednika vlade in državnim sekretarjem recimo so nem interesu stiank in s najcenejše prevozno sred- po novem znesek mesečnega komuniciranja omejili tem posledično neželenih stvo/' navajajo v poročilu. Znižali so tudi stroške zu* na 110 evrov. dodatnih nepotrebnih stroških obratovanja. Pričakujejo odpoved stavke Po torkovem sestanku z direktorji domov za starejše in predstavniki sindikata pri ministrstvu za delo pričakujejo, da so odpravljene vse nejasnosti glede izvajanja dogovora. .Mateta Rakt sindikalnimi predstavniki v in socialnega varstva v Slo- da bo jasen in pregleden za ....................................... teh domovih. Na sestanku veniji, za katero po mnenju vse izvajalce. S sestankom Ljubljana • Z namenotn» da so sodelovali tudi predstav- ministrstva že do sedaj ni so bili zadovoljni tudi v stav bi dokončno razčistili odprta niki sindikata zdravstva in bilo razlogov, dokončno od- kovnem odboru, saj naj b vprašanja glede izvajanja socialnega varstva Slovenije povedana/* so po sestanku prišlo do bistvenega napred aprila sklenjenega dogovora in predstavniki skupnosti sporočili z ministrstva. Do- ka pri realizaciji dogovora med ministrstvom za delo, domov. dali so še, da bodo predstav- Zato so odpovedali za minu dnižino in socialne zadeve "Na ministrstvu pričaku- niki ministrstva, sindikata lo sredo napovedano stavko ter sindikatom, so se v torek jemo, da so vse nejasnosti v in skupnosti domov prihod- in jo preložili na sredo. 30. predstavniki ministrstva se- zvezi z izvajanjem dogovora nji teden tudi pregledali ce- septembra, Če jim do takrat stali z nekaterimi direktorji odpravljene in da bo stavka lotno vsebino dogovora in domov za starejše občane in s strani sindikata zdravstva ga po potrebi dopolnili tako, ne bi uspelo uresničiti dogovora v vseh točkah. V Bohinju želijo več policistov ÎVÎATIÎA RAKT nočnih urah idealno za kriminalna dejanja. Kritično naj bi bilo zlasti ob prireditvah, saj zaradi pomanjkanja ka- soč ljudi. Varnostne razmere zor prometne varnosti." Kot dra ni mogoče zagotoviti, da ....................................... po njegovem policijska po- pravi, se zaveda finančne in bi bilo prisotno zadostno šte- Bohinj • Bohinjski župan staja Bled sicer še obvladuje, gospodarske krize, a se je vilo polidsîov. Zato verjame, Franc Kramar je ministrico za notranje zadeve Katarino KresaJ v pismu pozval, naj nih dejanj. a se je kljub temu povečalo Število nekaterih kriminal- obenem po njegovem treba nadaljuje v pismu, da bo mi- zavedad tudi dejstva, da je tu- nistrica zagotovila kadrovsko rizem ena izmed priložnosti dovolj močno ekipo polici- zagotovi večjo prisotnost po- Zaradi pomanjkanja ka- za prihodnost, da tudi Bohinj stov v polidjski postaji Bled, lidje v njihovi občini. V pis- drov, je poudaril Kramar, se obiskujejo tuji turisti ter da saj bi s tem pripomogla k mu opozarja, da sredi turi- je prisotnost polidstov v nfi- Bohinjsko jezero in okolica boljši splošni in prometni stične sezone Bohinj obišče hovi občini močno zmanjša- ležita v Triglavskem narod- varnosti tudi na njihovem več kot pet tisoč ljudi m V$ (issn Q352'6666} |e registrirana blsgovt^a In «tonrvřna znamk« pod St. 977196T pri Undu RS Xň intítektualno lastnino. U?tanov)te1j fn Jzdajaul): Gorenjski gfas. d o 0.. KtanI / DlrelctoMca: M inja Volć^ak / Naslov: Bíeiwcisova ct&ta 4, 4000 Kran) / Te 04/201 42 00, ta*. 04/20« 42 1 J, e-mal, inro@^g'gU».sl; rna og «si iri osrtirtni«: te 04/20) 42 47 / M^ni pon«^ika do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek 0Ó 8 do 16 ur«, sobote, nedelje m pr^mi^i zapno. / Gorenjski glas je poltednik. izhaj» ob tofkih m peUih, v nakladi 22,000 iTvodov / Redne priloge: Aioja Gorenjska, Leiopís Gorenjska {enkial letno) in devet lotcalnlh pniog/Tlslc Oruck CanMhU GmbH & CoKC, St.VeH/Clan (Si Vid na Glini), Arttnja / NaroCftina: tel.: 04/aot 42 41 / C«'^» «r/ofla*. 1,35 EUR. lelna na. ri>onovno uredili Ška skupina Gašperja Lam- iskovalcev in odpravljanju vih besedah v okviru obsež- spodnjo grajsko teraso z ori- bergarja pripravlja upodobit- pomanjkljivosti, na katere nih ureditvenih del in nalož- ^na]nimi elementi po načr- ve srednjeveških in baročnih nas bodo opozorili v anketi," be v muzejski del ^radbe v tih ariiitekta Antona Bitenca, zgodb. Za še učinkovitejše je še dodal Završnik. Letos na Blejskem gradu ne bodo ponovili lanskega rekordnega obiska./ fm«corvdXavere Počitniška doživetja Lok V Škofji Loki so učencem med letošnjimi šolskimi počitnicami na voljo številne aktivnosti: Renata Globočnik e » ë Skofja Loka « Pod okrilfem domačega zavoda za Šport in Športne zveze sO v Škofji Loki pripravili pester pr<^ram po- átniških dejavnosti, ki so ga poimenovali Mladi v poletju 2009. Z julijem so tako v Društvu prijateljev mladine škoi)a Loka zaključili s petnajstimi počitniškimi dejavnostmi pod imenom Dobimo se ob poi desetih. Otrokom od prvega do petega razreda se je pridružilo | nekaj učencev višjih razredov. Skupaj so uživali ob družabnih in športnih igrah, se žkofielažke skupine so pod budnim očesom mentorjev izvedli gasilsko vajo. udeležili muzejskih delavnic v Loškem muzeju, v prosto- Za učence OŠ Ivana Gro- zin v telovadnid. Iz njih so V Športnem in kulturnem A rih OŠ Škofja Loka • Mesto pa harja in Škofja Loka • Mesto naredili manjše šotore, kjer društvu Ritem so za učence so knjižničarke iz knjižnice so aktivnosti potekale v telo- so nato igrali Cmega Petra ali do dvanajstega leta organizi- Ivana Tavčarja zanje pripravi- vadnid in na igriSču OS Jela Enko. V Ško^i Loká je bilo v rali celodnevno preživljanje le ustvarjalne delavnice. Le- faneača, druga skupina pa je aktivnosti vključenih 77 otrok, poûtnic v Športni dvorani tos so otrokom prvič omogo- prosti čas preži\4jala v okviru v skupini na Trati pa 42. Poden. Do konca avgusta dli spoznavanje borilnih veš- Oš Cvetka Golarja na Trati. Kot je dejala Mara Jdovšek bodo tako spoznah še egip- čin. Razveselili so se tudi ta- Brezplačne dejavnosti so iz Društva prijateljev mladine čanski, olimpijski, viteški in bomiških doživetij, ko so po- omogočili številni sponzoiji, Školja Loka, prijav niso spre- lutkovni teden. Škofieloški stavljali ognje ter pekli hre- med njimi tudi Občina Škofia jemali vnaprej, zato je bilo osnovnošolci lahko v avgustu novke in kruh. "Verjamem, Loka ter Ministrstvo za šol- dnevno število udeležencev tudi plezajo po naravnem da smo marsikateremu otro- stvo in šport Po besedah |as- različno - od 15 pa do č^ 30. plezališču Kamnitnik, igrajo ku popestrili podtruške dne- ne Kalan so bile r^jbolj pri- "Delavnice so bile v preteWih tenis in odbojko na mivki, ve in zgotovili varno preživ- ljubljene knjižnične delavnice letih uspešne. Ali jih bomo še Pobližje lahko spoznajo gjm- ijanje dela počitnic," je pre- in taborniške aktivnosti, poleg pripravljali, je odvisno od nastiko, se naučijo akrobat- pričana lasna Kalan, somen- tega so se otrod zelo razvese- tega, ali nam bo uspelo pride- skega zabijanja na koš in ro- torica škofjeloške skupine. lili športnih aktivnosti in bla- biti potrebna sredstva." lana. PooguBEg Dela v Podljubelju končujejo Obsežna gradnja kanalizacijskega omrežja in obnove vodovodov v občini Tržič se je lani začela v naselju Podljubelj, kjer je eno glavnih zajetij pitne vode Črni gozd. Obenem so obnavljali vse druge komunalne napeljave v vasi. Trenutno je gradbišče le še v zaselku Deševno, kjer vgrajujejo električne kable v zemljo. Drugod so vsa dela končana, zato so že položili grobi asfalt na cesti skozi celotno vas. Ta teden so delavci podjetja SCT začeli s finim asfaltiranjem cestišča. Kot predvidevajo, bodo večino del opravili do konca tedna. Zato so odseki, kjer izvajajo dela, zaprti za ves promet S. S. Pristava pri Tržiču Zaprta cesta v Pristavi Že dalj Časa poteka obnova vodovoda od vodnega zbiralnika Hofnarca v Tržiču proti naseljema Pristava in Križe, Trenutno je obsežno gradbišče, kjer posodabljajo tudi druge komunalne napeljave, ob križišču pri nekdanji gostilni Pr' Primožk. Dela bodo nadaljevali do konca naselja Pristava v smeri proti Tržiču^ zato bo približno mesec dni veljala popolna zapora prometa na občinski cesti Pristava-Tržič. Žal je zelo dotrajana tudi Kranjska cesta med nekdanjim kamnolomom nad Presko in mestom. Tam sta ob poškodbah asfalta zaiddl del najbolj kritična odseka, kjer se udira cestišče na brežini nad glavno vpadnico v Tržič. S. 5. 300 vpraša". 0 psm « /I fA 4 sprašoje. att bo i»^®^ , ptav rtno favnati wyD^orr*- M \ P* ebtaf^ cer»® Gorenjski Glas i i « L 6 GORENJSKA GORENJSKI GLAS petek, 7. avgusta 2009 KRATKE NOVICE Komenda Glavarjeva cesta bo zaprta še mesec dni Gradnja nove kanalizacije na Glavarjevi cesti v Komendi Izgradnja glavnega voda kanalizacijskega sistema na Glavarjevi cesti v Komendi, ki se je začela že 1. julija, zahteva pa popolno zaporo glavne korrendske prometnice» ^ potekala $e vsaj mesec dni. Po 700 metrov dolgem odseku med občino in Solo, bo prišel na vrsto že Soo metrov ceste do Kralja v Mostah. Sedanjo staro kanalizacijo bodo zamenjali z novo, ki zadošča vsem normativom, stare cevi pa bodo porabili za odvajanje meteornih voda. Dela na Glavarjevi cesti bodo končana do konca avgusta, takrat pa bodo možni tudi že prvi priključki na kanalizacija, z gradnjo drugega deta do Čistilne naprave proti Mostam'pa bodo nadaljevali jeseni, j. P. Kamník Otroci na Veliko planino brezplačno * v družbi Velika planina, d. o. o., so v sodelovanju z Občino Kamnik po uspešni akciji med zimskimi počitnicami tudi avgusta pripravili ugodnosti za vse otroke do 10. leta starosti s stalnim prebivališčem v občini Kamnik. Ti se bodo z nihalko in dvosedežnico do konca poletne sezone na planino lahko vozili brezplačno. Starši ob priloženem osebnem dokumentu brezplačne vozovnice lahko dvignejo na spodnji postaji nihalke, s fotokopijo dokumenta pa to lahko storijo tudi otroci sami. Na Veliki planini bo ta konec tedna še posebno živahno, saj jutri in v nedeljo pastirji pripravljajo tradicionalni pastirski praznik. I. P. Kamnik Zapora cest zaradi Kamfesta V času kamniškega festivala, ki se začenja to nedeljo, so organizatorji pripravili spremenjen prometni režim v samem mestnem jedru. Od jutri, 8. avgusta, pa vse do 22. avgusta bo vsak dan med 17. in 24. uro popolna zapora Kolodvorske ulice pri objektih 1 in 2, Samostanske ulice pri hiši 24, Glavnega trga od križišča z Maistrovo vse do Šutne ter parkirišča na Glavnem trgu. Vsedni Kamfesta pa bodo 24 ur na dan zaprta parkiriiča pri kavarni Veronika in pri parku Evropa, j. P. V dvesto otrok prostora Kljub gradnji novih vrtcev se v Domžalah soočajo z veliko prostorsko stisko. jasna Paiadin Domžale - V Domžalah bodo tudi letos plačali visok davek številnim novim preselitvam v zadnjih letih, saj bo prostora v enotah WZ Vrtec U^ in WZ Vrtec Domžale po vsej obdni tudi letos občutno premalo. "V letu 2009 smo na Občini Domžale pripravili nov odlok za sprqem otroka v vrtec, ki določa enoten, skupen raz- pis obeh javnih vzgojnovar- stvenih ustanov za sprejem otrok v vrtce, spremenili pa smo tudi kriterije. S tem smo dosegli transparentnejši postopek vključevanja otrok, brez podvajanja vlog ter tudi Novi Vrtec Češmin bo 1. septembra sprejel otrok, staršem v krajevnih skupno- stih. kjer nimajo vrtcev, omo- izven naše občine fa Se Î03 novim osemoddelčnim Vrt- vrtec Gaj v Preserjah pri Ra- goâli kandidaturo pod enaki- vloge. Trenutno se pred\ddeva cem Češmin, ki je te dni pre- domljah. Gradbeno dovolje- mi pogoji v katerikoli enoti v sprejem 398 otrc^i^" je pove- stal tehnični priced tn zanj nje zanj je pravnomočno, v občini." je povedal župan dala podžupanja Andreja Po do sredine avgusta pričakuje- teku je razpb za izbor izvajal- TOTiiDragar. Bičnik Jarc in dodala, da so v mo uporabno dovoljenje, cev gradbeno obrtniških del, Postopek vpisa otrok v jav- občini sicer že lani dosegli 80- nam ni uspelo zadostiti vsem pnpravlja pa se tudi že projekt na vrta se bo zaključil v teh odstotno vključenost otrok v potrebam, zato se intenzivno notranje tn zunanje opreme. dneh. a je že jasno, da je števi- vrtce, kar je znatno nad drfav lo odklonjenih otrok veliko, nim povprečjem. pripravljamo na gradnjo novih vrtcev. V novi Vrtec Češ- Tudi ta vrtec bo predvidoma sprejel 150 otrok Se en vrtce blizu dvestt>. "Prejeli smo 867 Ker pa želijo poskrbeti za min te dni nameščajo opre- pa načrtujemo tudi na vzhod- v!c^ od t^ je bilo zaradi ne- prav vse predšolske otroke, moinnapravevkuhinji, kabo nem delu občine, a lokacija izpolnjevanja kriterija starostí načrtno zagotavljajo nove zagotavljala pripravo kosil zanj §e ni znana," je še poveli mesecev zavrženih 152 zrac^jivostL "Z Lani odprtimi tudi za biižnjo osnovno šolo. dala podžupanja, zadolžena viog, zaradi staln^ bivališča tremi oddelki v Dragomlju in Naslednja večja investicija bo za družbene deiavnostL Bohinjska Bistrica jezero na fotografijah V kulturnem domu Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici so v torek odprli razstavo čmo-belih fotografij iz knjige Žige Kofítníka Jezero» ki bo na ogled do 21. avgusta. Knji* ga Jezero je Izšla 1. avgusta pri Turističnem društvu Bohinj in predstavlja različne poglede na Bohinjsko jezero. V knjigi so poleg fotografij jezera tudi fotografije ljudi, ki skozi folkloro ali različna opravila, značilna za gorenjske kraje, dodajajo etnografski pogled na jezero in okolico. Avtor spremnega teksta je Jože Hudeček, poezijo ob fotografijah pa je prispeval pesnik Aleš Steger. M. R. KAM F€STorg f£stïval z ra zo ledom S. 8. do SS. S. 2009 Kamnik NAJ BAZEN GORENJSKA 2009 -4 t Gorenjci Glas 50 IEI Guieiijskť rvere \ SmHvmostmm im f J * v v t • 'I k 4 % ť /J tu Naj bazen Gorenjske 2009 je letno kopališče Radovljica Gorcnjkâ Radovljica. Za njim std se razvmila Letno kopali^e Kranj in TrSč Akdja Naj bazen Gorenjsk«, kije patekala $ pomočjo medijskeça sponzorja Gorenjskega glasa, bo Še naprej tradicionalrta. Na Poletje se preveč v svojo druga poloviœ. letna kcpdli§eat>o^ Gorenjski turístÍQi zvezi sezahvdljujemovserri, ki stesodelo^^^ svoja vrata zaprta konec avgusta, će pa bo vreme naklonjeno, še kal^n teden ia vam felimo lep, predvsem pa topel kone< poletja In Se kar s zneie. Naša akoja Naj bazen Gorenjske za leto nekaj kopalnih dni na enem izmed gorenjskih ^tnih kopališč. 2009, ki pmekapetx zapored,$6 zakljuá^. Akdja se je dobro prv A * ^ : jeia med ljudmi saj od vas dobivamo predk)98. kaj bi bilo potrel> Izžrebana akdje Naj baien gorenjske 2009 so: Blaž Ddrnan. | nofc postonli.da bi segostje na letnih kopaliîâh Je bolje počutili. Begunje; Janez SuJnik, Zg. Besnîca; Helena Frelih, îetoiki. k već pa vasih glasovnic ki so odioâle ^etoinjí Na] baz^. Letos izmed sodeluioćihšesihkopaliŠć,in$icerKranjJraćJe- Nagrajena prevzamejo nagradonanaslovuGofenjska turistična senke. Kropa, Kamnik in Radovljica, naziv Naj bazen Gorenjske zveza, Koroškac 27. Kranj, med 10. in 14. avgustom, med 9. in 2009 prejme Letno kopališke Radovljica, ki ga upravlja 2ito 15. uro. i á 1 GORENJSKI GUS petek, 7. avgtista 2009 u»««« turn mui ta » vilmc.stanovnik ^g-das.si 7 Triglav Gorenjska za vrh Kranjski nogometni drugoligaš Triglav Gorenjska s prenovljeno ekipo in novim trenerjem sezono začenja z željami po vrhu lestvice in napredovanjem med prvoligaše, ekipa Carmin Šeníurja pa si kot novinec želi mesta na sredini lestvice. Vilma Stanovnik Kranj • Jutri se s prvo tekmo (Dravinja Kostroj • Šentjur), ter preostalimi v nçdeîjo, začenja nova sezona v 2. SNL V njej ima Gorenjska spet dva predstavnika. Medtem ko ekipa Garmin Šenčurja na prvi tekmi v nedeljo gostuje pri livarju v Ivanini Gorid, bo ekipa Trig^va Gorenjske v nedeljo ob 17.30 gostiid Belo krajino. Mfadi in ambiciozni Triglav Gorenjska, ki je lani s tretjim mestom celo presegel pričakovanja, ima novega trenerja Staneta Bev-ca, ki je nekoč Triglav že pripeljal v prvo iigo (leta 2002)» a se v kkibu s takimi ambicijami ne ukvarjajo več, kot je potrebno. Triglav se mora Na prvem treningu se je zbralo kar 37 igralcev, za drugo ligo pa bo na voljo 20 igralcev boriti za vrh in letos si želi- in trije vratarji, mo podobno vlogo kot lani. Obenem gradimo ekipo, ki drugi kriteriji in zato sem gar, kapetan Rok Dolžan ter deljo v gosteh, Livar iz smo ji dodali precej mladih prepričan, da zmoremo veli- borbeni Uroš Smolej, Ber- Ivančne Gorice pa ekipa, igralcev iz lastnih vrst in tudi ko." je pred novo sezono de- nard StjepanoviČ in Edvin ki se je moštvo Garmin vsi prišieki so mladi in ambi- jai direktor kluba Miran Šu- Zolič tvorijo jedro moštva, Šenčurja ne bi smelo ustra-dozni fantje. Vodstvo kluba bic, športni direktor Robert • kamor sodi tudi Alen Krdč šiti. je ob sbipSčini izpostavilo Mišja pa je doda]:'"V klub se (prej Šenčur). Sicer pa sta v "Upam, da fantov na za- cilj, prvoligaški nogomet, je vrnil Miha Novak, ki je ig- Šenčur odžla Dejan Robnik četku ne bo zgrabila trema. Temu cilju je treba slediti, r^l v prvi ligi, tak potencial (ni se ujel s trenerjem) in saj je naša ekipa letos solid- jasno pa je. da so za to po- ima Rok Brajič (prej Hit Go- Uroš Švegelj, tja pa so po- aa in mislim, da je na sezo-trebni pogoji, zlasti finančni. Hca. Bonifika) z Jesenic, sojeni še nekateri mlajši no dobro pripravljena. Ta- BivSi pn'ohgaš Prmione ima Miha Gracar je že branil za igralci, CO upam, da bomo za zače- trikrat večji proračun od nas. Triglav iû sodi med najbolj- "Pred prvo tekmo z Belo ^k enakovreden tekmec Li- prekašata nas Mura, Alumi Se mlade vratarje, UroŠ krajino je nekaj težavles po- varjev, vsekakor pa na pot nij. Vendar se bo vse zgodilo Umek (Krško) in Nejc Poto- škodbami, a ekipa je zelo ne odhajamo z belo zasta- na igrišču, kjer pa odločajo i^r (Bonifika) sta ambidoz- izenačena in več igralcev lah- vo," je povedal predsednik na mlada igralca z drugoliga- ko igra na različnih igralnih NK Šenčurja Bojan Vid* - Skiini izkuSnjaiili. " Med ti* mestih. Vsem, ki imajo radí mai, ki jť prepričan, da so V priDtavlialnein obdobiu ^timi, ki so že opozorili nase, Triglav in nogomet, gre vabi« uspeli sestaviti moštvo, ki . . . . ,,, so mladi Triglavani Dejan lo, da pridejo bodrit prenov- se bo borilo za sredino les- so Inglavani izgubljali Dimitrov (zabU gol Angliji Ijeno zasedbo," še vabijo tvice. "Mislim, da bo boj za tekme s prvoligaši (Gori na HP do 19 let). David jer- v kranjskem klubu. ca, iDter Zaprešič /Hrv/ kovič (prav tako reprezen- in Zagreb/Hrv/), prema- tant), Damir Marijan. Matic pripravljeni govali pa (retjeligaše * Kranj, Savo, Lesce, šmart* no, Simer šampion. Sever, Žan Pelko, Nejc Lev stek, tí so izdelek domače nogometne šole in nekateri vrh in za obstanek precej izenačen, mi pa upam, da si bomo tokrat brez večjih težav ohranili status drugo liga Še v. Seveda računamo Šenčurjane, ki so si znova tudi na nekaj Športne sre- na začetek blizu prve enajsterice. Prvi zagotovili status dn^oliga- če," je še dodal predsednik strelec druge lige Dejan Bur- šev, prva tekma čaka v ne- Vidmar. Jeseničani že na ledeni ploskvi Od torka naprej jeseniški hokejisti že trenirajo na domači ledeni ploskvi, na kateri se bodo na uvodni tekmi predstavili i6. avgusta. Vi lm a Stanovn i k rektorjem Zvonetom Šuva* Boris Tortunov, nato pa je na EBELTáana bo več kot zgolj ....................................... tem minuli konec tedna pod« Jesenice pripotoval še tretji prijateljsko srečajte, saj se bo {esenke - Potem ko so hoke- pisala pogodbi, s katerima sta tujec, ]an GolubovskL Glavni na njej od akthne igralske ka- jisti Aaonija Jesenic nabirali §e naprej obljubila zvestobo trener eldpe Udar RahmatuUn riere poslovil Dejan Vari, kilometre in kondidjo v Gozd rdečemu dresu. ter njegova pomočnika Dejan Vstop na tàxao bo prost Martuljku ter opravili suhe Ekipi, ki te dni dvakrat na Var) In Darico Prusnik bodo V jeseniškem klubu so se treninge na Jesenicah, so se dan trenira na ledu, se je v za- sedaj skušali mc^tvo čim bo- odločili, da podaljšajo rok za minuli torek preselili na lede- četku tedna pridružil tudi Ije pripraviti na novo sezono, predpiodajo sezonskih vstopno ploskev. Eldpi sta se na tre- prvi tujec, 31-letni kazahstan- ki se bo v Podmežakli začeta v nic. Ta bo potekala še vse do ningih pridružila tudi 21-letni ski napadalec Andrej Troš- nedeljo, 16. avgusta. Ob 19. 18. avgusta, vsak dan od po-napadalec Ži^ Jeglič in 25- činski. Sredi tedna ie bil na uri namreč v goste k Jesenih» nedeljka do petka med 10. in letni branilec Sabahudin Ko- prvem treningu v Podmeža- nom prihaja moštvo Beljaka. 13. uro, ob torkih in četrtkih vačevič, ki sta s športnim di- kli tudi že 37-letni ruski vratar ki so prav siko uddežend lige pa tudi med 17. in 19. uro. Tudi Sara Isaković na domačem prvenstvu Vilma Stanovnik družino. Konec meseca pa odhajam nazaj v San Fian* Radovljica • Z včerajšnjim dsco," tudi pravi Sara. Telanovanje v Radovljid bo potekalo še danes in jutri slovesnim odprtjem se je na olimpijskem bazenu v Radovljid začelo 33. odprto pr- ter se zaključilo v nedeljo, venstvo Slovenije v plavanju, Predtekmovanja bodo vse kjer se predstavljajo tudi vsi dni od 9. ure zjutraj naprej, naši najboljši plavald in pla- finala pa bodo na sporedu valke, med njimi tudi Sara ob 18. uri. Organizatorji, Isakovič. "Čeprav potrebu- Plavalni klub Žito Gorerjka jem počitek, sem se odločila, Radovljica v sodelovanju s da nastopim na državnem Plavalno zvezo Slovenije, prvenstvu. Predvsem zato. pričakujejo več kot štiristo ker cenim Slovenijo in ma- plavalk in plavalcev iz 21 klu-tični klub. Plavalni Klub Žito bov iz Madžarske, Danske Gorenjka Radovljica, pa tudi in Slovenije. Med našimi zato, da se zahvalim vsem ti- plavalci se bodo predstavili stim. ki so mi letos ob težkih tudi drugi reprezentanti, ki trenutkih stali ob strani/' je so Slovenijo zastopali na pred prvenstvom povedala svetovnem prvenstvu v Sara, ki bo nato z družino Rimu: Anja Klinar, Teja Zu-šla na dopust v Dubaj. "Po pan, Nina Cesar. Nika Koza-olimpijsklh igrah sem imela mernik, Nika Karlina Petrič, zelo malo prostega časa. Nina Sovinek, Maja Sovi* nato pa so me že čakale ob- nek, Tanja Šmid, Tjaša veznosti na univerzi. Po na- Oder. Sofija DjeliČ, Nina pomem letu, ki so ga zazna- Drolc, Peter Mankoč, Jernej movale tudi bolezen, po- Godec, Damir Dugonjič» škodba in privajanje na nov Matjaž Markič, ^mfl Tahin> nftčin žiWjcnja, si želim, da yič, Jan Kaid Petrič in bi vsaj nekaj dni preživela z Žbogar. Sara Isaković se bo za to sezono od domaćih navijačev poslovila na odprtem prvenstvu v plavanju v Radovljici Bled Mladinci v Franciji» člani v Nemčiji Slovenska mladinska veslaška reprezentanca te dni v Brivu v Franciji tekmuje na letošnjem mladinskem svetovnem prvenstvu, za Slovenijo nastopa pet čolnov. V konkurenci enojcev veslata Anja Šešum in Žan Cvet, v dvojnem dvojcu ban/e Slovenije zastopata Tadej fapelj in Gašper Kokalj, v četvercu brez krmarja Jan )urič, David Jurše, Gregor Do« manjko in jure Grace, ^ dvojnem četvercu pa Gregor Mu* mel, Leon Heričko, Uroš Mirjanlč in Urban Bryant. Cilj ekipe so tri velika finala ter nato vsaj ena ali dve medalji. Kakš- ilji naše Članske veslaške reprezentance, ki jo konec tega meseca čaka nastop na svetovnem prvenstvu v Poznánu, vodstvo in fantje še niso razkrili, te dni pa pridno nabirajo kilometre. Tako so bili prejšnji teden najprej na pripravah v Mariboru, nato so bt; preseNli v &ohin|, konec tedna bili na Bledu, te dni pa so na treningu na olimpijski progi v Wùnchnu, kjer bodo trenirali še danes in jutri. Po vrnitvi iz Nemčije se bodo vse do odhoda na svetovno prvenstvo pripravljali na Bledu. V. S. n so C GG naročnine 04/20142 41,e-polta: narocnine^g-glîs.« www.gorenjskialas.si I •X 8 I I: I 0 1 si mořt.suí? jc@ ff-glas. si GORENjSKI eus petek, 7. avgusta 2009 NESREČE Kran) Kolesar padel v križišču v sredo dopoldne se jev Kranju hudo ponesrečil 47-fetni domačin. Ob 10.15 se je s kolesom prehitro peljal po Oldham- ski cesti, zâto je pred križiščem s Kebetovo ulko izgubil ravnotežje, nakar je padel in si pri tem huje poškodoval glavo. Reševalci so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Co REN) a Dobrava Spregledala avtomobil V bližini Corenje Dobrave sta v sredo kmalu po 14. uri silovito trčila avtomobila. 32'(etna domačinka se je peljala iz smeri Corenje vasi proti LuČinam. Zunaj Corenje Dobrave je zavila levo proti dovozu domače stanovanjske hiše, pri tem pa spregledala osebni avtomobil, v katerem se je nasproti pravilno pripeljal 3vletni domačm. Vozili sta trčili, pri tem pa se je povzročiteljica hudo poškodovala, drug' voznik in njegov sopotnik pa lažje. Dovje Prehrtro je vozil V ponedeljek nekaj pred 16. uro je 29'letni Jeseničan vozil osebni avtomobil iz smeri Kranjske Gore proti Jesenicam. Na Dovjem je vozil z neprilagojeno hitrostjo, zato je izgubil oblast nad vozilom in zapeljal na nasprotno smerno vozišče, po katerem je v tistem trenutku pravilno pripeljal 55*let* ni Laščan. V nesreči se je sopotnica v Laščanovem vozilu huje poškodovala, oba voznika pa lažje. Vse tri so reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. S. S. KRIMINAL Bud Odnesel kuverto z denarjem Neznani storilec je ta teden'víomíl v stanovarije na Bledu. V enem predalu je našel kuverto, v kateri je bilo več bankovcev pO petdeset in sto evrov. Ni dolgo razmišljal, saj jo je kaj hitro vzel s seboj. Če je v varnem zavetju skrivališča pravilno seštel ukradeni denar, je moral našteti dva tisoč evrov. i I • mmm p AT R GREJE ri -LJ -V •; š kofja Loka : Ukradli pnevmatska : kladiva * « : V noči na četrtek so neznani : storilci vlomili v prodajalno z : gradbenim materialom in : orodjem ter odnesli pet udar- : nih kladiv znamke Bosch. I Materialna škoda znaša pet : tisoč evrov. S. Š. .. e doQňia Li t abVlO oa^e tod. v „lódeseten^- Gorenjski Glas smejo obuti vozniki? Poleti najraje uporabljamo poletno odprto obutev, med katero so za voznika najprimernejši sandali, ki se na zadnjem delu zapnejo. Če vas obutev ovira pri vožnji, ste lahko kaznovani s 120 evri. Simon Šubic Kranj • V poletni vročini najraje obujemo lahka in odprta poletna ol^uvaJa. Toda, aÙ so vsa primerna tudi za vožnjo avtomobila? Ali morda zakon o varnosti cestnega prometa predpisuje, katerih obuval voznik ne sme uporabljati med vožnjo? Odgovore smo poiskali pri Al)céi Jazbecu, in- špektonu za promet v sektor* ju uniformirane policije na Polidjsld upravi Kranj. "Zakon o varnosti cestne- ga prometa ne opredeljuje konkretnih obuval, ki bi biia za voznike prepovedana, veleva pa, da mora obutev vozniku omogočati varno vožnjo. Pri tem se uporablja 72. čien, po katerem voznik Ko sedete v avto» razmisite» ali ste primemo obuti. med vožnjo ne sme uporabljati opreme ali naprav na svetuje, naj se vsak obuje boljši občutek. Poleti zato 138. členu zakona mora biti način, ki bi zmanjševale nje- tako, da se bo za volanom najbolj priporočam sandale, namreč voznik duáevno in govo slušno ali vidno zazna- počutil sproščeno in varno, ki se na zadnjem delu noge telesno sposoben voziti, vanje ali zmožnost obvlado- "Neprimerna obutev je lah- vanja vozila. Ce bo torej poli- ko za voznika nevarna ob ne- dst zaznal, da vas neprimer- nadnUi zaviranjih oziroma v na obutev ovira pri vožnji ali nepredvidljivih situacijah, zapnejo. Za volan torej raje ne sedite v Čevljih z visokimi petami ali morda smučarskimi čev- predpisana globa za kršitelje pa je 120 evrov. "Če boste imeli na no^ mavčno oblogo, vam bo policist prepove« da ste tudi zaradi nje povzro- ko je treba hitro ukrepati. Iji (tudi v njih nekateri vozi- dal-nadaljnjo vožnjo, lahko čili prometno nesrečo, vas Najprimernejša je udobna jo,pravi Jazbec), pravtakopa pa vas napori tudi na kon- bo kaznoval s 120 evri glo- obutev s tankim podplatom, vam ne priporočamo, da vo- trolni zdravniáki preyed," Še be." pojasnjuje Jazbec, ki ki omogoča vozniku čim zite z mayčno oblogo. Po pojasnjuje jazbec. pajek zgrabi, je že prepozno Ko je nepravilno parkirano vozilo naloženo na t. i. pajka, se šteje, da je odvoz vozita izvršen, zato mora voznik plačati celotno ceno odvoza. Simon Šubic Kranj • "Zadnjič mi je pajek na Nazorjevi ulici v Kranju naložil nepravilno parkiran avtomobil, in čeprav mi ga §e luso odpeljali s kraja * vmes sem se namreč že vrnila, so mi naložili plačilo polne cene odvoza vozila v hrambo, to je 75 evrov. Kako je to mogoče," se je na uredništvo pritožila bralka, ki ne želi bití imenovana. Dodala je še, da naj bi njeno vozilo med nalaganjem na pajek tudi poškodovali, v zapisni- ku o odvozu voziia pa naj bi Kranjski pajek že osem let deluje brez milosti. 1 f^m« t^ru dom enostavno zapisali, da je bilo vozilo že predhodno poško- čunani stroški storitve od* za take primere. Pritožba dovano. Kako naj sedaj do- voza. V primeru odvoza vo- mora biti dana takoj ob překáže svoj prav, je še zanima- žila je navzoč redar, ki vzemu vozila, saj lahko po lo bralko. spremlja faze v postopku prevzemu pride do kasnei- "Posîopek odvoza vozila odvoza in je v primeru spo- ših poškodb. "Vendar izva- je urejen v 31. členu Odloka ra priča," pojasnjuje Slavko jalec pred vsakim dvigom O ureditvi in varnosti v cest- Savič, vodja Medobčinske- vozila fotografira, kar stori nem prometu v Mestni ga redarstva Kranj. tudi redar zaradi more- Savič je še pojasnil, da se bitnih kasnejših sporov." občini Kranj, ki določa, da se že sam dvig vozila od tal mora občan(kaJ šteje, da je odvoz vozila izvršen in da je zato potrebno pnme- pojasnju)e Savič. Po poru poškodbe vozila prito- datkih mestnega redarstva žití izvajalcu odvoza (v od 1. januaria 2002 Še ni plačati stoodstotne stroške Xranju to dejavnost izva- bilo utemeljenih poškodb odvoza. Občan se lahko pri- ja Avtoprevozništvo Andrej zaradi odvoza. Pajek sicer toži le zaradi tega, da naj Ančimer s. p.), ki ima skle- v Kranju obratuje od začet- mu ne bi bili pravilno zara» njeno ustrezno zavarovanje ka julija 2001. KRiniNAL Domžale, Trzi n Iskala samo denar Pred dnevi je rîepridiprav sredi noči nepooblaščeno vstopil v poslovni prostor v Domžalah. Pregledal je prostore In pobral ves denar, ki ga je našel. Lastnika je oškodoval za okoli dva tisoč evrov. Tudi v Trzinu je bil portoči na delu tat, ki je iz poslovnega prostora odnesel za štiristo evrov gotovine. Medno Zakurili smetnjak v torek je okoii 2.30 je izbruhnil požar na visečem lesenem mostu pri Mednem. Kot so sporočili policisti, je nekdo zakuril zabojnik za smetí in ga zapeljal na most. Požar so pogasili ljubljanski poklicni gasilci In prostovoljni! gasilci >z Spodnjih Pirnič. Zabojnik je bil uničen, poškodovan je bil tudi most, tako da je nastalo za okoli pet tisoč evrov gmotne škode. S. i. GG naročnine 04/2014241 ndrocnine@9-9la5.si www.gorenjsklûlasji t j á i Gorenjski Glas WWW.GORttJI5KIGLA5.SI AKTUALNO POGOVOR ZANIMIVOST NA ROBL KNJIGE IN LJUDJE P ogovor Aktualno Jožef Kri - profesor nemščine, ' Kje naj bo Aljažev stolp; ki dela kot pleskar 5 Zanimivost Jernej Ajdovec - iz Šenčurja peš v Španijo i i < io GG + petek, 7. avgusta 2009 Aktualno Mnenja Franc Ekar» predsednik PZS: "Aljažev stolp je na Triglavu že 114 let, in ko |e bil nazadnje 'slečen', se je videlo, đa ni bilo milimetra na njem, Id ne bi bil omadeževan. V vsakem primeru pa bomo sledili ugotovitvam stroke. Če bo ta ugotovila, da je treba stolp zaščititi, bomo to storili, če bodo dejali, da lahko še naprej ostane na vrhu Slovenije, potem bo tam ostal. V primeru, da ga bo treba seliti v dolino» pa je naša pravaca ih dolžnost zagotoviti, da ga bodo preselili v planinski muzej." Bojan Ambrožič, avtor spletne strani s petidjo proti preselitvi Aljaževega stolpa: "Na Triglavu sem bil nazadnje približno teden dni nazaj in tedaj je bil Aljažev stolp videti v prav dobrem stanju. Planinska zveza si stolp lasti, čeprav gre za državni spomenik, po drugi strani pa zanj na lastne stroške skrbijo ljubitelji Triglava." Miloš Ekar, vodja kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne de^ščine Slovenije: "Pobuda o prestavitvi Aljaževega stolpa je dobrodošla že zato, ker je sprožila celo vrsto vprašanj» med drugim tudi vprašanje trenutne^ ravBanja s stolpom» na katerega nekateri pritrjujejo ploščice, se podpisujejo, ga nepooblaščeno barvajo. Kontno odločitev o preselitvi Aljaževega stolpa bo sprejelo ministrstvo za kulturo» U mu bo zavod pripra>il strola)vne podlage 2a odločanje." Kje naj bo Aljažev stolp? Pobuda Planinske zveze Slovenije po prestavitvi Aljaževega stolpa z vrha Triglava v Slovenski planinski muzej v Mojstrani je razdelila planinsko srenjo» Končno odločitev, kje bo posle; stal Aljažev stolp, bo sicer sprejelo ministrstvo za kulturo. Simon Šubic vodijo nas vrednote zâ ohia- njanje, zažŮto narodove de- Razprava o selitvi Aljaževe- diščine. Ko je bil stolp naza-ga stolpa z vrha Triglava v dnje '^eien', se je videlo, da novi Slovenski planinski mu- ni bilo milimetra na njem, ki zej v Mojstrani se vse bolj raz* ne bi bil omadeževan. Za vnema. Medtem ko zagovor- državni spomenik se ne spod- niki pobude pojasnjujejo» da obi, da ga kita In barva vsak« ki je treba triglavsko svetinjo se ti^ spomni. V vsakem pri- ohraniti in zaščititi, ker da ta meni pa bomo slediii ugoto- poiL4 letih vztiajanja na stre- vitvam stroke. Čebotaugoto- hi Slovenije ni veČ v pravi viia, da je treba stolp zašStiti, kondidji, nasprotniki selitve bomo to storili, če bodo dejali, stolpa, ki da še vedno uspešno da lahko še naprej ostane na kij ubuje vsem vremenskim vrhu Slovenije, potem bo tam in drugim nevšečnostim, svoj ostal V primeru, da ga bo tre- žolČ večinoma zlivajo po ba selití v dolino, pa je naša spletnih forumih. Med naj- pravica in dolžnost zagotoviti, jasnejšimi kritiki so v zdni» da bodo A5jažev stolp preselili ženju Prijatelji Triglava, ki za v planinski muzej v Mojstra- jutri, S. avguste, ob u. uri na no. Nekateri pravijo, da v mu- vrhu Triglava pripravljajo celo zej izvirnik ne sodi, naj vanj protestni shod. raje damo duplikat - v naiveč- Prav danes mineva 114 let, jih muzejih po sveti ni dupli- odkar je bil AÍjažev postavljen katov, temveč samo izvirniki," Aljažev stolp je velik stmbol slovenstva, zaradi katerega na vrhu Triglava {7. avgusta še dodatno pojasnjuje Bar, ki večino Slovencev vleče na 2864 metrov visoki Triglav. 1895) po zamisli narodno za- nasprotovanj tej pobudi ne vedjiega Jakoba Aljaža, takrat- ieli komentirati "Že pred tri- kdo živi pod njim. Kdor to nega župnifa na Dovjem, ki je desetimi leti, ko so snemali izda, izda svojo domovino, v predvsem simbolno fiinkdjo, iz svojega žeta občinama Dov- nadaljevanko o Kugyju« so raz* kateri ^ma Triglav s stoli Kot pravi, ima Aljažev stolp KflU zato je tudi postal spomenik fe in Mojstrana jďača] en goidi- migljali, èâ bi stolp prenesli v poseben pomen. Aljažev državn^ pomena, medtem nar za 16 kvadratnih metrov tri- tii^vsko zbirko, tudi dvajset stolp, tak kot je zdaj, je v od- ko veije umetniške ali estet« glavskega vrha. Ker je bil po- let nazaj, ko so stolp znova de- ličnem stanju in bo še vedno ske vrednosti nima. "Podoba stavljen iz kljubovanja tujemu, moliiali, so se o tem pogovar- stal tam gor." Prijatelji Trigb- Triglava z Aljaževim stolpom nemškemu gospodarju, je jali," še pravi. Aljažev stolp v dobiem stole^ postal pomemben simbol slo- Nasprotniki selitve venstva. zaradi katerega veûno va, ki bodo jutri dopoldne ob na vrhu se je Slovencem vtis- Aljaževem stolpu protestirali nlla globoko v spomin, zato proti njegovi zamenjavi, sicer ima velik simbolni pomen, za'dnja leta samoiniciativno Ker je povezan z bojem za Slovencev vleče na 2Í64 me- Splema stran s peticijo skrbijo za slovensko planin- nacionalno identiteto, ima trov visctó Tri^v, da bi se std' proti zamenjavi izvirnika sko svetinjo. pa dotalouli vsaj enlaat v Aljaževega stolpa š kopijo, ki velik čustveni naboj, zato ni čudno, da takšna pobuda nju in se ob prvem obisku tudi jo je odpri dvajsetletni Bojan K^jfu p^eeled sproža burne odzive," razpustili krstiti Ambrožič iz Ljubnega, ima ^ ^ ........ ' ' ' ' ' Narodovo idilo je letos zmo- vsak dan več članov. Od 20. mišlja Miloš Ekar in dodaja. "Končno odločitev o prese- da se je podobna polemika tila pobuda Planinske zveze julija, ko je bila stran odprta, litvi Aljažev^ stolpa bo spre- razvila tudi ob prestavitvi Slovenije, da Aljažev stolp za- do minule srede se je nabralo jelo ministrstvo za kulturo, ki Robbovega vodnjaka. "Zame-radi dotrajanosti preselijo v 3.600 podpisnikov petidje. mu bo zavod za varstvo kul- njava izvirnikov z replikami v dolino, kjer bi postal ^vni eksponat Slovenskem planin- ''Pričakujem, da se bo sčasoma nabralo deset tisoč Članov. turne dediščine pripravil stro- Evropi ni nobena posebnost kovne podlage za odločanje, ' Tudi v Strasbou^u poleg ka- skega muzeja v Mojstrani "Po Ko se je zbraJo prvih tisoč pod- pojasnjuje MiJo$ Ekar, vodja tedralestoli muzei, v katerem 114 letih, odkar stolp stoji vrii Triglava, ie nuja, da se ta kul* pisov, sem jih posial predsedniku PZS Francu Ekarju, ki pa kranjske enote Zavoda za var- je ogromno originalnih pred* stvo kulturne dediáůne Slove- metov iz katedrale. Pravilo-- tuma simbolna planinska se nanje še ni odzval," je po- nije. Kot je pojasnil, bodo pre- ma je najbolje, da se spome- vrednoû slovenstva ohtani in jasnil AmbroSč. "Na Tri^vu pedali statično stanje stolpa nik pusti v prostoru, kjer je zašátí in da postane osrednji sem bil nazadnje približno te- in ohrčtnjenost substance oz. bil postavljen, v kolikor pa je muzejsld eksponat v Sloven- den dni nazaj in tedaj je biJ kovinskega valja, ki naj bi bil ogrožen njegov obstoj, ga je skem planinskem muzeju," Aljažev stolp videti v prav do- po nekaterih podatkih na ne- smiselno prestaviti v muzej/' meni predsednik Planinske brem stanju," dodaja. katerih mestih že prerjaven. zveze Slovenije FraiK Ekar. V Za akdjo proti menjavi stol« Opravili bodo tudi sondažo pravL Po njegovem je pobuda o PZS predlagajo, da bi se izvir- pa preko svetovnega spiete se barvne strukture, na podlagi prestavitvi Aljaževega stolpa nik Aljaževega stolpa, od leta je Ambrožič odločil, da pod- dobrodošla že zato, ker je 1999 spomenik državnega pre prizadevanja združenja li konservatorski načrt in mi- sprožila celo vrsto vprašanj: pomena, strokovno obnovi! in Prijateljev Tričava, Id je prvo nistrstvu za kulturo pripravili "Med drugim je odprla tudi restavriral, medtem ko naj bi glasno nasprotovalo tej pobu- predlog za končno odločitev, vprašanje trenutnega ravna na vrh Triglava postavili na- di. Član združenja Igor Zlo- "Strokovni pregled smo na- nja s stolpom, na kater^ netočno repliko stolpa, kakršen dej. gorski reševalec in poli- meravali opraviti že minuJi kateri pritrjujejo piošdce, se je bil ob postavitvi leta 1895. ost. je iz ogorčenja celo nepře- torek, a nas je ustavilo slabo podpisujejo, ga nepooblašče- klicno odstopil kot predsed- vreme, tako da bomo strokov- no barvajo. Take pojave bo nik planinskega društva Bo- ni pregled s strani stroJrovnja- treba regulirati Za vsak poseg vec Ni nam ga uspelo prikii« kov iz restavratorska centra na Aljaževem stolpu kot spo- "Muzeji so ogledalo naro- cati, za časnik Slovenske no- ter zavoda za raziskavo mate- menihi državnega pomena je potrebno pridobiti soglasje zavoda za varstvo kulturne de- Razlogi za zamemavo da in kraja, v njih so dragoce- vice pa je med drugim dejal: rida in konstrukcij opravili nosti narodove dediSûne, ki "Zemljišče na vrhu Tri^va šele naslednji teden. Naše se mora ohraniti. Iti tudi v je bilo kupljeno s posebnim končne ugotovitve bodo pred- diščine, v nasprotnem prime- Planinski zvezi nimamo no- namenom, da se vidi^ čigav vidoma znane sredi septem- ru gre vsaj za prekršek, če ne benega materialnega motiva, svet je tam gor in predvsem, bra," napoveduje. celo kaznivo dejanje." I i i i GC + petek, 7. avgusta 2000 II Pogovor v v nemscme ni cast kot Jožef Krč jožef Krč iz Kokre ima v žepu diplomo filozo^ke ^kultete, a ker kot profesor nemščine ni dobil službe, se je začel ukvarjati s pleskarskimi deli, ki jih je z veseljem opravljal že kot študent "Ko sem piijateljem in znancem povedal, da bom delal kot pleskar, sem slišal tudi Cveto Zaplotnik ka prepuščen si sam sebi... --Ko sem se vmU 12 Nemčije, Pokončani gimnaziji ste se sem komaj čaka], da grem odločili za študij nemščine spet nazaj > Vmes sem dip]a- miial, potem mi je uspelo "Osnovno šolo sem obis- pridobiti štipendijo» ki jo koval v Preddvoru in gimna- nemSki zvezni parlament zijo v Kranju. Nekateri moji podeljuje mladim predvsem so§o1q so že sredi Šolanja na iz držav srednje, vzhodne in gimnaziji vedeli, na kateri fa- jugovzhodne Evrope, da v kulteti bodo nadaljevali štu- praksi spoznavajo delovanje dij. Jaz ne bi m<^el reâ, da parlamenta in demokracijo. me je učenje jezikov posebej Skupno nas je bilo nekaj čez veselilo, â vseskozi sem imel devetdeset, vsak od nas je de- pri nemSâni zelo dobre oce- lal v pisarni enega od nem-ne» prebiral sem tudi nekate- ških poslancev." re nemške revije, gledal satelitske televizijske programe v Ste medtem iskali zaposli* nemščini... Starši so mi pri tev tudi doma. v Sloveniji.^ izbiri dali proste roke in so 'Z izkušnjami v nemškem mojo odločitev za študij parlamentu sem se za službo nemščine na filozofski fekul- oz. Z2 opravljanje pripravniš- teti tudi podpirali. " tva potegoval na nekaterih ministrstvih v Sloveniji, ven- Je na odločitev morda vpli» dar sem spoznal, da imam vala bližina slovensko* kot profesor nemščine za to avstrijske me>e oz. nemško malo možnosti. Potem sem Jožef Krč Iz Kokre/fotq woou govorečega območja? poslal prošnjo na gimnaziji •Tega vpliva tukaj v Kokri Bežigrad in Kranj, sprejeli so laJ pri treh slikopleskarskih pa ne?) Naj bom tako kot Boste tudi pri pleskarskih ni čutiti, morda ga je zaradi me na bežigrajski gimnaziji, mojstrih pa tudi potem, ko večina mojih nekdanjih so- delih lahko unovčili znanje turistov ma3o na Jezerskem, kjer sem poučeval deset me- . sem na bežigrajski gimnazi- šolcev in sošolk, Id tudi ne nemščine? ki je bližje meji." secev. Izkušnje so bile prijet« ji že opravljal pripravništvo, dobijo zaposlitve, a niso pri- "Morda bom kdaj delal ne. z dijaki sem se dobro ra» sem si popoldne spočil živce pravljeni delati česa druge- tudi v Avstriji, v pleskarstvu Ste že med Študijem raz* zumel. Ko je bilo pripravniš- še s pleskarskimi deli. ga oz. Česa drugega tudi ne je veliko nemških izdelkov» mišljali, kje se boste zapo- tva konec, sem si rekel: pri- Mami mi je takrat večkrat znajo? Jaz pri pieskarskih veliko koristnih informacij pravljen sem poučevati na rekla» da iz šole ne prihajam delih uživam in sem še po- na spletu je v nemšdni Kaj bi na podlagi svoje iz- slili? "Po prvem letniku se je bilo gimnaziji, ne pa na poklicni domov posebno vesel in da sebej vesel, če so stranke zatreba odločiti, ali bom nadal je- šoli, kjer mora učitelj» ki mu žvižgam le tedaj, ko pridem dovoljne, me pohvalijo ... val študij na pedagoški ali na ni vseeno za znanje in učni s kolesarjenja» teka ali z Glas, ki ga širijo zadovoljne kušnje svetovali mladim, ko ne-pedagošld smeri. Odločil uspeh dijakov, večinoma v to "malarije". Pri vseh pleskar- stranke, je tudi najboljša re- se odločajo za šoJanje? "Lepo je, če človek v pokli» cu» za katerega se je izšolal, z pomisleke češ - sem za pedagoško smer. prav vložiti veliko naporov. Ker skih mojstrih sem se kaj ko- klama." - . .J J.. zato» ker je potem več možno- možnosti za zaposlitev na ristnega naučil, največ pa te- .. zakaj pa si hOUll sti za zapoîutev, Ko nas je v gimnazijinibilo.semposku« daj, ko mt je mojster omo- Verjetno boste s pleska- zadovoljstvom opravlja delo toliko Časa v tretjem letniku študija gostu- šal najti delo na zasebnih je- gočil, da sem delal sam, sa- njem lahko celo bolje zaslu- vse do upokojitve. Današnji Šole, da boš zdaj **malar*\ Zakai študiju, sem ďejal, dabi na teden delo le Zâ nekaj ur, dovolj dela? J ____«____I __ ^^ ______J^i___: x____no______ joči profesor iz Nemčije pri zikovnih šolah ali si služiti mostojno.'' žili, kot bi v profesuri? čas ni več čas samo enega uri lektorskih vaj spraševal, kaj bi radi počeli po konča- kruh s prevajalstvom. Na jezikovnih šolah bi lahko dobil "Če imaš kot pleskar delo poklica. Imate kot pleskar začetnik in pridno delaš, lahko zaslu Vsak naj bo pripravljen na najraje poučeval na fekulteti ne pa za polni delovm čas. "Samostojni podjetnik žiš več kot uûtelj začetnik." hitro spremembo in naj ob osnovnem poklicu razmišlja pa ne?! Jaz pri v učiteljskem poklicu je na- Kar zadeva prevajanje, sem sem od 1. maja dalje, dela Verjetno pa si poletí tudi ne ' tudi o tem, kaj bi delal, če bi pleskarskih delih v • uživam m sem mreč zelo pomemben odnos ugotovil» da teh znanj ne na imam vse več. 2e po naravi boste mogli privoščiti toliko ostal brez zaposlitve. z učend, dijaki oz. študenti, šoli in ne v Nemčiji nisem sem zelo natančen, to je do- dopusta, kot bi ga imeli kot prav na fakulteti pa je ta od- pridobil in da mora prevaja- bra lastnost, ki jo cenijo tudi učitelj... nos glede medsebojnega spo- bolj prison. Še posebej vesel, štovanj^lahko najboljši, naj- Če so stranke zadovoljne, me pohvalijo..." lec poleg pogovorna jezika dobro obvladati tudi strokov- stranke. Zaenkrat največ de- In kaj bi svetovali ljudem, "Tudi to drži. Poletje je ki so končali študij in ne lam pri prijateljih in znancih giavna sezona za pleskarska morejo dobiti zaposlitve? no področje, ki je tema preva- - vse, od kitanja, glajenja in dela, kot začetnik pa tudi ne Priporočam jim» naj ne Že med študijem sem si janja. Nekaj časa sem bil tud pleskanja notranjih prosto- upam odkloniti dela. Malo ždijo doma in ne čakajo, da prizadeval, da bi odšel Študi- uradno brezposeln, prijavljen rov do pleskanja fasad» na* me je strah zime » za vsak pri- jih bo nekdo poklical in jim rat v Nemčijo. Ker je to zelo na zavodu za zaposlovanje, puščev, ograj..." drago, sem za to pridobil šti- Ko se je izkazalo, da bom kot mer sem kot samostojni ponudil zaposlitev. Ob tató-podjetnik re^triral tudi in- nem dolgotrajnem čakanju pendijo. Prvič sem bil v profesor nemščine le težko Se je bilo težko sprijazniti z štniiranje nemščine. Pozimi na službo človek postane ne- Nemfiji en mesec med dru- dobil zaposlitev, sem se po odločitvijo, da v poklicu» za si bom verjetno lažje kot po- rvozen, depresiven, dobi ob-gim in tretjim letnikom, po- tehtnem premisleku odločil, katerega ste se izobraževali leti privoščil kakšen teden čutek manjvrednosti, se zapre vase... Bolje si je poiskati delo tem še ves prvi semester če- da se registriram kot samo- več kot štiri leta. ne boste dopusta.' trtega letnika. Študij v Nem- stojni podjetnik in začnem mo^ delati? dji me je navdušil, še zlasti opravljati pleskarska dela." to» da si povsem samostojen. Sam si moraš v celoti poiska- Pleskarska dela?! Kje ste se delal kot pleskar; sem slišal "Ko sem prijateljem in znancem povedal, da bom v kakšni dnjgi dejavnosti. Nikomur, tudi fakultetno izobraženim, naj ne bo pod čast Ste se od učiteljskega pokli-^ ca že dokončno poslovili? "Zaenkrat svojo prihod- opravdjati dela, za katera se za-tudi pomisleke, češ - zakaj nost vidim kot pleskar. Če hteva nižja izobrazba. Dela pa ti študijsko gradivo, se za jih naučili? predavanja in seminarje pri- "te kot študent sem pre- pa si hodil toliko časa v šole, bom imel dovolj dela. bom je dovolj, še posebej» če ga vi- praviti veliko vnaprej, škrat- ko študentskega servisa de- da boš zdaj "malar". Zakaj verjetno še koga zaposlil." diš in si pripravljen delati." I t v • 11 GG + petêk, 7. avgusta 2009 Aktualno Miha Ivane, Zavod za ribištvo Slovenije: "Jezersko zlatovčico so v Bohinjskem jezeru naselili v času druge svetovne vojne. Izvira iz severne Amerike in je prilagojena na življenje v mfziem okolju. Brez hrane lahko preživi tudi pol leta. Škodo je naredila že v Bohinjskem jezeru, v katerem je bilo pred naselitvijo zlatovtic, Id zdaj prevladujejo, obilo jezerskih postrvi." Dr. Anton Brancelj, Nacionalni inštitut za biolc^jo: "Prvotný stanja jezera ne bo mogoče več vzpostaviti, tudi če bi izlovili vse ribe, za kar bi potrebovali tri do štiri leta zelo intenzivnega dela. V jezeru bi se potem v približno desetih letih verjetno vzpostavilo neko *kvazi' prvotno stanje, kar bi lahko pripomoglo k izboljšanju stanja jezera." Jurij Dobravec, Triglavski narodni park: "Poznamo nekaj primerov po svetu, kjer jim je uspelo sanirati podobno ekološko katastrofo. A ribe v jezeru niso madež na srajci, ki ga odstranimo z ustreznim čistilom. Verjamem, da imamo zadosti znanja in tudi pripravljenost je velika, da smo s skupnimi močmi sposobni vrniti jezeru njegov življenjski krog." Ribe, pravi dr. Anton Brancetj, so v Dvojnem jezeru povzročile propad jezersk^ sistema, kar bo po nj^ovem postalo resna težava. "Zdaj gre bolj za estetski problem, ko se ti zeleni kosmi alg dvigajo na površino. Dolgoročno pa bi lahko prišlo tudi do poslabšanja kakovosti pitne vode. Voda iz tega jezera namreč odteka v Savico, ki je vir pitne vode za okoliške prebivalce." a onesnaženost kriva človeška nevednost Nepremišljena naselitev rib v nekaterih visokogorskih jezerih je privedla do porušenja jezerskih ekosistemov. V jezerih je namreč povzročilo iteviine negativne spremembe, ki so vplivale na kakovost vode v jezerih, zaradi tega pa so ogroženi tudi viri pitne vode« Mateja Rant "Ob zadnjem obisku Triglavskih jezer sem bil Šokiran nad žalostnim stanjem Dvojnega [ezera. Alge so se razširile po obeh jezerih in vse naokoli zaudarja po gnilih algah," je pred dnevi razočarano ugotavljal gorski vodnik Sbne lOemenc. Največji krivec za take razmere v tem in še nekaterih drugih visokogorskih jezerih je člo- vek. ki je 2 naselitvijo rib v okoljih, v katerih jih do takrat ni bilo, poruSil jezerski ekosistem. Tojav rib v Dvojnem in Črnem jezeru, pa tudi x jezeru na Planini pri jezeru in Krnskem jezeru skoraj goto« vo ni bil naravni proces. Ver- jetno se ie neozaveščenim Okoli Dvojnega jezera se zaradi razpadajoćm alg širi vonj po gnilobi. / f^« sune Ki«4jali tudi zadnje dež samo tri dni." hodil kar 2.700 kilometrov. tako veliko razdaljo, sem kar krize: ste kdaj pomislili, da nekaj časa razmišljal, ali bi odnehali? sem jo sploh sposoben opraviti. Dva meseca vsak dan prehoditi po petdeset kilo- Pomembno je, da pohodnik Za romarje je od začetka ne skrbi samo za čevlje» am- "Brez predhodne priprave Francoske poti do Santiaga pak tudi noge. Sam sem no-takšne poti ni možno opraviti. Tudi sam sem se doma dobro preskrbljeno» do tja pa gavice zamenjal takoj, ko so ste bili večinoma prepuščeni noge postale potne, da sem metrov ni mačji kašelj, to nekaj Časa preizkušal, koliko lastni iznajdljivosti. Spali ste se izognil žuljem, ki so lahko zmorejosamonajboljšihod- zmorem prehoditi v enem večinoma pri kmetih. Sle zelo neugodni in marsikdo d, sam pa to nikoli nisem dnevu. Še bolj kot fizična pa tam dobili tudi hrano? mora zaradi njih pre^niti y . . „aj^^čkrat spal na Improviziranih ležiščih bil, saj sem dotlej večinoma je pomembna psihična pri- "Hrano je bilo včasih res tež- pot. Čez dan je priporočljivo, tekel in kolesaril. Pred odho- prava. Poznati moraš same- ko najti, trgovin je malo in so da noge osvežiš v hladni dom sem govoril tudi z ul- ga sebe oziroma svoje sposo- slabo založene» tudi njihov vodi, zvečer pa razkužiš z al- tramaratoncem Dušanom bnosti» da ne pretiraval, saj delovni čas je bolj po doma- koholom, zmasiraš in nama- ' Mravljetom, ki mi je dal ne- je težko nadaljevati, če se en- če, a sem se znašel in sem žeš s kremo, posebej tiste kaj koristnih nasvetov, je pa krat zaradi izčrpanosti usta- pri kmetih kupil kakšno so- - dele, kjer se noga drgne ob tudi podvomil, da bom spo- viš. Tedaj moraš biti dovolj lato, zelje... Zdo mi je tekni- čevelj. NajboljSa oblačila so soben hoditi v takem tempu. močan, da premagaš krizo )o domače mleko, v začetku 'švic majice' in lanki velurji No, na koncu se je izkazalo, in pot nadaljuješ. Nekateri sem 'flikal' s čokolado, po- ter seveda tudi nepremočlji- da je bilo petdeset kilome- precenijo svoje sposobnosti znejepazmedom, zapreba- ve pohodniáke hlače in dež- trov na dan zame razdalja, ki in od svojega telesa zahteva- vo pa sem jedel tudi bukovo na pelerina. Sam sem poskr- sem ji bil v povprečju še kos. jo preveč. V takih trenutkih listje. Od Frandje, ko se za- bel tudi za zaščito glave, saf Ko sem en dan napravil 65 je pomembno, da se pohod- čne uradna romarska pot, pa sem nosil kapo, ki je nareje- kilometrov, sem se dru^ nik ne ustavi» ampak previd- je za popotnike res dobro po- na tako, da prekrije tudi vrat dan po 35 kilometrih hoje do no zmanjSa tempo. Večkrat skrbljeno, saj je po poti veli- kapo pa sem ves čas močil, zavetišča komaj privlekel, " pravim, da ni problem hodi- ko zavetišč ob cerkvah, ki so da se mi glava na vročem ri počasi, problem je ustaviti zelo poceni, nekatera pa celo soncu ni pregrevala. Ne prase. Hoja na takšni razdalji, brezplačna. V skoraj vseh je vijo pa zastonj, da se večina "Na pot sem se poda! nâ ko premaguješ številne pre- možno prati, ponekod pa taJdh podvigov najprej reši v cvetoo nedeljo, 5. aprila, tako laze in brezpotja» je velik test tudi kuhati. Po restavradjah ^avi, šele potem pa s telesno ... na uradni romarski poti pa po lepo urejenih zavetiščih, ki da ie bQo v Alpah §e precej vzdržljivosti, in kot pravijo imaš na voljo tudi cenejša pripravljenostjo." Kieie potekala vaša pot? jih popotniki prepoznajo po grbu Jakobovih vitezov. v * 14 GG + petek» 7. avgusta 2009 Na robu Takrat sem bil l£ neuki delavec bmmz šot (1) Nenavadna Milena Miklwčič mezniki znajdejo v najbolj ko§i in prodajala jajca v^ uSes. Poslej sva nenehno ti- usode nenavadnih situacijah» ki si jih lahko zamisH doveSka Ljubljani, Kranju ter na Vrh' niki. Pri tem, 2a fanta nič Čala skupaj, celo zaročila sva se in si obljubila "zvestobo domišljija. Tudi Petrova pri« kaj prijetnem opravilu, ji je do groba". Konec avgusta poved sodi med tiste» ob ka* moral pomagati tudi Peter. terih zmajujem z glavo, Če- "Po pravid povem» meni se prav sem že marsičesa vaje« je pri petnajstih zdelo sra- na. A prej» preden sva sploh motno» da stojim za lesenim kakáno rekJa, sva si privošči- pultom in ponujam babni- sva se morala, žal, lovalni sodnici izrekla za nedolžno. Oče umrlih otrok Andrej Gorup meni, da je za tragedijo odgovoren tudi Center za socialno delo Sežana, zato je njegov odvetnik Frand Matoz odredil inšpekcijski nadzor, zaradi domnevno nevestnega dela v službi pa kazensko ovadil tudi uslužbenko sežanskega centra za socialno deio. zaradi tistih jajc, šel sem na sta z očetom preko sobote in Delovno sodišče pritrdilo Zibertu zavedni in jih je poznalo krajevni urad in se prijavil, nedelje delala še na črno in . . . tudi širše okolje zlasH po O tem. kako je oče norel, ko pomaga postaviti maisika- I>eiovno m socialno sodlšče v L,ubl)ani je njihovem glasnem zavze« sem mu povedal, ne bi raz- tero hišo ali hlev. Vsaj en* manju za pravice do i2raža- preda) (se . nasmehne), krat na mesec pa je Peter se- nja v maternem jeziku. Že mama se je jokala in tarnala, del na vlak in se odpeljal v kot otrok sem poslušaj zgod- da je slišala, da so v Bosni še Zagreb, kjer ga je čal^a nje* ' '«^«t^e o stricu, ki je živel na av- Četniki in ustaši, ki koljejo gova Milica, strijskem Koroškem. Bu je celo večkrat zaprt, ker se je javno zgražal nad sonarod- vse, kar jim pride pod roke, a nobeno jamranje me ni odvrnilo od namere. Iz naše "Doma z mojo izbiro niso bili preveč zadovoljni. Obe» ma> tako očetu kot mami, so njaki, ki so slovenstvo za&k* vasi smo šli trije, že navsez- ideje o bratstvu in enotnosti nili s plebiscitom. No, in po- godaj nas je pobral tovor* smrdele in do južnih sose- tem se je usoda» vsemu nav- njak In nas odpeljal cilju na-kljub, poigrala prav z me- proti. Lahko rečem, da je bil noj," doda grenko. Ob kon« cu druge svetovne vojne je bil Peter star dobrih petnajst Na svojih poteh, ko me je let Doma je imel še dve ses- "povsod zadosti'', velikokrat srečujem ljudi, ob zgodbah, ki mi jih pripovedujejo, pa se mi zdi. kot da poslušam znanstveno fantastiko. Vča« tri in brata, kmetije je bilo tisti mesec, ki sera ga preživel tam doli, eden najlepših. Takrat je še živelo bratstvo, res je, da smo Čez dan tudi delali, a veliko sfno se druži- dov sta bila zelo nezaupljiva. Govorila sta mi, da so med vojno počeli "svinjarije", a ko sem ju vprašal, kakšne, sta umolknila. Videl sem, da pritrdilo Tomažu Žibertu, glavnemu osumljencu v razvpiti aferi Čista lopata v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi v postopku javnega naročila za gradnjo kontrolnega stolpa na brniškem letališču, da ga je Kontrola zračnega prometa Slovenije marca letos neupravičeno odpustila. Sodišče je že razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi» ker Žibertu očitane kršitve delovnih in pogodbenih obveznosti niso dokazane. Kontrola zračnega prometa mora tako Žibertu priznati delovno dobo ter obračunati plačo za čas od 13. marca do komaj za vzorec, pa Še tisto li, prepevali... Priključil sem zemljo, ki je bila kolikor toli- se dramski skupini, in tam ju je bilo str^, zato sem ru- 30. septembra lani, ko bi se mu v vsakem primeru iztekla pogodba, prav tako pa tudi naj domaČih sten o naših pogovorih raje molčal. A z Milico se nisva rhenila za ko spodobna, jim je vzela država. da so bili zato večkrat sem spoznal Milico, bila le svarila. Tudi ona - bila je iz dve leti starejša od mene, sih že začenjam verjeti v lačni kot siti. Očetu ni kaza- doma pa je bila iz okolice "negativne" čudeže, kajti spleti okoliščin velikokrat pripomorejo, da se posa- lo drugega, kot da si je poiskal službo, mama pa je skrbela za otroke, redila ko- Zagreba. Prvič, ko sva si pogledala v oči, je preskočila iskra in zaljubi! sem se do meščanske družine - je slišala marsikatero krepko na moj račun, Češ da sem le ne» uki delavec brez šol..." {se nadaljuje) Stres naš vsakdanji (6) Dam tana s m id moj pogled čustva, ki jih občutimo, so pokazatelj našega počutja. Misli, ki iih mislimo, so za lažje premagovanje vsakdanjega stresa. Lahko jo va* dimo tako, da se zavestno znali drugo učinkovito anti* stresno sredstvo, ki se mu reče uživanje v trenutkih. Ne preostanek regresa in trinajste plače z zamudnimi obrestmi vred. Za nameček je Žibert upravičen tudi do odškodnine. V primeru Čista lopata tožilstvo Žibertu in še sedmim osebam» med njimi predsednikom uprav SCT Ivanu Zidarju, Primorja Dušanu Čemigoju in Vegrada Hildi Tovšak, očita storitev kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril ter pomoči k tema kaznivima dejanjema. Zoper obtožnico je vloženih deset ugovorov. odraz našega življenja, odno- odločamo za nove situadje. skačimo iz ene deiavnosd v sov, navad, zadovoljstva. Več ki se jih učimo sprejemati kot imamo prijaznih misli, brez sojenja, kaj je prav in bolj smo srečni. Bolj kot se kaj ne. Ravno v teh dneh som, ne razmišljajmo pet drugo, ne animirajmo svojih otrok v strahu pred dolgča- počutimo srečne, lažje pre- smo se v izbrani družbi po- magujemo stres m man) dražljajev nas spravi iz tira. go vari ali o tem, kako smo stvari naenkrat in ne delajmo treh hkrati. Vse to so ve- poštah razvajeni, Nič več like obremenitve za naše telo Ko smo na potovanju in uži- nam ni prav niti na počitni- in duha. Delajmo samo eno varno v spoznavanju nove dežele, ko se prepuščamo drugim navadam, ko smo radovedni kot otrod ali delamo stvari, ki nas zares veselijo • ali takrat občutimo stres? Ali se takrat sprašujemo, ali je mogoče kriva polna luna? Ne, takrat samo smo. Če imamo radi spremembe, nam je to užitek, sicer pa stres. Prilagodljivost je torej ena izmed osnovnih sestavin can in vsi bi radi še neka| drugače. Če ne drugega, morje brez ježkov in večere stvar naenkrat. Najdimo svoj način umirjanja, pa naj je to poslušanje glasbe, urejanje brez komarjev. Mogoče je vrta, branje, igranje, spanje, čas za drugačne počitnice, kuhanje, urejanje frizure. Za kraje, kjer ni tople vode in kjer je kruh §e dobrina. Po Štirinajstih dneh mačjega umivanja bi znali boli ceniti masaža - le da je zraven radost Pri sredstvih za prerria- govatije stresa naj vas vodi občutek v srcu, ne v možga- svežmo vode. za katero se nih. Ko začutite radost, je tinam zdi samoumevno, da sto pravo in tega se drtite. priteče vsakič, ko odpremo pipo. Potem bi mogoče spo- Privoščite si vsak dan nekaj, kar vas osrečuje. Slovenske ceste vzele nova življenja V preteklem tednu so zaradi posledic prorhetnih nesreč na slovenskih cestah umrle tri osebe. V silovitem trčenju treh vozil na hitri cesti Novo mesto^Trebnje je ugasnilo življenje komaj dveletne deklice, v bližini Bovca pa je umrl 24f-letni motorist iz okolice Tolmina, ki ga je med prehitevanjem drugega motorista zaradi prevelike hitrosti vrglo iz ovinka. V mariborski bolnišnici je hudim ranam podlegel tudi 49*ietni kolesar, Id je bil zi. julija udeležen v trčenju dveh kolesarjev. CG + petek. 7. avgusta 2009 15 Knjige in ljudje Knjige in knjigoljubi (6) Doktrina šoka MihaNaGuč stali "oligarhi"), naj oplenijo orni Klein. Postala je sve- orkan * spravi celotno prebi- rusko državno gospodarstvo; tovna uspeSnica. valstvo v stanje kolektivnega Gotovo se še spominjate ne- azijske krize (finan6iega zlo- Ta knjiga spodbija osrednjo šoka. Padanje bomb, izbruhi katerih dogodkov in dogajanj ma azijskih tigrov konec de- in najbolj cenjeno trditev v teroija, sun3d vetra omehčajo iz novejše zgodovine tega vetdesetih); razmaha kom* uradni zgodovini: da se je celotno družbo, tako kakor sveta: državnega udara v In- pleksa uničevalnega kapita- zmagoslavje dereguliranega tuleča glasba in udard v mu- doneziji (1965), s katerim lizma v ZDA (po 11. septem» kapitalizma rodilo iz svobo- čilnih celicah omehčajo zaje general Suharto odrinil bru 2002): uničevanja traka de. da neomejeni svetovni pomike. Tako kakor terorizi- predsednika Sukama ("Huga po invaziji v letu 200j; uved- tz^ stopa z roko v roki z de- rani zapornik izda imena to- Chaveza tistega časa"); dr- be kapitalistične Sokterapije 'mokracijo. Namesto tega varišev in se odreče svoji bom pokazala, da to fimda- veri, se tudi družba v šoku mentalistično obiiko kapita« odreče stvarem, ki bi jih lizma dosledno pomagajo drugače divje branila. Jamar vzpostavljati najbrutalnejše Perry /eden od žrtev Katrine žavnega udara v Čilu {197})» ko je general Pinochet strmoglavil demokratično izvo- Naotni Klein» Ijenega socialističnega pred- Doktrina šoka, sednika Allendeja: cele vrste prevedla Barbara Simoni ti, lasti'odsiranili ïevo usmerje- Mladinska taijiga, ne predsednike in vlade (Bra- Ljubljana, 2009, vojaSkih udarov v Latinski Ameriki, s katerimi so z ob- oblike prisile, ki jih prizadevajo kolektivnemu poUtične- v New Orleansu/ in drugi evakuirana v zavetišču v Ba- mu telesu, pa tudi brezštevil- ton Rougeu naf bi se odrekli nim individuahiim telesom, socialnim stanovanjem in Zgodbo sodobnega svobod- javnim Šolam. Po cunamiju zilija, Argentina ...); vojne za 584 Strani, 32,96 evra. nega trga - bolje jo je mogoče naj bi se ribiči na Srilanki Falk]ande (1982}» po kateri je železna lady Marjet That- razumeti kot vzpon korpora- odpovedali dragoceni obali tivizma - so zapisali šoki." in io prepustili hotelirje cher naredila red tudi doma, po cunamiju v Aziji (2004} Ekonomista Friedman (po Iračani naj bi bili, Če bi Šlo ko je zlomila stavkajoče in pustošenju orkana Katri- starSih madžarskega rodu) vse po načrtu, v takem šoku rudarje (1984-85); volilnih na v New Orleansu (2005)in njegov mentor Friedrich in strahospoštovanju, da bi zmag Solidarnosti na Polj- Kaj je skupnega vsem tem Hayek (rojeni Dunajčan)» nadzor nad zalogami nafte skem (1989) ter predsednika prelomnim dogodkom. Šok- oba nobelovca, sta priporoča- ter državne družbe in svojo Nelsona Mandele Ln Afriške- terapija» ki jo je predpisal la, naj se država ne vmešava suverenost prepustili voja* ga nadonahiega kongresa v Milton Friedman, nobelovec v svobodno delovanje trga» ikim o^riščem Združenih lužnoafriški republiki za ekonomijo in njegovi naj ga ne regulira (laissez» držav Amerike in zelenim (1994), po katerih sta se via- učend iz čikaJke šole, izvaja- feire), pa bo vse OK. Država območjem.'' di odpovedali socialnim za- lipa različni desničarski reži- naj poskrbi za dosledno pri> Obbranjutekapitalneknjige htevam iz svojih predvolilnih mi ob podpori vlade ZDA, vatizadjo, vladno deregulad- se človek vpraša, kako bi bilo programov in uvedli kapitali- CIA, IMF» Svetovne banke in jo in čim večje krčenje sodal- danes v Sloveniji, če bi po zem v njegovi najtrši obliki: drugih "neoliberaiističnih" ne porabe, potem pa naj se osamosvojitvi tudi pri nas pokola na trgu nebeškega ustanov. Tako beremo v knji- umakne in trg bo sam poskr- ravnali po Friedmanovih tia- miru v Pekingu (1989) in gi, ki bi jo moral prebrati bel, da bo šlo vse v redu. V uJdh? Peterletov poskus, da uvedbe kapitalizma v Idtajski "vsak, ki želi razumeti, kako resnid pa so povsod po sve- tudi k nam povabi Jefrreya komunizem, s čimer je Kitaj* zares deluje ta svet": v knjigi tu, kjer so uveljavljali njune Sachsa, arhitekta bolivijske, ska postala "najbolj garaška Doktrina šoka (prvič izšla nauke, to počeli v izrednih poljske in ruske privatizadje, delavnica vsega sveta"; jdd* 2007, s podnaslovom Raz- razmerah. je k sreči spodletel. MiČo Mr novega državnega udara v mah uničevalnega kapitaliz- "Tako deluje doktrina šoka: kaič, veliki Friedmanov časti- Moskvi (1993) in njegovega ma), ki jo je ob pomoči cde- prvotna katastrofa • državni !ec, pa se zadnje čase, ki so poziva partijskim mladcem ga štaba sodelavcev napisala udar, teroristični napad, naujen most do Koroškem pa k učenju slo- Kranjske. Udeleženci počit- sosednje države Slovenije, venščine pošilja svoje otroke nic so zaradi Valvasorja obis- kot jezikovno in kulturno vedno več ijudi, ki so po na- kali grad Bogenšperk in krepitev koroških Slovencev, Crad na Rebrci pri Železni Kapli 1 ^o»: |eie K^njek rodnostnem poreWu Sloven- Cerkniško jezero, o katerem kot bogatitev za otroke neslo- d, vendar so ga zaradi naj- je pisal v sloviti Slavi vojvodi- venskega poreJda." nem rebrškem gradu uredil brške obraze, lepe in prijaz- rasdičnejših vzrokov Ujili in ne Kranjske. Tovarna Krka Prava poživitev koroških po- Mladinski center. Letošnji ne, spet srečal na naših skušajo sedaj svojo napako pa je tudi letos pomagala po- čitnic je tudi Teden mladih teden je bil končan v začetku odrih, v mladinskih skupi- popraviti pri otrodh. čitnikarjem pri organizaciji umetnikov na Rrf>rd pri 2e- avgusta. Župnik Zunder je nah> v cerkvenih sk\ipinah. Eden od uspešnejših nači- izleta na morje. Jezikovne lezni Kapli, ki ga je pred tri- na koncu letošnjega tedna povsod, kjei sanjajo mladi o nov učenja slovenščine so le- počimice niso le jezikovne, desetimi leti prvič organizi- dejal: "Talentiranost in iz- dobri prihodnosti, kjer se zikovne počitnice, ki jih v ampak so priložnost za dru- ral tedanji kaplan in sedanji ráznost otrok, ki jo kažejo na mladi odločajo za kulturo Novem mestu organizirata ženje koroških otrok in nji- župnik v Železni Kapli PoU Rebrd, je zame nekaj izred- srca m zmagujeta resnica in skupaj Krščanska kuJtuma hovih družin z družinami, de Zunder. ki je v obnovlje- nega. Želim, da bi vse te re- pravica." 16 GG + petek, 7. avgusta 2009 Šrotov gambit Miha Naguč Mihovanja kdo. No, po svûje me 2âdeva stvo zahteva njegovo glavo, tudi ta, saj rad spijem kakšen O tem, kakšno igio ^ Bo- pir, tudi radensla in Fructalo- jan Šrot zdaj. ko je dd svoje- vi sokovi mi niso tuji, naro- ga lastniškega deleža v skupi- čen sem na Delo in svoji bolj- ni prodal italijanskemu po- §i polovid pomagam pri hoji v Mercator, kjer zavzeto pol« slovnežu, ne upam reči nič. Ker o tem nič ne vem. Šahisti niva nakupovalne voačke in bodo morda tej igri, ko bo en- krat odigrana in razkrita, na- nabirava pike. In to počne kljub temu da se mi zdi za ddi oznako šrotov gambit, majo, kako se hoče (se je ho- Beseda je iz italijanske fraze tel.^) te eminentne poslovne "dare il gambetto" (podstaviti skupine polastiti en sam do- nogo), v šahu pa označuje vek. Ûowk. ki siœr nima no- uvodni del igre, v kateri moj- benih posebnih zaslug za raz- ster žrtvuje manj pomemb- voj pijačarski skupini pripa- no figuro, navidez povsem dajo^ fiim: vse te so pos^e nespametno, a v kombinad- ugledne blagovne znamke že, ki lahko vodi v zmago. Srot ko za Bojana Šrota še vedeli je prodaj ("žrtvoval") manjši del svoje lastnine, da bi rešil Mora biti ta možakar že spre- večjega, to je gotovo. Kako se ten poslovnež in dober igra- bo ta igra končala, je pa Se lec, a prihvatizadja tako veii- povsem negotovo, tega ne ke poslovne skupine se mu vedo niti glavni igrald, ne zagotovo ne bi posrečila. Če Šro! ne vlada, ne organi, ki so mu ne bi bila naklonjena v vlogi sodiúka. še najmanj tudi visoka politika (z nizki- pa publika, ki ta špi) nadvse mi nagibi). Ne ^ede na to. h zavzeto opazuje. Jaz vam torej te igre ne znam razložiti. Priznam tudi, da v msmo. kateri politični usmeritvi se kdo n^ba, je zdaj že jasno, da Šrot tega "podviga" ne bi njej navijam za vlado. Ne da zmogel brez volje Janeza fan- bi bil načelno proti privatiza- še. Ta je hotel s čela Merca- dji, ampak naj se odvija na torja pognati Jankovića, pred- legalni in legitimni način. vsem pa se polastiti Dela in Šrotov je morda legalni (zâ- tako je prišlo do tistega zna- konit), legitimni (pravičen) menitega in vročega poletne- zagotovo ni. Kar pravo v ta- Zadnjič sem nekje prebral, da ga sestanka v vladni palači kih primerih Še dopušča, imamo v Sloveniji "pijačai- (12. avgusta 2005). Takrat je mora onemogočiti politika. sko skupino". Pa sem si mis« dobil Šrot politično zeleno To je moraliziranje, a tudi to lil: ja. saj tej pa pripadam tudi luč, vožnjo pa je nadaljeval je po svoje upravičeno. Vse jaz! V svojem zdaj že kar dol- po svoje, brezkompromisno drugo so le želje. Želdi bi, gem živijenju sem užil veliko in ne oziraje se na pravne, denimo, da bi Mercator kot raznovrstnih pijač in tudi v kaj šele na moralne predpise, največji slovenski trgovec os- primeru zdo visokih pogojev Ko je vsa reč prišla t<úco daleč, tal v večinski slovenski lasti, za vstop v takšno dniščino le- da je postala moralno pov- Ta ždja morda ni poslovna, te zagotovo izpolnjujem. No. sem nespodobna in tuàï poli- je pa upravičena. Kar se Dela v nadaljevanju sem videl, da tično nesprejemljiva, mora tiče, pa bi si želd. da končno ne gre za slovenske pijače in spet posredovati politika, dobi trdnega in bolj stalnega njih pivce nasploh, ampak le Zdaj je Pahorjeva vlada tista, lastnika. Če je morda skriti za šrotov pijačarski imperij, v ki hoče detajkunizirati pija- namen sedanje vlade, da si katerem so poleg obeh naj- čarsko skupino. Znameniti podredi Delo (in Večer), tako večjih pivovarn tudi Raden- laški pivski kozd postaja tudi kot je to hotda prejSnja, po- ska. Fractal in nemara Še grešni, pivsko in volilno Ijud- tem je v tem ne podpiram. razgled Vaš razgled V akvariju M v Idriji, ki je po ocenah strokovne javnosti in obiskovalcev po raznolikosti podvodnega življa eden najlepših v Sloveniji» so postavili nov 1200-litrski akvarij, v katerem bo sredi avgusta zaživel biotop Tanganyika, z osrednjimi prebivalkami, tanganjiškimi ustonošami. Lastnik in skrbnik akvarija Valter Majnik z novostjo obiskovalcem ponuja novo izkušnjo srečanja s prebivalci podvodný sveta drugega največje^ a^kega jezera. D. Ž. Kadar je vročina huda in ni gostilne blizu, prav pride tudi vašld "šank'' sredi polja. Tako je bilo na nedavni Žetvi po starem v Lešah, kjer so žanjicam točili črno kavo in hruškov kompot, obiskovalci pa so se hladili s pivom. Ker nekaterim niti to ni zalego» se je domačinka postavila k pultu kar v kopalkah. S. S. (Ne)vama španovija Marjeta Smolnikar sedmica Slcvenskc-hrvaŠkim odnosom dohčenih okoliščiruih vzhiče- mere brez dvoma posrečena. tekstu najmanj toliko primer- dominija. Ampak. Samo na se pišejo novip menda lepSi na le ženska), so imeli po- Najmanj kar je, bi ostal z no opozoriti na slovenski rek. sebi pa to Še m pomeni sko-Časi. Če ne drugega, je takšen samezni stavki v izjavi za vzpostas^itvijo kondominija v ki modro ugotavlja, da v "Špa* rajšnje rešitve spornega vpra- vsaj videz, ki sta ga po petkO' javnost, ki jo je Borut Pahor Piranskem zalivu volk sit, noviji še pes crkne". Šanja. Še manj dokončne. Bis- vem srečanju na dvorcu Tra- pred kamerami zeh vehement^ koza pa cela. Pomeni, da ne Drži. Del Bodensk^ jezera tvo kondominija namreč je, koščan za javnost uprizorila no odrecitiral, okus po kislih bi ne ena ne druga stran $la- med Švico, Nemčijo inAvstri- ali se dvostranska pogodba Borut Pahor, úovenski vladni kumaricah. vila zmage, prva dama hrva» jo je kondomin^. Meddržavno sklene za petdeset let, za devet- predsednik, in Jadranka Ko- Zaradi tako imenovane tihe ške in prvi mož in slovenske sodišče v Haagu je leta 1992 indevetdcset let ali za pogojno 50r, predsednica hnKiške vlade, diplomacije je shvettski in hr- vlade pa bi se lahko v času, potrdilo, daje morski zaliv rečeno večno? Povedano dru- Za lepši umetniški vtis sta bila vaški javnosti (domnevno) na kar jima gaje v aktualnem Fonesca v Srednji Ameriki gaie, načelno vzeto, je kondo- prvi mož slovenske in prva vdjo le ugibanje. Ug^ba pa se o vladnem mandatu ostalo. po- pod skupno upravo Salvador- minij dobra začasna rešitev. dama hrvaške vlade usklajena tem, ali sta Borut Pahor in jO' svetila drugim političnim di- ja, Nikaragve in Hondurasa. Do tega, da i)i aktualni slo- najmanj v dveh U^h:vrdeči dranka Kosor na Trakcičanu Icrnam in izzivom. Kar je za Tudi zaliv Figuier med Fran- venski in hrvc^i vladi uspelo garderobi oziroma v njenih tlakovala pot rešitvi mejnega damo in gospoda, ki sta v so- cijo in Španijo na Atlantiku podpisati trajno pogodbo o podrobnostih in v jilmskem nasmehu. V pričakovanjih vprašanja v Piranskem zalivu sednjih državah trenutno na v smeri kondominiju. Se pravi, oblasti, vsaj tako elegantna je kondominij. Drži pa tudi, da nobeden od navedenih kondominiju v Piranskem zalivu, pa sem skrajno skep- oziroma pozitivmh učinkih v smeri skupne suverenosti nad politična rešitev, kot sta go- morskih zalivov ne leži na tična^ Tudi zato, ker je tovrst-srečanja na vrhu pa sta se že morsko površino, ki je predmet sposka škriatna moška krava^ Balkanskem polotoku, kar je na rešitev v prvi vrsti pisana na kožo mednarodni skupno- rahlo razlikovala. Medtem ko spora med sosedama že od raz- ta in danski kostim. zagotovo unikatno dejstvo. je bila hrvaška vladna predsed- g[asitve suverenosti obeh držav. Če je prispodoba s sito kozo in Vzemimo, da gre najnovejši sti, konkretno Evropski zvezi niča nad pogovorom na štiri Najnovejša smer reševanja s sitim volkom kolikor toliko poskus rešitve meje v Piran- in Natu, prec^ manj pa naro- oči vzhičena (kot je lahko v mejnega vprc^anja je do neke posrečena, je v aktualnem kon- skem zalivu res v smeri kon- doma na obeh straneh zaliva. GORENISKl GLAS petek, 7. avgusta 2009 EKONOMIJ Stefan .2argi@g'ghs.sí 17 Na // horuk // nad elektro podjetja Država, kot večinska lastnica elektrodistribucijskih podjetij, namerava že z novim letom deliti ta podjetja na tržno in omrežno usmerjene družbe. Mimo delavcev in sindikatov. rîFAN žarg] Kranj - 2e v torek smo objavili vest o tem, da je Sindikat delavcev energetike Slovenije za 24. avgust napovedal dvo- urno opozorilno stavko v družbah, kjer deluje sindikat. Ne strinj a jo se s predlogom o reoi^nizaciji elektrodistribucijskih podjetij, zato zahtevajo ustavitev vseh aktivnosti ter vzpostavitev socialnega dialoga. Stavkali bodo v vseh podjetjih v elektrodistribudji in proizvodn j i, kjer dela okoli 8000 ljudi, in sicer bodo sklicali zbore delavcev, ne bo pa šlo za izklope elektrike. Reorganizacija mimo uprave membe speljati le ob dogovoru s sindikata. Predstavnike države so pozvali, naj umaknejo predvideno sklepanje o razdružitvi distribucijskih podjetij z avgustovskih skupn ŠČin, saj za odločanje o teh zadevah ni izpolnjen temeljni pogoj: niso znani končni učinki. V primeru, da Jastnik ne bo upošteval njihovih stališč in začasno umaknil odločanje o razdružitvi distribucije, bodo začeli priprave na izpeljavo splošne stavke v energetiki. V vednost smo dobili tudi pismo podpore stavkovnim zani v dva sindikata (Sindikat Računskega sodišča Republi- zahtevam iz Sveta gorenj* elektrodistrlbudje Slovenije, ke Slovenije, ki je opravilo re- skih sindikatov vladi in mi- Sindikat gorenjskih sindika- vizijo o smotrnost: ureditve nistrstvu za gospodarstvo, v tov), ki sta v torek na izvršnih odborih obravnavala nastalo Ko smo želeH preveriti, situacijo, vendar tudi skleni- ja distribucijskega omrežja kako na predlog države gle- la, da bosta svoja stališča raz- električne energije v letu izvajanja gospodarske javne katerem zahtevajo takojšnjo službe sistemskega operater- vzpostavitev socialnega dialoga z vidika zagotavljanja ekonomsko sodalne varnosti dajo v upravi na Elektro Go- lc)žila na bližnji tiskovni kon- 2007 in ugotovilo, da v mno- zaposlenih, zagotavljanja renjska, smo presenetljivo ferend. Sporočili pa so, da bo gih pogledih ni smotrno (od- vame in zanesljive oskrbe z dobili odgovor, da predloga tudi na Elektro Gorenjska sotnost strategije SODO. ne- električno energijo in upoš- države pravzaprav ne pozna- avgusta dvouma opozo- urejeno iastništvo elektro- tevanje interesov državljanov jo, da pa so na 13. redno rilna stavka, pri čemer načr- energetske infrastrukture, in celotnega gospodarstva skupščino družbe, ki bo 26, avgusta, na zahtevo države, ki je večinska lastnica, na tujejo zbor delavcev in občne zbore sindikatov. nepravilno nnandranje elek Slovenije. V pismu opozarja- tropodjetij, neurejene evi- jo, da doslej niso bili spošto dence infrastrukture in po- vani predpisi, ki vaiujejo in- manjkljiv nadzor, neurejeno terese zaposlenih, saj je bilo o lodtvi tržne in omrežne de- EU in računsko sodišče izvajanje javnih pooblastil), prezrto sodalno partnerstvo javnosti z ustanovitvijo nove dnevni red uvrstili tudi sklep Reorganizacijo zahteva Ministrstvo za gospodarstvo in dialog, pa tudi kršene pra-kapitalske družbe s 1. januar. Zakaj pravzaprav gre? V in družba SODO (Sistemski vice delavcev do sodelovanja jem 2010. V izjavi, ki so nam člankih, intervjujih in operater distribucijskega pn upravljanju, jo poslali, Še dodajajo, da ev- komentarjih smo v preteklih omrežja električne enei^je ropska in slovenska zakono- letih večkrat zapisali Maribor) sla se odzvaJa s Po- ^^^^^ ^^ daja omogočata različne na- Ugotovitev, da ríašá država revizijskim poročilom (ob- p^iyatijaciio? čine reorganizacije dektrodi- P" urejanju elektroenerget- javljeno je na spletni strani ^ ' stribucijskihdružb.lzneu- skegasistema močno zaosta- račun skega sodišča), v kate- Neuradno smo tudi izvede- radnih pogovorov z zaposle- ja i" ^ j« ^^ sprostitve trga rem so podrobno opisani pri- li, da so v Smdikatu delavcev nimi pa je mogoče izvedeti i" uvedbo konkurence na pravljeni popravljalni ukrepi, dejavnosti energetike najeli za skepso, da je v štirih me- tem področju pripravila le na in vse je računsko sodišče svoje strokovnjake za izdela- secih mogoče korektno pri- P®^- ^ junija leta 2003 je ocenilo kot zadovoljive. praviti tako.korenit poseg, namreč v veljavi Direktiva vo predloga preoblikovanja elektropodj etij, ki naj bi bii zlasti iz vidika razporejanja Evropskega parlamenta in sindikati zahtevajo dialog pripravljen do 15. avgusta, ob ljudi, ki se seveda bojijo za Sveta o skupnih pravilih za vsem tem pa prihaja na dan svoja delovna mesta. Po ne- notranji trg z električno Ko so bili sindikatom pred- tudi bojazen, da bi podjetja katerih ocenah sindikatov energijo, ki zahteva ločeva- stavljeni predlogi reorganiza- pnvatizirali. Pri tem opozar- naj bi ob reorganizadji izgu- nje prodaje električne ener- dj, pa tudi že poslane zahte- jgjo na nelojalno konkurenco bili kar tisoč delovnih mest od upravljanja elektro- ve za sklepanje na skupšči- podjetja Gen-I, ki da posluje energetskega omrežja. Ne- nah družb o razdruževanju od države nenadzorovano, ter Tudi na Elektro Gorenjska bodo stavkali Nič kaj bolj govorni niso tudi sindikalisti. Na Elektro posredni povod za sedanje podjetij, je v sindikatih zavre- na slabe izkuSnje na Madžar- predloge Ministrstva za go- lo. Na izredni razširjeni seji ^kem, kjer so ta podjetja pri- spodarstvo • Direktorata za predsedstva konec julija Sin vatizirali, jih lastniki izčrpa- energijo, o reorganizaciji dikat dejavnosti energebke vali. ker v elektroenergetsko elektrodistribud j skih podje- Slovenije so sprejeli odločno omrežje ničesar ne vlagajo. Gorenjska so zaposleni pove- P^ (e Revizijsko poročilo stališče, da je mogoče spre- so vedno večje težave. Peko posluje z dobičkom kov svoje obutve) zmanjšala za 14, na tujih tr^ pa za 22 odstotkov, zato se je dobiček v primerjavi z enakim obdo-bjem lani prepolovil. Letos Lanski dobiček so nameni i za pokrivanje prenesene izgube, tudi letos kljub investirajo v posodobitev krizi pos ujejo pozitivno. Stïfan Zargi proizvodnje in poslovno in« formadjsko tehnologijo. Za- A odstotkov več kot v poslov- Lani so v Peku za investidje radi znanih zapletov med ..............................................................................nem letu 2007. Skupščina, namenili skoraj 5 odstotkov predsednico uprave in nad- Tfžič • V toiek je bila redna na kateri so bili prisotni po- prihodkov ali nekaj manj kot zornim svetov je skupščina skupščina družbe Peko, na oblaščend predstavnikov Re- en milijon evrov, dobro po- na predlog države soglasno kateri so podelili razrcSnico publike Slovenije in SKB lovico za prenovo in odpira- kot večinskega lastnika spre- upravi in nadzornemu svetu banke, je soglasno odločila, nje novih trgovin. Zaradi kri- jela sklep o predčasnem od- za leto 2008. V letu 2008 je da se celoten dobiček družbe ze se je letos v prvem poUet- poklicu članov nadzornega Peko ustvaril 1,98 milijona za leto 2008 uporabi za po- ju prodaja na domačem trgu evrov dobička, kar je za u? krivanje prenesene izgube, (kjer Peko proda 45 odstot- svela in potrdili imenovanje novih članov. V Jelovici bodo dividende Tretjino lanskega dobička so namenili za dividende in odločili o prenosu dejavnosti na hčerinske družbe. Stïfan Íargi radi boljše prepoznavnosti ....................................... posameznih dejavnosti, s ka- $koQa Loka • Pretekli teden terimi se ukvarja, dejavnost je bik redna skupščina druž- maloprodaje prenesla na be Jelovica, d, d., oa kateri so hčerinsko podjetje Jelovica bili soglasno potrjeni vsi predlagani ukrepi. Družba, Trgovina, ki bo upravljala z lastnimi in pogodbenimi ki je lani ustvarila 686.869 maloprodajnimi mesti v evrov dobička, bo na predlog Ljubljani, Mariboru, Celju, upravnega odbora, ki ga vodi Novem mestu. Murski Sobo- Gregor BenČina, za izplačilo ti, Kopru, Novi Gorici, Po-dividend v višini 0,175 ^^ stojni in Škofji Loki; dejavna delnico namenila 251.125 nost proizvodnje nizkoener- evTOV, kar skupaj predstavlja getskih hiš, ki danes na loka-približno tretjino od usfvarje- dji v Preddvoru, in ki jih iz-negadobička v lanskem letu, važajo na zahtevna tržišča ostalo pa namenila za razvoj Nemčije, Švice in Italije, vse družbe. bolj priljubljene pa postajajo Na skupščini so prav tako tudi v Sloveniji, pa na hčerin- potrdili pomembne organi- sko družbo Jelovica Hiše. zadjske spremembe. Tako Obe hčerinski družbi sta v la- bo družba Jelovica, d, d,, za- stí Jelovice, d. d. kran) V Goodyearu kljub izgubi optimistični Iz Save Tires, d. o. o., družbe za proizvodnjo pnevmatik, ki je del koncerna Goodyear, so sporočili, da je družba Goodyear Tire St Rubber Company v letošnjem drugem četrtletju ustvarila za 221 milijonov dolarjev izgube, medtem ko je v enakem lanskem obdobju imela 75 milijonov dolarjev dobička. Izguba je posledica z^-odstotnega zmanjšanja prihodkov od prodaje na 3,9 milijarde dolarjev, kar je razlog sveto* vna gospodarska recesija, ki je močno prizadela avtomobilsko industrijo in s tem tudi proizvajalce pnevmatik, Razlog za neto Izgubo družbe Goodyear v višini 221 rnilijonov dolarjev je tudi posledica prestrukturiranja. Ker je izguba v drugem četrtletju za 24 milijonov dolarjev manjša kot v prvem četrtletju in manjša od napovedi analitikov, v družbi gledajo na celotno situacijo precej optimistično, saj že opažajo pn/e znake ponovnega oživljanja gospodarstva. V drugem Četrt* etju je Goodyear na nekaterih področjih dosegel bistven napredek. Na tržišče je biio plasiranih 19 novih izdelkov, skupaj 5 prvim polletjem pa 42. S. Ž. gradbeno podjetje trzic d.o.c. Mlaka 2.4290 Tržič • Telefon: 04 / 597 12 96 Telefexi 04 / 597 12 97 • E-mail: info@ûptrzic.$i Zaradi širitve dejavnosti vabi Ûradbeno podjeljd ŤrilČ, d. o. o.. Mlaka 2, TRŽIČ k sodelovanju delavce (m/ž) za naslec^nja delovr>a mesta: 1. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA Od kandidatov pričakujemo Izobrazbo • dipl. inž. grad. ali' Inž. grad. in §tfr1 lata ustreznih delovnih tzkuSanj 2. DELOVODJA VG II Od kandidatov pričakujemo Izobrazbo • 9radbeni tehnik ali gradbeni delovodja in dve leti ustreznih delovnih IzkuSenJ 3. KALKULANTI Od kandidatov pričakujemo izobrazbo • inž. grad. ali gr. tetinlk s strokovnim izpitom in pat let u&traznih delovnih IzkuâenI 4. SKLADIŠČNIK Od kandidatov pr1čaku|emo izobrazbo • strojni tehnik In tri leta ustreznih delovnih Izkuienj 5. ŽE RJAVI ST Od kandidatov pričakujemo Izobrazbo • zidar tesar z izpitom za upravljanje žerjavov In tri leta ustreznih delovnih Izkuienj Delovno razmerje bomo z izbranimi delavci sklenili za ddočen z možnostjo sklenitve nove pogodbe o zaposPrhn. Ponudbe 2 dokazili o Izobrazbi in opisom dosedanjih detovnih kkuàenj pošyHe na naslov; Gradbeno podjetje Tržič, d. o. o.. Mlaka 2. TRŽIĆ. Za dodatne Informacije lahko poKiičete.na tel. št. 04/5971-296 ali 04/2806-014. i8 KMETIJSTVO c\^.zaplotnik (S)g-&as. si GORENJSKI OAS petek, 7. avgusta 2009 Mešetar Odkupa cena mleka se je še malenkostno zmžala Cvrro Zaplotnik 0,12 evra ali 0,47 odstotka ...................................... nižja kot mesec prej. Ker je mieko v povprečj u vseboval o 4»05 odstop maščobe in 3,29 odstotka beljakovin, je bila povprečna dejanska od-Po podatkih tržno infor- kupna cena višja «26,54 evra madjskega sistema, ki delu- in je bila za 0,50 evra oz. za je pri agenciji za kmetijske 1,85 odstotka nižja kot maja. trge in razvoj podeželja, je ju- Odkupna cena je bila lani do- povprečna odkupna kaj stabilna in se je za mleko ni)a cena za mleko s 3.7 odstotka s 3,7 odstotka maščobe in maščobe in 5,15 odstotka be- 3,15 odstotka beljakovin ^ba- Ijakovin, dostavljeno v mle- la od 3245 do 3340 evra za kamo, znašala 2^49 evra za sto kilogramov, od decembra sto kilogramov in [e bila za dalje pa je vsak mesec nižja. Mesec Odkupna cena za mleko s Dejanska )»7 % mašč. in 545 % bdj. odkupna cena 33.32 EUR/iookg 35.33 EUR/100 kg Januar 2008 December 2008 3340 EUR/ioo kg 35,69 EUR/ioo kg Januar 2009 Februar 2009 Marec 2009 April 2009 Maj 2009 junij 2009 31,81 EUR/ioo kg 33,84 EUR/100 kg 30,91 EUR/10032.71 EUR/ioo kg 29,65 EUR/ioo kg 31.05 EUR/ioo kg 27,69 EUR/ioo kg 2842 EUR/ioo kg 25,61 EUR/ioo 27,04 EUR/ioo 2549 EUR/ioo kg 26,54 EUR/ioo kg KftAKJ Na Hrvaško le prijazni psi Na Hrvaškem velja posebni pravilnik o nevarnih psih, po katerem nevarnih psov ni dovoljeno uvažati ali prevažati Čez ozemlje države r^iti jim tam ni dovoljeno začasno bivanje. Med nevarne pse spadajo pasme terierjev tipa "buli", ki ne izvirajo iz priznanih rej. To pomeni, da nimajo rodovnika, ki ga je Izdala Hrvaška kinološka zveza oz. kinološka zveza države, članice Mednarodne kinološke organizacije (F.C.I.)* C. Z. CORENjA VAS Spet tržnica kmetijskih pridelkov in izdelkov Razvojna agencija Sora bo jutri, v soboto, dopoldne pripravila na parkirišču pri poslovnem centru v Gorenji vasi trinico kme-tijskih pridelkov in izdelkov. Kmetje in drugi bodo na stojnicah ponujali izdelke blagovnih znamk Babica jerca in Dedek Jaka -Naravni izdelki iz ško^eloških hribov ter druge kakovostne pe- kovske in mlečne izdelke, domače jušne rezance» med 2 ozna- ko Slovenski med ter izdelke domače in umetnostne obrtr. Gorenjska 96 MHz RADO Z R A ? v £ N L LUUJUi. CDREDJSKICLRS. 5 I Í ORALCCV P^u'^I.C ÍPORT Gorenjski Glas ZowU$9ltt bfkiimo ios Lubadartudi letos vsemi // kanoni // črnoglede napovedi, da bo lubadâf tudi letos enako kot lani močno ogrožal gozdove na Zgornjem Gorenjskem, se uresničujejo. CVFTO Zaplotnix Bled • V blejski območni enoti zavoda za gozdove so letos do konca julija odkrili okoli trideset tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja (lani v enakem obdobju 37 tisoč "kubikov"), vendar se bo količina že ta mesec občutno povečala in se bo po napovedih gozdarjev verjetno dókaj približala lanski Naj spomnimo, da so lani-na blejskem gozdnogospodarskem območju, ki ob- Andrej Avsenek sega občine Radovljica» Bled^ Vida Papier Lampe bojijo, da se bo spravilo "lu- badark" v prihodnje upočasnilo, saj izvajald gozdnih del z vsemi razpoložljivimi stroji in kadri odpravljajo posledice snegoioma v državnih in cerkvenih gozdovih. Z deli so zaradi dolge zime in debele snežne odeje lahko intenzivno začeli šele junija, končali naj bi do začetka decembra. Delo je zamudno, poškodovano drevje je na Številnih lokacijah, veliko je drobnega lesa ... Tretjino drevja naj bi pospravili s Stroji C^harvesterji"), ostalo Gorje, Bohinj» Žirovnica, fe- pa v državnih in nadškofij- Jelovici in Pokljuki. Spravijo še na Idasični način. Delo senice in Kranjska Gora, od- skih gozdovih. Da bi bila ne- od lubadarja napadenega otežuje tudi deževje, ki je krili 93 tisoč kubičnih me« sreča še večja, so lokacije drevja je letos doslej potekalo razmočiio gozdna tla. "Neka- trov "lubadark", od tega so sn^loma sovpadale z žariš- hitreje kot lani. od jo tisoč tere vlake so zato precej raz- jih lastniki do konca leta po- či lubadarja, ki je s tem dobil kubičnih metrov odkritih kopane. Upam, da l>o4o obis- spravili 84 tisoč "kubikov". ugodne možnosti za nadalj- "lubadark" je okoli 25 tisoč kovala gozdov to razumeli," nje razmnoževanj e. "kubikov" že pospravljenih, pravi Andrej Avsenek in po- , . k' "C "Značilno je, da je večina Kmetje in dri^ mali lasmiJd udarja: "Ob tako mokrem ' ' lubadarja v gozdovih v sredo- so se navadili, da je ob napa- letu. kot je letošnje, se je v manjvrednega lesa luba- goTîn in visokogorju. Na ra- du lubadarja treba hitro rea- konkretnih primerih bilo dark" se je letos v primer- dovljiSko blejskem območju girati, če želijo ob prodaji za treba odločiti, kaj je manjše javi z lani znižala za 15 ni nič posebnega, a če se bo- les še kaj iztziiti in preprečiti zlo: ali poškodba vlak oz. odstotkov in znaša od j5 ste zapeljali v Radovno, se selitev lubadarja v še zdravo gozdnih tal ali pretirana na- do ;o evrov za kubični ^ ^ gozdno drevje. V zavodu se množitev lubadarja." metfiT-" žave z lubadarjem v gozdovih na Zgornjem Gorenj- skem slikovito opisal vodja ^^a Papier Lampe: "Gozdarste izkušnje kažejo, da na- V gozdarsko normalnih' le- blejske območne enote zavo- pad lubadarja po dveh letih popusti. Če bo to vdjalo tudi tih je zaradi lubadarja treba da za gozdove Andrej Avse- za blejsko gozdno gospodarsko območje, se bo krivulja posekati od deset do dva- nek in dodal: "tóos se je raz- prihodnje leto obrnila navzdol, a količine napaden«^ najsttf soč^bl^& voj lubadarja z^adi neugod- dievjabodo še vedno za naše območje nadpovprečno ve- drevra,lanska količina luba* nih razmer (dolge zime, veh- ... ,, , . , , . . , , , dark" pa je predstavljala pri- ko moče) časo>mo nekoliko ^ ^P^^ ^ pnčaku,emo le ob pogoju, če bodo last- bližno tri četrtine povpre- zamaknD, a zdaj, ko je prva ^ pospravili "Jubadarke" m vzpostavili gozdni red m čnega letnega poseka v zad- generacija zunaj, so posledi- ie v gozdovih ne bo rK)vih ujm." njih desetih letih. ce hude. Pojavil se je tudi na In kaj je razlog za pretira- vseh lanskih lokacijah. To ne no namnožitev lubadarja? pomeni, da so bila žarišča Kot pojasnjujejo v blejskem slabo sanirana, ampak kaže zavodu za gozdove, se v goz- na to, da ga je v deblih in v dovih na Zgomjem Gorenj- zemlji veliko prezimilo." Kot skem v zadnjih letih kar vr- je pojasnila Vida Papier stijo ujme, zadnja je bila de- L^mpe, ki v zavodu vodi od- cembra lani, ko je teža snega sek za gojenje in varstvo goz- poškodovala okoli 60 tisoč dov, so se posledice pretirane kubičnih metrov gozdnega namn<^itve lubadarja začele drevja, od tega okoli štiri ti- navzven kazati pred tremi soč "kubikov" v gozdovih v tedni. Pokazale so se pred» lasta kmetov in drugih drob- vsem nad Jesenicami, v Ranih posestnikov, vse ostalo dovni, na Mežakli pa tudi na 'J fe- Pogled na gozdove v Padovni i ^ow vh^ zqs-oí »m $op "lubadark" iz gozdov na Zgornjem Gorenjskem GORENJSKr GLAS petek, 7. avgusta 2009 i Planinski kotič€k: Presêdljaj (1613 m) • Konj (1803 m) • Korošica (i8o8 m\ • Lučki Dedec (2023 m) / dan Prečenje Kamniško-Savinjskih Alp se mi je že dlje časa motalo po glavi. Za omenjeno prečenje so nujno potrebni štirje dnevi stabilnega vremena, brez ploh in neviht. íelena jusnn Strmo vzpenja in ko imaš ob- stran DleskovŠke planote, kjer proti Lučke mu Dedcu čutek« da moraŠ kmalu priti Kmalu pred seboj zagleda- la vi jemo levo, desno pa gre Alpe kamniško-savinj- nad gozdno mejo, se ta še mo Ojstrico, prvi vrh druge- neoznačena pot preko Dure skega konca Slovenije so karnadaljuje. Lahko rečem, ga dne našega trekinga. Ho- na Vežice. Na vrhu Lučkega znane po svoji diznosti, da je pot kar naporna, pred« dimo pod gorsko skupinico Dedca nas pozdravi dober krušljivosti in zanimivih za varovanih plezalnih poteh Ko sem začela resneje raz mišijati o njihovem preče nju, sem se ukvarjala pred vsem zaradi dolžine in viSin- Lučkega Dedca. Povzpnemo prijatelj; ogromen možic, ske razlike, ki \o je potrebno se do sedla Prag, 1910 me- Pod nami je Planina Koroši-premagati. Ozračje zaradi trov, kjer tudi zagledamo ca, pred naini pa južno oste- številnih dreves zna biti kar zatohlo, zato imamo ves čas naše prvo prenočišče, Kocbekov dom na Planini Koroši- nje Ojstrice. Pot drugega dne trekinga je kot na dlani. vsem s tem, kje začeti, da bi občutek sopare. Tik pod se- ca, 1808 metrov. Do Planine Z vrha Lučkega Dedca sledi- v štirih dnevih videla čim dlom Presedljaj prečkamo Korošica smo, skupaj z vzpo- mo možicem, ki nas po raz- več. Že takoi mi je bilo jasno, še potoček, ki veČ kot dobro nom na Konja, potrebovali drapanem kraškem svetu» da bo verjetno kakšen vrh os- dene, saj je prijetno hladen približno 6 ur hoje. polnem brezen, škrapelj in tal neosvojen; a nič hudega, m ohladi razgret obraž. Se- In ker je dan še dolg, mi žlebičev pripeljejo tik pod sesaj naj življenja ne bi zaje- dlo Presedljaj je zgolj kiižiš- pa imamo tudi Še nekaj dlo Prag, s katerega se spu-mali z veliko žlico. Uspelo če poti na Korošico in naprej energije, se s planine povzp- stimo nazaj do Planine, aii mi je realizirati željo tn obis- proti osrčju Savinjskih Alp nemo še po neoznačeni poti pa obiščemo še Koroški vrh, kati glavni greben Kam- ter proti Konju. Pot oadalju- na Lučkega Dedca, 2023 me- ki ga tudi označuje možic. niško-Savinjskih Alp od Oj- jemo desno proti Konju. trov. Naredili bomo krožno Iskanje prehodov za spust strice do KoČne, vmes pa sem skočila še na kakšen mani znan in malenkost niž- Vzpon in predvsem spust sta zahtevna. turo. S planine se odpravimo po tem svetu je zelo zahtev-proti drzni skali, kjer običaj- ' na stvar, zato se od možica Pot je zavarovana plezal- no plezajo alpinisti. Do tja raje vrnimo nazaj na označe- ji kucelj. Pa se odpravimo na na, ki jo označena kot za- vodi dobro shojena in vidna vi sokogorski treldng! Prvi dan se bomo preko sedi a Presedljaj najprej povzpeli na Konja, in nato no markirano pot proti Ko- rošici. S tem je prvi dan za nami! gruščast žleb. ki je nezavaro- stezi in ko se nad nami poka- Nadmorska višina: 180S ra, van in je velika možnost zdr- že gorski travnik, zagrizemo 2023 m htevna in nevarna. Najtežav» steza Čez melišče in mimo nejši dei spusta je strm, skalnega oďoma. Sledimo pot nadaljevali do Planine sa. Potreben je zanesljiv ko- v travnik. Čeprav zgrešimo Višinska razlika: 1452 m KoroŠice, odkoder se bomo rak in velika mera previdno- stezo, nič hudega, važno je, povzpeli še na Lučkega Ded- sti. Markirana zavarovana da pridemo na vrh, dosedla, Trajanje: S ur Zahtevnost irkir^ic ca. plezalna pot nas vodi po gre« Izhodišče današnja izle- benu in njegovih zahodnih ta je Kamniška Bistrica oz. pobočjih. Ce ste vrtc^vi, ta nekaj sto metrov pred nje» izlet rú za vas. Svetovala pa nim koncem je na desni bi vam tudi samovarovalni strani parkirišče, kjer vas komplet in čelado, saj pri markacije usmerijo na Pre- spustu zaradi ruševja lahko sedljaj (3 ure), na Korošico (440 ure). Konja (3,45 ure). ^ 't,T ■I P Ý. hi 7 komu nad vami spodnese kakšen kamen navzdol. Vr- Na začetku pot poteka ob nemo se nazaj na sedlo Pre- dolini potoka Kamniška sedljaj in pot nadaljujemo Bela. Pred nami se odpira med zelo gostim ruševjem pogled proti Kamniškemu kar naprej proti Planini Ko- Dedcu. Počasi pridemo do rošid. Pot poteka po izrazi-razpotja, kjer nas markacija tem kraškem svetu, na naši usmeri naravnost navzgor desni strani se kaže svet Sta-skozi gozd. Pot se v ovinkih rih stal, Vodotočnik in južna Cr^n Konja in Rzenika, v ozadju Velika planina / P-h ^ f s sedla Prag $e odpre pogled proti Ojstrici. Pogled na Planino Korošico in UiČk^a Dedca s poti na Oistrko řasám ř in se nego te k tav 1 n^^ » n t  Na dU na p«« odÔ Gorenjski Glas Jedi za poletne dni KUHARSKI RECEPTI Janez Štrukel; Fižolova juha Sestavim: 0,20 kgfiždd, j,5 / jagnječje stegno po Istrsko narezanim na kolobarje, zali- d. Pečenega solimo, alufolijo rozin, dmet, t zavitek vaniJije- jemo z vinom in dušimo na namažemo z oljčnim oljem i^ga sladlcoija. zmerni temperaturi kakšno aii margarino, vanjo položi- Pnpraw.'Testo nekoliko odta- vode ali kostmjuh€. lahko pa Sestavine: 1 kgjagnje^ega steg- ^^^ Pečeno meso narežemo mo krompir in dobro zavije- limo, da ga lažje razvaljamo, tu4t Juhe od suhčga rmsa. na, JO dag pršuta, 20 dag ko- ^ zložimo na ovalni krožnik- mo. Krompir damo v dobro razvaljamo ga na približno 3 Preiganje: 5 dag maščobe, 4 renčka, 2 di vina, s jagnjtí^a dodamo nekaj vode, segreto pečico, da se lepo mm. Na sredino damo v po- dag čebule, 2 stroka česna, 4 mrežica, sol. poper, rožmarin, gyç^ začimbe, malo prevre- speče. Pečenega odvijemo do dag moke. šetraj, bazilika po okusu. mo omako, precedimo in z polovice, na vrhu krompir dolgovatem kupčku naribana ali na lističe narezana sladka- Začimbe: sol, poper. 2 žlici feisa, priprava: Jagnjetino zmelje- njo prelijemo meso. Zraven zaiežemo v obliki črke V, za- na jabolka. Potresemo jih s d- mo, solimo, popopramo ter ponudimo krompir, pečen v rezo pa z žlico napoinimo z metom, grobo narezanimi lovorou list, vejica rožmarwa. Priprava: Čez noč namočen dodamo preostale zadmbe. alufoliji, z zeliščno skuto in zeliščno skuto. beli fižol pristavimo in sku- Maso oblikujemo v obliko rukolo s sezamovim oljem. Tirolski zavitek hamo z začimbami do meh- stegna. Tako oblikovanega kega. Na maščobi prepraži- obložimo s pršutom in povi- Pečeni krompir mo sesekljano čebulo in če- jemo v t^žico (ki je lahko sen. dodamo moko in nare- tudi svinjska}. V pekaču raz- Sestavine: S srednje velikih nega listnatega testa, t jajce za vitek z ozkimi trakovi testa, dimo svetlo prežgan je. Vlije- topimo maslo ali margarino, krompirjev, sot alufolija. 20 mazanje testa, sla4kor za po- Zavitek pečemo pri tcmpera- orehi in odŠČenmii, oprarurm in v rumu namočenimi rozinami. Testo zapognemo in namažemo z raztepenim jaj- Sestavine: 1 zavitek zamrznit' cem. Po sredini obložimo za- mo ga k vsebini v loncu, vanj previdno položimo pri« dag zeliščne skute. maSčoba. Juho dobro prevremo ter do- pravljeno jagnječe stegno. Priprava: Krompir operemo, končno začinimo. tresanje. Nadev: 80 dagjaboik, 8 dag turi 180 stopinj Celzija. Tirolski zavitek lahko ponudimo s Obložimo ga s korenčkom» osušimo in spečemo v ped- sladkoija, 8 dag orehov, 5 dag tekočo vanilijevo kiemo. •i. 20 ZANIMIVOSTI řnfo @g-glfls. $ í GORENJSKI GLAS petek, 7. avgusta 2009 Tudi tržnica občuti recesijo V Kranju se 'dogaja' tudi v starem mestnem jedru. Govorimo o tržnici» kjer je ob sobotah dopoldne zelo živahno. Monika Kern Kranj • Prvo avgustovsko soboto smo se ustavili na trž- zdaj poleti razlog za manjâi izkupiček tudi dopusti. V promet gresta predvsem se-zorisko sadje in zelenjava • niči. V ponudbi je bilo veii- breskve, marelice, stročji Viko domačih pridelkov in iz- žoi, zelena solata, paradiž- delkov, ki jih ponujajo kmetje iz Besnice, Cirč, Goriških Brd, Ljubljane... So- nik. Cene se gibljejo od dva do štiri evre za kilogram. Na tržnici smo sreča^'tudi čne slive, ringlo ali po do- branjevko Danielo Hudo- mače margolane, jagode, bivnik iz Besnice, ki z mo- skrbno nabrani in v kozarce žem že številna leta nabira vloženi gozdni sadeži, raz- in suši različna zelišča (pe- lični oreški, rezano cvetje, lin, melisa, žajbelj,...), ki pehtran, lisičke, bezgov si- zdravijo različne tegobe, od nip, veliko vrst sira in sku- migrene pa vse do želod- te, obilo zdrave zelenjave, čnih težav. Poleg tega pro- kot so, zelena, cvetača, bro- daja tudi vložene gobe, koli in korenje - vse to in še zdravilno oHvno olje in raz- Vsako soboto je na kranjski tržnici živahno, tako je bilç tudi na prvo avgustovsko soboto, ko je bilo v ponudbi veliko sadja in zelenjave. več je ponujala tržnica. Se- lična žganja. Zakonca Hu- veda nas je v tem kriznem dobivnik se vračata nazaj k obdobju zanimalo, kako je naravi. V primerjavi s table- s prodajo. Zaupali so nam, tami, ki Imajo veliko stran* da se pozna recesija, saj so skih učinkov in ne učinku- cene v primerjavi z lanskim jejo na vse enako, je zdrav- letom zmanišali za 20 do ljenje s Čaji učinkovito, lah- 30 odstotkov. Po mnenju ko pa tudi dolgotrajno. V branjevke iz Besnice so modi sta 'eko' in 'bio'. Slovenci smo dobri biologiji Tako pravi ig-letna Tina Šubic, ena od štirih slovenskih udeležencev nedavne biološke olimpijade na japonskem. Ana Hartman logično razmišljanje. "Naša .................................... vprašanja so bila v slovenšů- Na dvajseti olimpijadi v ni, saj so vsi mentorji izpitne biologiji, ki je julija potekala na Japonskem, se je zbralo pole prevajali v svoje jezike. Da nam ne bi izdali kaline-221 dijakov iz 56 držav. Pod ga vprašanja, so nas, dijake, v mentorstvom Andreje šk- času tekmovanja za štiri dni varč z Zavoda RS za varstvo povsem ločili od njih, vzeli so narave in Katje Stopar, pro- nam mobilne telefone, nis- fesorice biolc^je na Gimna» mo imeli dostopa do interne- ziji Ravne na Koroškem, so ta in izstopa iz hotela se se je udeležili Štirje slovenski strogih pravil spominja Tina. gimnazijci, med njimi tudi Kot ugotavlja, se Slovenci Gorenjka, X9-Ietna Tina šu- lahko upravičeno pohvalimo bic iz Želez^ov, zdaj že ne- 2 znanjem biologije. Ter kdanja dijakinja Gimnazije imamo v splošnih gimnazi- Škoija Loka. "Mislim, da jah tako naravoslovne kot smo zelo dobro zastopali družboslovne predmete in Slovenijo. Drugi trije dijaki biolodji namenjamo dve, tri so se domov vrnili z bronastimi medaljami, meni pa je ure na teden, pa zahvaljujoč dobremu učnemu načrtu do nje zmanjkal le en odsto- vseeno vzamemo veliko sno- tek. Kljub temu je to zame vi," je prepričana Tina. Ob velik osebni uspeh," je pove- tem spomni, da imajo v nedala Tina, ki se je minuli pe- katerih državah liceje za bio- tek po dveh tednih vrnila z logijo ali naravoslovne vede, Japonske. prav tako pa so ponekod pri Olimpijada je potekala v pravam na olimpijado na- Cukubi, manjšem mestu, 50 menili bistveno več časa, Tina ŠubIc upa, da bo po študiju na biotehniški ^kuKeti kilometrov oddaljenem od tudi po dva tedna, medtem delo našla v raziskovalnem laboratoriju v Ameriki ali na Tokia. "Gre za središče zna- ko so slovenski udeleženci Japonskem. 1 F©i©;c®r®xd nosti, tam so japonska Masa, imeli štiri dni priprav. "Ha planetarij, univerza, s katere gimnaziji Vič smo nadgradi- motivirajo dodatne ugodno- likor na njih sodeluje Slove- prihajajo trije Nobelovi na- )i teorijo, na biotehniški fa- sti, saj jim udeležba na olim- nija, lestkrat uvrstili loški grajena," je pojasnila. V kulteti pa smo imeD praktič- pij adi avtomatsko zagotovi skJopu praktičnega preizku- ni del, naučili smo se upo- prosto mesto na želeni fakui- sa so morali rešiti štiri vaje, rahljati gelsko elektroforezo, teti, medtem ko so takšni zelo hvaležna profesorici ki so trajale po uro in pol. na- spektrofotometer, mikropi- uspehi dijakov v Sloveniji po Mojd Mravlja," je poudarila našale pa so se na genetiko, pete ... V Štirih dneh smo Tininem mnenju premalo Tina, ki se bo jeseni začela gimnazijci. Sama sem za mentorstvo in vse uČne ure biokemijo, celično biologijo, skušali osvojiti osnove, ki jih cenjeni posvečati študiju biotehnoio- živalsko in rastlinsko anato- študenrie piVega letnto pri- Tini je olimpijado na |a- gije. Glede poklicne kariere mijo... Tina se je ob tem pr- dobivajo skozi vse leto. Na ponskem polepšala tudi no- ima velike ambidje, saj upa, viČ spopadla tudi s secira- gimnaziji nimaš ne opreme vica, da je s tridesetimi toč- da bo delo našla v kakšnem njem, in sicer gosenice svilo- ne časa, da bi se navadil na- kami postala zlata maturant- raziskovalnem laboratoriju v prejke: '"Odlašala sem do njo. Dijakom iz Amerike, ka. Kot pravi, bi se še enkrat Ameriki ali pa na Japon- konca, a mi je le uspelo in kjer so prvi v biolc^ji, se je vpisala na Gimnazijo Škofja skem, od koder se je vrnila sera kar ponosna, saj na pri« že na daleč videlo, da so ime- loka, saj je zadosti 'sprošče- polna lepih vtisov. Tam je pravah v nasprotju z dijald Í2 li v šoli to opremo, saj so na' in ima zelo dobre profe- obiskala tudi Tokio, pokraji- drugih držav nismo imeli povsem rutinsko delali z sorje. "Mednje nedvomno no v okolid svetišča Niko, je- časa za sedranje." V teoretič- njo," se spominja. Poleg tega sodijo tudi profesorice biolo- zera ob gori Fudži, laponsko nem delu preizkusa je bilo tuje dijake marsikje za inten- gije, saj so se na biološke pa si bo zapomnila tudi po po njenem zelo pomembno zivnejše učenje biologije olimpijade v osmih letih, ko- vljudnih domačinih. Kriške p rigode ODLOMEK IZ PRIGODE KRIŠKA GORA Ianez Kavar Ob vsej moji jezi zaradi psa snožet, ProsenUi. Vratna doli- voh snežnegfi plazu na Kriški po vlake. So pa vlake takcU: Novicah. Ledin dol, kot so ga Rokija gre fcriiti m lovcem ven- na, Setinka. Široka pei, Konj- gori. Kdaj točno naj hi se nesre- Terta se položi po podolgi m preimenoval i lovci, ima pravo darie priznanje, da so najbolj ska dolina, Svamnarca, Za ča zgodila, zaenkrat še ni hilo ena, po počez več; na te se dene ime Edini dol aii narečno Edin zaslužn i za zelo lepo okranje- Babo in jircek. V mnogih ime- možno ugotoviti, najvejjetneje sena do pol: v sredo se vtakne dov. Na lovski poti, ti vodi po na imena krxškogorskth senože- ti, Vsalct od tňdesetih dolinic nih senožeti je prepoznati ime- pa je bilo to že v drugi polovici hrastova ali kokoršina si bodi sredini pobočij Kriške gore, je na domaàj v vaseh pod KriSco iS. stoletja. Valjavec pripove- veja, io se 5 senom zadevajo, le Edini dol zelo lahko prepozna^ na travnih pobojih KriSke gore goro, v Križah, na Vetrnem in duje, kako je s lolslcim prijate- de deblo vun moli in t^ vg'i se ti: s travo poraščeno, lijaku posa obdržali prvobitno ime, ne- v Gozdu. Ime vsaj ene doline Ijem, doma iz Gozda, planina- pravi duša. Potem povežejo s dobno in dokaj strmo poboje, katere sencžeti so tudi označili pa so lovci zapisali napačno/ ril po Kriiki gori, ki seje takrat tertami seno in to je vlaka ali ki pozimi še vedno ve^a za zâo z lesenimi napisnimi tablami. Pred leti me je prijatelj iz imenovala še GojŠka planina, kakor v Bledi pravijo danka. Po plazouito. Tako ima tudi ta Tako sc nam od zahodnega Kamnika, vnet zapisovalec in bU v irasi Gozd. Takok pik sneg se šele seno iz gora zdriča. zgodbica s Kriške gore precej roba Kriške gore proti Tolstemu zgodovine reševanja v sloven- v takratnem jeziku: Opoldne se ^ Do vlak prideta in lej, odtergfi resničnosti, kot še mno^, zapi- vrhu na vzhodu vrste stara sifffe gorah, zdravnik dr, Fran- vemeva in po ddinah oli seno- se verh gore plaz in oba podsu- sane in ytezapisane. imena kriškogorskih senožeti: ce Maiešič, opozoril na opom- žetih greva nazaj. Vsaka ddi- Je. Oče nesrečo zve^je neki iz- Knjiff) lahko hupiUtudi no Rudolfovca, Tra tarča, Grab- bo v knjip pravljic Matije Va- na ima svoje ime, kije legi aii dihnil: Čej sta, moja edina, č^ Gorenjskem giasu, Bkiweisova narca, Bajžlka, Žveglnova, Ijavca iz Preddvora ■ v Krač- velikosti senožetu permeijerw, sta?! In od tod se imenuje tista cesta 4 v Kranju, vsak dan od Zmčova, ŠpiČova, Rantova, manovih pravljicah. V opom- ali od kake pergodbe osnuto. Gciperka. Perková, Jakšova, bah Valjavčevih pravljic, ob Pripovedujdo, da je po zimi v snožet Še dandanašnji "edini dol" in leži med dolinama Po- S. do ure, v petek do 16. ure, td.: 04/2OÍ 42 41 ali narocni- Ledm dov, Tosova, Berrukova, kratki pravljici z naslovom nedeljo sena nekemu Gojžanu vico in Gašpirko. Valjavec je nei^g-^ ji. Redna cena knji' Bavdova, Koržmova, Povica, Molitei'pomaga, urednik knji- za živino zmanjkalo. Torej zgodbico z naslovom Edini dol g^ je 14,^0 evra, naročnikom Pečica, Mala dolina. Velika ge omenja pripoved o dveh žrt- veli svojima sinovoma v goro v začetku leta 1848 objavil v priznamo 2(H)dstotni popust. GORENJSKI GLAS petek. 7. avgusta 2009 KAŽIPOT, MALI OGLASI i nfo @ 21 HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 N«l0(i|« /i OO^VO V Kranju 01 POR^I* ^prijeitirift 00 Wfionu O^/X) 1 fi^su 04/301 • 4M i osebno f\i Sffnvctuvi wu n^rntk^M 1llX)ur^C«ndnljsovlPpQnudbv ko tudi sprejemajo prijave in vplačila. « Na Jenkovo planino Kokrica • Društvo upokojencev Kokrica vabi na Jenkovo planino, na katero se boste lahko odpravili v soboto, 8. av- gusta, ob 8. uri izpred Doma krajanov na Kokrici. S svojimi vozili se boste odpeljali na Jezersko v Ravensko Kočno, od tam pa vzeli pot pod noge. Poti je za uro in pol in nt za- h tevn a. Vzpon na Krofičko Radovljica • Planinsko društvo Radovljica organizira avgusta vzpon na Krofičko (2083 m, Kamniško-Savinjske Alpe), poleg Ojstrice. Izhodišče je Logarska dolina, pot je primerna za vse planince, hoje bo za 6 ur. Prijave po tel.: 031/345 209 ah 04/531 55 44- Odprtje prenovljenega Valvasorjevega doma Radovljica • 16. avgusta ob 10. uri bo uradno odprtje prenovljenega Valvasorjevega doma pod Stolom. Planinsko društvo Radovljica ob tej priložnosti vabi na srnjakov golaž in druženje ob zvokih ansambla Karavanke. Kolesarska izleta Kranj > Iz kolesarske sekcije kranjskih upokojencev vabijo v torek, 11. avgusta, na kolesarski izlet na relaciji Krar^j-Pod-brezje-Kovor-Begunje-Kranj, Vožnje bo za 8 ur, tura je težka, proga je dolga 60 kilometrov. Prihodnji torek, torej i8. avgusta, pa bodo organizirali kolesarski izlet na relaciji Kranj« Crn grob-Škofja Loka-Kranj. Tura je lahka, vožnje bo za 7 ur. V primeru slabega vremena bosta izleta odpadla. Bašeljski vrh Kranj • Planinci kranjskih upokojencev vabijo v Četrtek, 20. avgusta, na pohod na Bašdjski vrh. Odfiod posebnega av* tobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Hoje bo za 6 do 7 ur, pot pa je primerna tudi za pohodnike z dobro kondicijo. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 17. avgusta. PREDAVANJA Proučevanje Svetega pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega vabi jutri v soboto, 8. avgusta, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma z okvirno temo Kdo sem? Zakaj sem tu? Razgovor bo povezovala Katja Novak. Vstopnine nI. koncerti Prihodnji teden v Trgovskem centru Bled BM ' Na zgornji ploščadi Trgovskega centra Bled bo v torek, 11. avgusta, ob 21. uri koncert Ritmo de la noche s špansko kitarsko glasbo, v petek, 14. avgusta, pa bo prav tako ob 21. uri koncert Ane Šimenc jazz kvarteta, v soboto, 15. avgusta, se bo ob 2.1 uri začel koncert skupine joške v'n. predstave Kloštrski žolnir Muljava - Kulturno Društvo Josipa jurči^a Muljava vabi na ponovitvi gledališke predstave • josip jurčič: Kloštrski žolnir v petek, 7., In v soboto, 8. avgusta, ob 21, uri v letnem gledališču ob Jurčičevi domačiji na Muljavi. Nagrajenci križanke Zavoda za turizem Kranj, ki je bila objavljena 17. julija v Gorenjskem glasu. 1. nagrada: Francka Lotrič, Radovljica; 2. nagrada: Stane Kolar, Kranj; 3. nagrada: Radko Gartnar, Bohinjska Bistrica; 4. nagrada: Silvo Skledar, Škofja Loka; y nagrada: Petra Crajzar, Šenčur; 6. nagrada: Metka Zajšek, Mojstrana; 7. nagrada: Uržka Stefe, Kranj; 8. nagraddi Justina )alovec, Kranj: 9. nagrada: Nada Malek, Jesenice. OSMRTNICA Z žalostjo vam sporočamo, da uas ]e v 84. letu starosti zapustil nal dragi brat in stric Anton Lokar iz Liubl>ane. rojen na Priimkovem Pogreb dragega pokojnika bo danes, v petek, 7. avgusta 2009, ob 15. uri na Žalah v Ljubljani. Na dan pogieba bo žara v mrliški vežid 4 na novejšem delu Žal. Žalujoči: sestra Marija in nečak Tomai z družino Ljubljana, 4. avgusta íOOQ LOTO Rezultati 62. kroga - 5. avgusta 2009 4> 10,13,15, i8, 20,32 in )7 Lotko: 325352 Loto PLUS: 8,15.17. 21.38 in 11 Garantirani sklad 63. kroga za Sedmico: 200.000 EUR Predvideni sklad 63. kroga za Lotka: 285.000 EUR Predvideni sklad 63. kroga za PLUS: 130.000 EUR domplan 14,4000 Kmij k wivw^dompbnA E don^plinMo^pUasi banovanje prodamo Kranj» Vodovodni stolp, trisobno v «gr III* n^dstr* v Izmeri mz, 196}, potrebne obnov«i CK na çm, dvigala ni, vpisano v ZK, cena 99.000^00 EUfti možnost vselitve tako). Knnj, ieriijevo naselje, dvosobno v ii* nadstr* izmere i^èi m, 1. izgr. 19&& kopalnica v <«\oii obnovljena, ostalo potrebno obnove, cena 106.000,00 EUR. Knn), Planina dve dvosobni, pritL v izmeri 61,00 m2 In 65,00 m2, nTzek objekti L izgrad. 2004. cena 110.000,00 EUR, možnost vselitve po dogovoru. Kaa)^ Vodovodni stolp, trisobno v i* nadsrr izmene 82,0$ mZt L izgr« 1964, delno obnovljeno L 2003 • okna, balkonska vrata^ ogrevanje kla* sično, plin v bloku, vpisano v ZK, cena tio*ooo,oo EUR. Kianji Planina*Hu)ei dvosobno, vlso^ ko pritličje v izmen 79,37 m2,1. ttgr. obnovljeno rasten kopalnice L 200$*200S. lastna etažna C K na olje. vpi&anovZK, cena 97.000,00 EUR. Bistrica pri Tr£6j» en osobno, vtsoko prllli<)e v izmeri 40 m2> potrebno obnove, C K, I izgr, 1973, cena 63.000,00 EUR. Preddvor^ enosobno v rnansardi iz* mere 4^,00 m2) v W\ii so samo itiri stanovanja, îzgr* 1960, stanovanje Izdelano 1199I1 CK, «ena 79^500,00 EUR. STANOVANjC ODDAMO V NAJEM Kranja Vodovodni stolp^ enosobnoi p riti v izmeri 39,00 m 2, v cetoli opremljeno, L izgr 1967, cena 550,00 EUR/mesedno 4 stroSk! * me&ečna vari^ina, vsdjSro takojs Kr«nf, Dnilovka, marjSa visoke prU tlična hila tlorisa 30 m2 na parceli velikosti $00 m2. L izgr 1951, v celo* ll prenovljena in opremljena L 2009, v prttl(i)u • kuhinja, Jedilnica z dnev* no sobo, WCr v nadstr* • spalnica^ pomožni prostor in kopalnica, CK, največ za dve osebi vseljivo takoj. cena 630,00 EUR/mese6i0 4 stroSkI 4 2x variâna, HI$E-PRODAMO Kranja S p. Besmcai visokopritlična, tlonsa 120 m2 na parceli velikosti mZf CK na olje^ tet* garaža^ dve parkirni mestih sonina lega, hiia je epo vzdrževana, L ^zgrad» 19S1, ctnt 296*000,00 £1>R, vselitev možna konec leta 2009* Trsteniki m izredno sončni loka-ciji» medetažna s 300 mz uporabne stanov, površine na parceli velikosti 1144 mz, L izgr* 1999, ccna 439*000,00 EUR, v katero }e vključe* na tudi vsa oprema Izdelana po meri. VIKEND • PRODAMO TfTtmik^Hei zidarr» visokopritiičn), tlorisa 46 m2 na parceli velikostr 47S m2, lepa sončna lokacija^ garaža, do* stop tlakovan, ob vikerdu tudi manj* la brunarrca, L ^^zgr. 1997, cena 250*000,00 EUR^ Tr«tenik^riei bivalen, visokopritli^ čen tlorisa 36 m2« klet zidana, osU^ lo leseno, na parceli velikosti 426 ma* L izgr* 1983, obnevl|er> I, ^999, CK na olje, terasa, drvarnica, internet, cena 175.000,00 EUR* vselitev po dogovoru* PARCELA-PRODAMO ICranf, pnTti Nakkmu» v industrijski coni v ^zmen $957 mz za proizvod^ njOj skladišča, parkifitCe, cena 144 EUR/ms in U cca. 18 EUR/m2 za ko* munalnl prispevek* Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mallogldsi(^g-Qlds.sl Mâle oglase sprejemamo; za objavo v petek « v sredo do 13.30 m za ob)avo v torek do petka do 14.001 Delovni cas: od ponedeQka do četrtka neprekinjeno od 8. do19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zai^o. NEPREMIČNINE STANOVANJA PRODiUI ENOSOBNO $tdnovan;e, 38 1955, ůelno opremljeno, 77.000 EUR, Lesce, Koroške ulice. V 031/012* 626 «KŮAtOá trjsobno sUnovanje, Kranj« Ranine I, 87.44m2,adaptirano2004,ZK. 12. ceria po dogc^ioru, v 041/466-€83 900*6t7 ODDAM ENOSOBNO stanovanje v CUf. tt 041/265-702 ,âen- eeuus DELNO OPREMUENO, S3 m2 voko-ici Kranja, cene po dogovoru» 9 041 /249-621 HISB PRODAM DVOJČEK • energetsko zesriovena Do^ovica enot« stanovanjskega choi' ćka, IV. Dod. faze. na lepi lokaciji, ugodno. 0 051/3a&-822 eoMos gekkoprojekt nepremičnine 6M 79A, 40Û0 bwij rthynep^gcÛajpmickLâ 04 2341999 031 67 40 33 HAFNARJEVO NASEUE ■ prodamo ppioviço stanovanjskega <ívoíék8, « 9004304 PREDDVOR - pričenjemo z gradnjo slanovanieske^a dvojčka na čudovit lokecih, «051/388^22 v pooreci stánovwijsK© no- vogradnjo, « 051/38W22 V STARI LOKI )e v pripravi graOnjesta' novanjskega Ovojčka, O 051 822 DQOťUA ViRfiHAŠE'Sk LoKe pnMemo stano- venjeKo hišo 1er dvojčke v gradri)!, uQWlno. VIKENDI» APARTMAJI PRODAM LESENO hišo v Termah Ćetei, 47 m2, 2 etaži, adaptirana Od, opremljene, ogrevanje, oariOng, 9 031/623-409 POSESTI PRODAM PRI NAKLEM prođem panrelo z gradbenim dovoljenjem ze dvojčka, O 051/38&-822 f^SST, d, o. o,, neprem ičn i nska družba, KoroSkd C2, Kranj, Teiefon:a36 73 73 F»; 2î6 7? 70 Epoita: inib^fesst&i www,$ki cesti v âk. LokJ. odddm v riajem. 9 041/613- BSê MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAM ODKUP, PROOAJA, PREPIS rabljonih V02ÍÍ, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, Q. O. o., KfanJ, Ssvskâ 34. Kranj, O 04/20-11^13, 041/707-U5, 031/ 231-358 M04d0« ALFA ftOMEO 174. I. 03. 164.000 (vri, oarftžirano, redno servisirano, n^ Mrfimbotrrart, kupljen v SLO. 4.600 EUR, tř 041/78S-676 W462i ODKUf, PRODAJA, PREPIS r^enlh vozil, gotovinski odkup, prodaia na obroke, MEPAX, d. o. O., Planirta S, Kranj, » 041/773-772, 040/773- 772 «couu PEUGEOT 10$ XN. I. 98, 94.000 km rdeče barve, lepo oh ranjen, reden servis. « 041/386-785 RENAULT Clio 1.2,1. 99, 117.500 km bele barve. «041/705-107 TOYOTA Previo, I 93, srinsko-rOeée barve, 1^041/635-076 MOTORNA KOLESA PRODAM KIMKO. I. 2000, 125 cm3, 7 kW, piva re^jsiraci^ 2002, zadnja 2007, malo voien. 6.700 Km. poceni, it 04/23-51-251 AVTOOELI IN OPMMA PRODAM AVTOKUMA prenosna 12 V za avto ali vikend, kompfei noviJn platišč in gum za Suzjki lgr>;s 165/70/14 M*S, « PLATI&ĆA, GUME za ved dimeruJj, malo raDijeni jI, »041/722-625 različne avte. akumulator- »0044» VL£Cno klji^o 2d Gori II, novo letno gumo Kfeber 165/70/14, 9 041/658-149 miso OSTALO PRODAH AVTOMOBILSKO tov. pnkolfco in agregat Hondo moć 1,5 KW, 9 031/228-9^6 STROJI IN ORODJA PRODAM MIZARSKO komDinirKo. S operací} SCM. sekuu^r za žaganje drv, malo rab-jen, tr 031/59&-180 GRADBENI MATERIAL GRADBENI MATERIAL PRODAM DESKE tabton. 100 rn2. iirtna 8 cm ft LATE za gradbeni od«r, 0o(iin< m in Kozo smeste oasme. st; €tL OPEKO zklak in Detonske cevi 15,20, 25, «051/664-167 STRELNO opeKo (Ra)9el), rabljeno, 1.200 kom, poceni, tr 04/25-22-610,041/229-159 MMOI SUH hrastov >95 za vrtne garniture «n suhe smrekove deske zd baiKonske ograje, 9 040/223-642 STAVBNO POHIŠTVO PRODAM NOVA stilna vftodna vrata s podbojem, 25^ceneje, 9 041/271-903 KURIVO PRODA« ORVA metrska ah raziagane. rnožna dostava. 9 041/718-019 B0C449? BREZOVA drva. 30 m in 20 m meša- rMh drv, 9 040/232-879 «oo«»?? DRVA prx)žnos] pja6la na obroke, m^ trsSâ alř razžaga/ia, možnosl dostave, 040/338-719 «OUMU DRVA - meSana; buKev. gaber, javor. Jesen, /irasi. možr^ost razreza m dostave, cena 40 EUR, 9 070/323-033 RABLJENO kombinirano peč Stadler 2 morilcem za ogrevanje h'rée. ugodrto, 04/5&^7-610 MMàld SUHA bjkova drva, po želji rs2žagam in dostavim, 9 041 /456-052 STANOVANJSKA OPREMA ÍK>HIŠTVO PRODAM REGAL z vitnno za dnevno, moderen dizajn, nSek, bele barve, wsl predali na hho zapirar^/e, 9 041 /543-676 oco«»» TROSEO s posteljo In enosed. simbCK ličnacena. 1Î04/25-31-2&& aoMSâs OOSPODINJSKI APARATI PRODAM KOV PRIKŮUČEK Vorwerk nansêa-lec šampona ze kemično čišćenje preprog, itísonov, 9 041/858-149 MOi&a? OSTALO PRODAM* DVOJNO rosfrei Kuhinjsko korito in n^ Kaj plastičnih sodov ze namakanje, 9 040/200-934 TURIZEM IZPOSOJAMO avtodom, I. 2007, max. 6 os., cena 60-99 EUR/dan, UCP, s, p., Poljane 50, Poljane nad âko^o Loko, 0 031/603-333 Bee44U MEDICINSKI PRIPOMOČKI SONČNA oč^, okulistični pregledi za očala In kontaktne leče. Popust za upokojence in áfudenle ob nakupu očel. Optike Aleksandra, Olandia Kranj, 9 04/2:V50-123, OptiM Sdáa rtič,» 04/59-32-802 ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM JORKŠIRSKITERIER, priflikav, dolge svilnate dlake, mladiči oriznar^eça slo venskega vzreditelja, z rodovnikom, 9 04/51-31-452, 031/669-039 9COU7? ODLIČNO le^lo nemikih ovčarjev z ostroj • 4. st - s povlàhi in dvobrazni plug "Lenken ODei 90", hidreviačno obračanje, 9 051/673-752 »-»s ZGRASL^^ALNIK Favorrt 220 tlačni, obračalnih SIP, posipainiKza gnojila, kosilnica Roto SIP Blitev 135 ter c^ za puhalnik 10 m + 4 kose cevnih usmernikov, cene po dogovoru, 9 040/784-631 9aHS36 KUPiM MLIN za sadje za mleti v kad, POLJSKI pobiralnik kromplna. tr 041/991-903 90CMÍU TRAKTOR IKT $33 539. « 031 /666-034 TRAKTOR Ursus, ir 051/639-777 «oo'seï TROSiLEC hlevskega gnojs • mar^jSi hnbOvSKi, 9 040/S42-«44 TROSILEC hlevskega gnoja. 9 031/604-916 PRIDELKI PRODAM JEČMEN in pšenico 361 041 /260- ooMsrs JEDILNI kn^mpir )n pšenico, 9 041/564-043 mm KROMPIR za krmo, V 041/286^66 9004667 OVES In s^mo, tr 051/260088 VINO cviček, odlične kakovosti, z vinske 9orice Tráka Gora. srebrno priznanje za kakovost, z vsemi dokumenti, prodajarrro, moina dostave, 9 041 216-921 VZREJNE ŽIVALI PRODAM_ BI KCA sirnentalca, težkega 160 kg, 9 04/25-21-t99, 031/506.«63 BIKCA sirnentalca. starega 14 dni. ttVMMI BURSKEâA kozla, sta^ 2 ieti, pajek za seno na 2 vreteni, 2 mlada ovna J. S. in mlado bursko kozo, tr 040/Ô8&-208 ČBeiKCA, 9 041/643-949 ČB KRAVO breio, po izbiri in več telet, stanh teden dnt, bikca sirT>er»talca, bikca čb in teličko éb, Žabnica 61, 9 04t/378-9ii 9ocM»73 ČRNMELEGA bikca, tr 031/235- 116 B004S«â DVA TEUĆKA čm«>beie. siaie 14 dm. cena po dogovoru, 9 04/26-51.705 »00A6S? DVE TELIČKI sirT>enialki, stan; pn/a en mesec m dnjga 10 dni, tr 04/25-26-070 9004.S43 JAGNJETA za zakof in prodamo 2 ovna ali menlamo. tř 04/ 53-15-779 8004^ KOBILO z zr^betom a1i menjam za govedo. tr 041 /506-584 0004^ KUNCE belgijski orjak, samca starega 9 mesecev in mladiče, tr 04/23-11-176 MLADEGA kozlička, primeme^s za zakol ali nadaljnjo rejo za efeme, 9 NESNICE • osve, grahaste, čmie, tik pred neanostjo, brezplačna dostava na dom, Vzreia nesnic Tibaot, Sablnci 49, Uutomer, tr 02/56-21-401 mi44m PRAŠIČE od 100 do 120 kg. domača krma, tr 040/607-451 TEUCO slrr^entalko s telelofn alf brez, 9 04/25-71-614, zvečer TELIČKO in bikca, stara dvajset dni, 9 041 /626-760 TEUČKO simentalko, paàno, v 5. rT>e-secu stanastl, 9 04/25-51-767 9004346 TEUČKO Simentalko, staro en mesec. «041/350-166 TEUČKO simentalko. stara 20 dni. tr 041/640-724 VEČ TELFT staflh Od 1 - 3 Tednov, Tř 04/25-91-129 900*306 KUPIM BIKCA za nadaljnjo rejo, 4-7 rpeeecev 041/784-126 »044 524 BIKCA sirnentalca, starega do >0 dni, «041/416-701 aocKsro DVA BIKCA simentafca ali črnega in prodani mešana hrast^t^ drva, rgzza-gana, dostavim, O031/37B-946 OSTALO PRODAM KOMAT za pontja aH večjega osla ali menjam za mlajšega osla - samico, tr 04/53-18-664 KOMAT za osla ali ponije. 9 900453/ HLADILNA TEHNIKA - SERVIS rN MONTAŽA «hladilnice hladilne vitrine ARNEG industrijski hladilni sistemi 24-urni servis hladilne tehnike E-market d. o. o. • tel. 03/564 44 44. 041/700 861 t \ ZAPOSLITVE Im/z) NUDIM V MESECU SEPT. zaposlimo prodajah ko IV, stopnje, urejeno, komunikativno za pn>jaJo igrač, tekstila in danlne^a pn:^rama. Pisne ponudbe z dokazili na: Sonček, d. o. o , Begunje 27 a, 4275 Be^nje na Gorenjskem M04U? STORITVE NUDIM AOAfH'AClJE. novogradnje od temelja do štrene. Notranje omete, lasade, kamnite skarpe, ur^nje In tlakovanje dvonéč, z našim ali vašim matenafom, SGP Bytyql SKALA, d. n. o., Struževo j, «041/222-741 IŠČEM ISCEM DELO • učinkosnte n indiwdijalno učenje angleščine, francoščine, nemščine, slovenščine; lektoriranje; priprave na izpite; matematika in rizika za osnovne in srednje é<^e, tr ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s. p., Senično 7, Krize, tel.: 59-56-170, 041/733-709, khafi. cotoji, nslete, lamelne zavese, piise zavese, kc»mamikj, marluze, www.aaarika.net 36-LEl>ll obrtnik ieh spoznal iskreno deUe od koderkoli za trajno ra^mene. 9 041/229-649 DEKLE za Skupno življenje in delo íáče tr 9C04&10 POOJETNm éče dehOe za sireno delo r ^ienje, s 041 /240403 mxai SPOZNATI ŽEUM upokojenko, vozr^, manjšo, rrxxno kcsmato, veselega in ras- tr IŠČEM DELO pomoč v $tv\j, čiičenje, likanje, varstvo pomoč starejšim, 051 /426-551 9 9004531 I^EM DELO, kv avtomehanik In kv voznik, tr 040/600-465 BEUENJE rgl&lenjesten, premazi, barvanje napuščev in fasad, dekorativni omeli in obeski, Pavec W>. s. P-, Podbrezje 179, Naklo, 9 031 /392-909 «KM»? IZDELAVA podstrešnih stanovanj po sistemu Knauf, montaža strešnih oken Velux in polaganje taminatov, izd. brunaric in nadstreškov, omob z avtodvh gek>m, Damjan Mesec, s p.. Jazbine, Poljane, tr 041/765-642 ŽENrrNA po^ediTđlnica Zaupanje dne^ n) po^ ^ drâbQ, ušeh s& losti • brszs^ačno za mla^e ženske, 9 1/63M78,031/505-195 eoc-??« ŽENITNA posr»dovaJntoa Lonn Pol* ona Vtd\ç, s. p.. Naselje Heroja Marc>* Ka Sevmica, po vsej Stovenyl in za vsB slarosina otxJot^ai će ste osamtje- r>i m želite naiti sebi pomerrio osebo, ŽENITNA posredo^ialnrca Zaupanje za vsa slarosb^ obdobja, zastonj za mlajše ženske, 9 031 /505-495 máw POSLOVNI STIKI FESST Ú.O.Ú., Koroška c. 2, Kranj Nudimo vse vrste posojil ugodne obresti 04/236-73-75 GOTOVINSKI KREOm DO 10 LET ZA V$E ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS. TER UPOKO|ENC£, do so % obr„ ^weznosti nîso ovira. Tudj kre-ďiti na osnovi vozile in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NU> MERO UNO, Ktikovec Robert S4>., Mlinska 22, aooo Maribor, 02/252^26,041/750^ IZV^AMO sanaci>Q dimnikov, zidava, moniaža novih, poprevfia sta« rih. nudimo dimne oDioge, dimne kai«. Novak & Co, d. n. o , ljubljanska 69, Dorrûale, 9 031/422-800 B0044n TLAKOVANJE ć^orist. polaganje roth ni kov, izdelava betonskih in kamnilih škarp, Uiluiin Bijelič, S. p., Siruževo 26, Kranl, 0 041/711-842 liČEM IŠČEM gozdnega delavca za delo na avstrijskem Koroškem v bližini Boro vel), tr 0043/6$4.23S 5443 «»««73 IŠČEM moškega za pomoć na kmetij z mitom «040/603-066 soc^rr RAZNO PRODAM DIATONtČNO ham^ooiko In toćiio za rned na 04/25-71-190 C-F-B, novo «XMUfl PODAŘÍ H' PRALNI STROJ Canben taču za Tišino. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkial hval Žalujoči: žena Milena, hčerki Karmen in Irma z družinama Ni srmt tisto, kar nas Ui injjer^ ni, kar druži nas. So vezi moà)^. Bttz pomena zatve so razdalje^ krtu in Čas. zahvala Mnogo prezgodaj nas je v 69. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dedek, bratranec, stric, tast in svak ožef Lelta olar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, pnjateljem, sokrajanom íd znancem, ki ste se od njega poslovili v tako velikem števila Posebno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju ZD Škofja Loka, kakor tudi zdravnikom in medicinskemu osebju Nevrološke klinike KC za bolezni fivčevja Ljubljana. Zaloška c 2. Hvala lepa vsem za izrečena in pisna sožalja, darovane sveče in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo podjetjema Slovenijales Trgovina, d. 0. o., in Avtohiši Malgaj, d o. o., iz Ljubljane. Hvala g. župniku Matiji Selanu za lepo opravljen pc^ebnJ obred, pevcem. trobentaču, praporščakoma. DU Škofja Loka. cvetličarni Flora, d. o. o., Šk. Loka in pogrebni službi Komunale Šk. Loka. Vsem imenovanim in neimenovanim še enlaat islaena hvab. Vsi nj^ovi škoOa Loka, jiilij 2009 Ko življenje tone v noč. še iarek upanja iiče poU Ostala pa jfi bolečina in tíHa uAzci večnega spomina^ ZAHVALA V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila na^ draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta, tašča in botra Ivanka Cernoga iz Šenčurja * » Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem. znancem za pomoč, izrecna ustna in pisna sožalja, cvetje. podarjene sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta Ljubljana. zd Kranj, bolnišnid Golnik oddelku 500, sestrični RozaJlji in teti Kristini za skrb v času njene bolezni. Najlepša hvaJa gospodu župniku Urbanu Kokalju za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebni službi NavČek in pevcem. Žalujoči: sin Milan z družino Solze iahst naj blažijo, a spofnin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo. na tem svetu puščajo siedi zahvala Nepričakovano nas je v 90. letu zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Frančiška Fajfar roj. Žagar s Sp. Bmlka }6 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodrúkom. sosedom, prijateljem in znancem ob slovesu naše mame, za podarjene Sv. maše, molitve, sveče in cwtje, izrečena sožalja ter vsem» ki ste se v tako velikem številu od mame poslovili na njeni zadnji potL Hvala osebju bolnišnice Golnik za njihov trud Zahvala gospodu župniku in g. mežoaiju s Sp. Brnika. Hvala Kranjskemu kvintetu za prelepo petje pri pogrebni maSi in odprtem grobu. Hvala trobentah Ge, Martini Vrtnik za vso pomoč, hvala. Enako službi Pogrebnik iz Dvorij. Vsem imeiovarúm in neimenovanim iskrena hvala. Vsi njeni domači Sp. Brnik, 29. julija 2009 Glej zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne mott vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, jç večno in nikdar ne more umreti! ZAHVALA Po hudi bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož oče, stari ata in pradedek Jakob Kržišnik od Sv. Duha Isloeno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, za izrečeno so^je in podarjene sveče. Zahvala tudi medicinski sestri Mariji Kos, gospe Milojki, gospodu župniku Romanu Polaku za lepo opravljen obred in pevccm od Sv. Duha. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Žalujoči: žena Katí. sio lože, hči Majda, vnukinja Tina in vnulánja Maia z družino 24 info(S>g'^s, si GORENJSKI GLAS petek, 7. avgusta 2009 Anketa Iz bloka v kamp Maja Bertonceii • • i « Za tuje turiste je kamp Smlednik v Dragočajni predvsem dobro izhodišče za oglede bližnjih mest in zna* menitostl» veliko domačih gostov, pdvšdlistov. pa tam preživi večino poletja. Iz bloka se "preselijo" v kamp. Dr. Vladimir Stiasny, Kranj: "Z ženo sva pavšalista že deseto sezono. Oba sva invalida. Živiva v bloku, tako da prideva sem skoraj vsak dan in potem ostaneva do večera. Je blizu, je mir, sveži zrak, prijazni ljudje." Bogdan Košak, Skofia Loka: "Sem pavšalist drugo sezo* no. je lepo, blizu in tukdj imam vse, kar potrebujem. To je moj vikend, saj sicer stanujem v bloku. Ker imajo brezžični internet, lahko delam tudi za službo." . K' l s ^ i Polonca Košak» Dravlje: "Že sedmo leto imamo tukaj pavšal in z možem na« meravava še vztrajati. Večji de) poletja sem tukaj. Lepo je, čisto, blizu, je mir. Sva zadovoljna. Tudi družba je dobra. Veliko balinamo." i Chlara Riva RIvot, Torino: "Oopust preživljamo v Slo i Eveline Ramaekers, Maastricht veniii in na Hrvaškem. Prvič f 'V Sloveniji sem tretje leto. smo v tem kampu in vŠeČ | Predlani sem pn/ič kampi- nam je. Opazili smo ga v : rala tukaj, lani sem bila na vodniku kam po v. Ogledujemo si mesta v okolici. Ostali bomo nekaj noči." : Bledu, letos pa sem znova : tu. Prišla sem za deset dni. f t Obiskujem mesta." Skozi razstavo vzpon na goro Snovalci razstave v novem Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani so z delom že pri koncu. Muzejska zgodba bo zasnovana kot vzpon na goro. SlMOK ŠUBIC va," (e odgovoril na vpraša- sredstevvvišini 650tisočev- čen Benedičič pričakuje, da nje, ali bo v muzeju prostor rov vlaga tudi 1,6$ milijona bo novi muzej zaradi atrak- Moistrana • Gradbeni del tudi za Aljažev stolp, evTOv iz evropskega kohezii- tivnosti razstav na leto obis- projekta Slovenskega planin- "Objekt fe nekaj posebne- skesa sklada, ki ji pripadajo v kalo veČ kot dvajset tisoč obis- skega muzeja v Mojstrani je ga in bo Že 2âtû vabil obisko- okviru gorenjske pokrajine/ kovalcev. "Osnovnâ Zâinisel leto dni pred uradnim odprt- valce, da si ogledajo muzej- je pojasnil župan. Petsto ti- je, da se vsak obiskovalec jem (7. avgusta 2010) že sko zbirko. Kot vsaka novo- soč evrov naj bi prispevalo z ogledovanjem razstave končan, v zaidjučni fazi pa je giadnja je sicer pri ljudeh na- ministrstvo za kulturo, 400 vzpne na enega od dvanaj* tudi snovanje razstave, je ta letel na različne odzive, ven- tisoč evrov pa v ta namen stih predlaganih vrhov," je teden po ogledu nove stavbe dar mislim, da bodo s konč- ustanovljena Ustanova Av- pojasnila BenediČiČeva, ki pojasnil vodja projekta Miro no podobo MojstranČani za- Eižen, tudi predsednik Pla- dovoljni," meni župan Kranj- ninskega društva Dovje-Moj- ske Gore fure ki tako gusta Delavca, kd mora zbrati še 160 tisoč evrov. jo tudi veseli, da bosta v kleti novega muzeja dva velika Medtem ko si obstoječo depoja, namenjena hrambi strana. "Aljažev stolp bi bil kot Eržen pričakuje, da bo Triglavsko muzejsko zbirko večjih predmetov ter boga- zagotovo velika atrakcija, pridobivanje finančnih sred- v Mojstrani na leto ogleda lega slikovnega in fotograf- vendar pa muzej neboizgu» stev za 3,2 milijona evrov vre- približno tri tisoč obiskoval-^ skega gradiva, ki jih imajo bil na pomembnosti, Četudi den projekt potekalo p» načr- cev, pa direktorica Gorenje-* sedaj deponirane na različ- stolp ostane na vrhu Trigb- tih. "Ôbdna poleg svojih savskega muzeja Irena U- nihlokadjah. Slovenski planinski muzej v Mojstrani že s svojo podobo vzbuja precejšnjo pozornost. / rmo: c&nid kiwu vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Prevladovalo bo sončno vreme, danes zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V nedeljo popoldne in proti večeru bodo y gorskem svetu nevihte. agencifa rs u ofccl)«, Jrad z» mcleotolopto PFTEK 12/25^C SOBOTA 14/26®C NEDELJA 15/26°C »/la-c Zbsrab o 2?/15*0 3t/l7'C )ESENIC€ Kino pod zvezdami na Stari Savi jutri, v soboto zvečer, bo na trgu na Stari Savi na Jesenicah zaživel letni kino. Ob 21.30 bodo predvajali ameriški animirani film Divji valovi. Kot je povedala Maja Kllnar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, bodo postavili štiristo stolov za obiskovalce, ogled pa bo brezplačen. Kino pod zvezdami na Stari Savi so obiskovalci že lani sprejeli z navdušenjem, saj je bilo tristo stolov premalo za vse ljubitelje filma. V Razvojni agenciji Zgornje Gorenjske si želijo, da bo tako tudi letos, predvsem pa upajo na lepo vreme. Letos bo na trgu na Stari Savi še ena predstava letnega kina, in sicer 22, avgusta. U. P. Domžale Prenova dotrajane regionalne ceste Včeraj so Defavci Cestnega podjetja Ljubljana, d. d., začeli z obnovo vozišča na odseku regionalne ceste R3-644/1353 Domžale-Duplica, zaradi Česar bo na kilometer dolgem odseku vzpostavljena polovična zapora, pri čemer bo promet potekal izmenično enosmerno, občasno pa bodo potrebne tudi popolne zapore. Obnova dotrajanega vozišča, ki bo končana do konca avgusta, bo obsegala odstranitev asfaltne plasti z lokalnimi sanacijami tamponskega sloja ter ponovno asfaltiranje vozišča. Dela, katerih vrednost znaša 420 tisoč evrov, bo celoti fmancira Direkcija Republike Slovenije za ceste. ). P. Gozd Maíttumek Maša za ponesrečene in pokojne planince V nedeljo ob 10. uri bo pri FinžgarjevI kapeli v jasenjah maša za ponesrečene in pokojne planince. Na ta način se bodo tudi letos spomnili vseh tistih, ki so umrli v gorah. Slovesnost pripravlja domače planinsko društvo, ki je letos obeležilo šestdeseto obletnico delovanja. M. A. Mladoporočenci V Kranju sta se 29. julija poročila Rudi Kostec in Karmen Nemec, i. avgusta pa Elmedin Bilanovič In Sanela Pajalič, Matija Remic in Tatjana Maček, Milan Arnautović in Kristina Markovič ter Jože Pečenko in Stanislava Eržen. V Spodnji Besnici sta se 1. avgusta poročila Jonathan Patrick Perry in Katja Logonder, v Skofji Lokî pa Borut Demšar in Petra Bizjak ter Klemen Zupane in Suzana Omovšek. Na Jeseni-cah sta se 31. julija poročila Edison Xavier Gongora Minda in Dominika Koder. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. v « ' i l>pî fu ponnÍAHO ' RADIO KRANJ d.0.0. Stntaneva uK 6. KRANJ (04| (Oéí (04) (OSHÍ FAX! <04) 2ai (04) 2S i MDVHUuaiH »KOmiik niAH« mm/ msm rstf lokra nMrad lo-lcrcin U«l www.radio-kranj.5i