ANNALES 3/'93 DELO NAŠIH ZAVO DO V IN DRUŠTEV / ATTIVITÁ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÁ Duša Krnel-Umek DELOVANJE POKRAJINSKEGA ARHIVA KOPER V LETIH O D 1986 DO 1990 Pokrajinski arhiv Koper (dalje Arhiv) deluje na ob­ močju šestih južnoprimorskih občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna. V istrskih občinah Kopru, Izoli in Piranu opravlja arhivsko dejavnost za Slovence in Italijane. Po drugi svetovni vojni sta bila koprski in piranski arhiv v okviru mestnih knjižnic, večjo skrb pa so začeli posvečati evidentiranju in zbiranju arhivskega gradiva z ustanovitvijo Zbirnega centra knjiž­ nic in arhivskih fondov 1950. leta v Portorožu (Umek 1975). Mestni arhiv Koper je bil ustanovljen leta 1956 za opravljanje arhivske dejavnosti tedanjega koprskega okraja. Leta 1967 se je preimenoval v Pokrajinski arhiv Koper; leta 1974 se mu je pripojil piranski Mestni arhiv, ki je bil ustanovljen 1955. leta. Začetki institucionaliziranega arhivskega dela v Kopru segajo v leto 1900, ko so na seji občinskega odbora sklenili, da bodo uredili Stari občinski arhiv. Delo je prevzel Francesco Majer in sestavil Inventar Starega občinskega arhiva za beneško obdobje, ki je bil tiskan najprej v reviji Pagine Istriane (1903-1908) in pona­ tisnjen v samostojni publikaciji 1909. leta (Inventario dell'Antico Archivio Municipale). Še starejši je piranski Mestni arhiv, ki ga je ustanovila občina 1877. leta. Ker je bila Primorska priključena k Sloveniji šele po drugi svetovni vojni, območje treh istrskih občin pa šele leta 1954, je bil razvoj tukajšnjih kulturnih ustanov, ki je bil že tako počasnejši kot gospodarski, povezan z dodatnimi kadrovskimi, organizacijskimi in prostor­ skimi težavami. Najprej je bilo potrebno v celoti obnoviti Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja v Kopru (1979. leta), nato Pokrajinski muzej v Kopru (1986. leta) in gledališče v Kopru (1986. leta); večje prenove so bile izvedene na stavbah Obalnih galerij v Piranu in Pomorskega mu­ zeja Sergej Mašera v Piranu, obnovljena pa sta bila tudi Matična knjižnica v Piranu in Kulturni dom v Izoli; primerne razstavne prostore so dobili v Piranu, Izoli in Kopru ter primerne delovne prostore tudi Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu in Kopru. Do leta 1986 samo Arhiv ni imel ustrezno rešenega prostorskega vprašanja. S širšega družbenega vidika je nujni pogoj za razis­ kovalno delo na področju humanistike izgradnja in­ frastrukture. Resno strokovno delo na področju zgo­ dovine, etnologije, umetnostne zgodovine in arheolo­ gije, ki ga opravljajo kulturne ustanove na tem območju, ne more nastajati brez poznavanja in uporabe arhivskih virov. Podatki od drugod ne morejo nadomestiti gradiva, ki ga ima Arhiv ali bi ga moral še pridobiti. Z odlaganjem urejanja prostorskega vprašanja Arhiva se je posredno zaviral tudi razvoj navedenih strok, nji­ hovega strokovnega in raziskovalnega dela. Na podlagi arhivskega gradiva bodo omogočene celovitejše in ob- jektivnejše raziskave posameznih obdobij v zgodovini tega območja, ker je potrebno na novo preučiti ali ov­ rednotiti posamezne zgodovinske pojave, zlasti glede na vlogo in položaj Slovencev, ki sta bila v preteklosti mnogokrat prikazovana enostransko. Poleg kulturno zgodovinskega pomena hranjenja arhivskih dokumentov je potrebno poudariti tudi upravni vidik dela Arhiva, saj iščejo uporabniki razne dokumente in potrdila, s katerimi uveljavljajo zelo pomembne osebne pravice (npr. pridobitev pokojnine). Kljub pomenu, ki ga ima Arhiv, in kljub temu, da s svojo dejavnostjo pokriva šest občin, seje od ustanovitve spopadal s številnimi težavami; zato so bile 1986. leta poglavitne naloge: dvig strokovne ravni, izboljšanje no­ tranje organizacije dela, zaposlovanje ustreznih kadrov, ureditev rednega finansiranja, pridobitev prostorov in njihova obnova. Strokovno delo v arhivu Arhiv opravlja strokovne naloge po določilih Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. I. SRS 1981), Pravil­ nikih ( Ur. I. SRS 1981-1988) ter Normativih in stand­ ardih za arhivsko dejavnost (1985), pri čemer je bil leta 1986 v velikem zaostanku. Posledica pomanjkanja kadrov in prostorov ter slabe opremljenosti je bila ne- prevzeto arhivsko gradivo, saj je znašal zaostanek pri sprejemanju in hranjenju gradiva od 25 do 30 let (O varstvu 1989). Mnogo gradiva, ki bi moralo biti na voljo javnosti, še ni bilo prevzetega, in s tem ne le niso bile izvedene z zakonom za arhivistiko določene naloge, ampak je tudi propadanje arhivskega gradiva bilo hi­ trejše, s čimer so tudi povezana večja sredstva za njegovo ohranjanje, del gradiva pa je celo propadel, ker ni bilo pravočasno prevzeto oziroma ni bilo poskrbljeno, da bi bilo hranjeno do prevzema. Ustanova tako ni mogla prevzeti izredno dragocenega gradiva slovenske državne uprave na tem območju, ki je nastajalo po drugi svetovni vojni, zlasti gradiva Okraja Koper, ki je vključeval vseh šest južnoprimorskih občin, nadalje Starega občinskega arhiva (Krnel 1989), ki mu pripada po restituciji z Italijo in je pomemben za Slo­ vence in Italijane, ter gradiva VUJA (Vojaške uprave Jugoslovanske Armade), ki je v Beogradu. Na območju šestih južnoprimorskih občin je bilo pro­ glašenih 653 valoriziranih ustvarjalcev arhivskega gra­ diva (Uradne objave 1983-1986), od katerih je hranil 357 fondov, kar je podrobneje prikazano na dveh ta­ belah. Zaostanek pri prevzemanju je bil po oceni v analizi arhivske dejavnosti, ki je bila narejena 1986. leta za Slovenijo, 80% ali 1.800 trn gradiva, od 1986 do 1995. leta pa bi Arhiv moral prevzeti še dodatnih 800 trn. 357 ANNALES 3/'93 DELO NAŠIH ZAVO DO V IN DRUŠTEV / ATTIVUA DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETA Število valoriziranih ustvarjalcev po občinah in ka­ tegorijah: občina uprava sodstvo gosp. negosp skupaj Ilir. Bistrica 7 1 7 38 53 Izola 6 1 8 21 45 Koper 29 9 42 150 230 Piran 7 1 9 51 68 Postojna 20 4 15 79 118 Sežana 36 2 12 89 139 SKUPAJ 105 17 133 428 653 Obseg gradiva, ki ga je hranil Arhiv 1984. leta: občina fondi Število % količina tm % Ilir.Bistrica 14 4 159,55 11 Izola 28 8 79,92 6 Koper 147 41 694,99 50 Piran 58 16 321,65 23 Postojna 36 10 71,35 5 Sežana 38 11 44,00 3 ostali fondi 13 4 3,85 0,30 zbirke 23 6 13,60 1,70 SKUPAJ 357 100 1.388,91 100,00 Fondi, ki so se ohranili, so med najstarejšimi v Sloveniji in zelo bogati, poleg tega pa dajejo vpogled v tisti del zgodovine in način življenja, ki je povezan z morjem in sredozemskim kulturnim krogom ob stičišču z roman­ skim svetom. Taki fondi so: Občina Piran 1173-1973, Občina Koper 1332-1945 (manjši del gradiva, drugi del čaka na restitucijo iz Italije), Zbirka listin Koper 1343-1780, Oporoke iz Izole in Pirana 1390-1818, Družinski in osebni arhivi 1410-1952. Da bi bolje zavarovali tudi novejše gradivo, so bila za ustvarjalce, ki bi ga morali predati, pripravljena pisna navodila za odbiranje gradiva in opuščeno je bilo potrje­ vanje izločitvenih seznamov. Leta 1988 je bil pripravljen vzorec Pravilnika o varovanju s pojasnilom in prilogo, ki je bil poslan vsem šestim občinskim upravam, in tekle so priprave na prevzem upravnih (občine: Koper 1987. leta, Sežana in Izola 1988. leta, Ilirska Bistrica 1990. leta) in sodnih fondov (Temeljno sodišče Koper 1991. leta), ki so najštevilnejši in najpomembnejši, pa jih je bilo za obdobje po letu 1945 prevzetih samo 162,35 trn. Pri strokovni obdelavi arhivskega gradiva so se leta 1986 začele uvajati racionalnejše metode: popisovanje bistvenih delov gradiva namesto do tedaj uveljavljenega popisovanja zaporednih številk dopisov brez uporabe delovodnikov, popisovanje vseh fondov do te mere, da so dostopni uporabnikom, podrobneje pa tistih fon­ dov in delov fondov, k ijih uporabniki potrebujejo bodisi za raziskovalne ali upravne namene, in popisovanje knjig poleg spisovnega gradiva. Po objavi Pravilnika o strokovni obdelavi 1988. leta se je začel upoštevati predpisani način dela in v večji meri primerjalni študij urejanja gradiva z vzporednim raziskovanjem razvoja inštitucij. Nadaljevalo seje izdelovanje inventarja fonda Občine Izola (I. del objavljen leta 1977, IV. del 1988) in pripravil inventar zbirke Giuseppa Tartinija (1991- 1992, objavljen 1993). Nadaljevalo se je evidentiranje arhivskega gradiva še­ stih južnoprimorskih občin, ki je v Rimu, kar je vodil Arhiv R Slovenije (začeto 1985 in končano 1990, ob­ javljeno v Vodniku 1992. leta), in v Benetkah (začeto 1985- nedokončano). Delno je bilo evidentirano gradivo v Trstu, Pazinu, Beogradu in na Reki. Leta 1987 se je začelo urejanje evidenc na enotnih obrazcih in v skladu s predpisanim Pravilnikom, ki je bil objavljen 1981. leta. Na novo je bila urejena in z zakoniki za avstrijsko in italijansko obdobje dopolnjena strokovna knjižnica, ki je potrebna za sestavljanje in­ ventarjev in vodnikov. V skladu s Pravilnikom iz 1981. leta je bila urejena čitalniška služba z internim Pravilnikom iz 1988. leta. Čitalnica je bila odprta v večji meri kot do tedaj in v skladu z Normativi, uporabnikom so bili dani na voljo popisi, inventarji in kartoteke, ki so bili do tedaj pri­ pravljeni. Sposoja arhivskih dokumentov arhiva je po­ tekala le na podlagi pogodbe in reverza. Pripravljeni sta bili dve razstavi: Stari statuti Kopra, Izole in Pirana (1988), ki je gostovala tudi v Ljubljani, Mariboru in Piranu (1989), in Italijanska arhivska li­ teratura (1991) v sodelovanju z Arhivsko direkcijo iz Rima (Krnel 1992), s čimer se je začel Arhiv v večji meri vključevati v mednarodne strokovne kroge. V sode­ lovanju s Centrom za zgodovinske raziskave iz Rovinja je bil za tisk pripravljen pomemben vir za zgodovino Kopra Statut iz leta 1423 (izšel 1993. leta). Ustanova je razvijala in gojila stike z vsemi slovenskimi pokra­ jinskimi in republiškim arhivom ter z arhivi v sosednjih deželah Italije (Trst, Benetke, Rim), Hrvaške (Reka, Pazin) in Avstrije (Gradec). V Arhivu je sedež koordinacije raziskovalnega projek­ ta Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre, v katerega je bilo v letih 1986-1990 vključenih iz Arhiva pet sodelavcev (zbornik razprav je izšel 1993. leta), in uredništva zbornika Annales, ki je začel izhajati 1991. leta. Arhiv je sodeloval tudi z Ministrstvom za kulturo zlasti intenzivno v letu 1992, ko je delovala ekspertna skupina za arhivistiko, ki je pripravljala novi zakon o arhivih. Kadri Za opravljanje svoje dejavnosti je imel Arhiv od us­ tanovitve dalje premalo strokovnih delavcev. Normativi in standardi predvidevajo sedem arhivistov z visoko izo­ brazbo pri tipskem arhivu z 2.500 trn gradiva, a je imel 1986. leta le tri. Med zaposlenimi strokovnjaki ni bilo nobenega zgodovinarja z visokošolsko diplomo; raz­ merje med visoko izobraženimi zaposlenimi in tistimi 358 ANNALES 3/'93 DELO NAŠIH ZAVO DO V IN DRUŠTEV / ATTIVITA DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETA s srednjo in višjo izobrazbo pa je bilo v Arhivu najslabše v republiki Slovenija 4:3, Koper 1 :2 (Naravna in kul­ turna dediščina 1989, 122). Delovne razmere so bile slabe in pomanjkanje prostorov je onemogočalo ka­ drovsko rast. Struktura zaposlenih 1986. leta v primerjavi z Nor­ mativi za arhivistiko: Leta 1986 so bili v Arhivu zaposleni Vanda Bezek (od 1972, v. d. ravnateljice 1985-1986)), Marija Funčič (1974-1991, od 1991 pogodbeno), Milica Trebše-Štolfa | NAZIV 11986 j normativi j izobrazba | 1. Uprava 4 7 ravnatelj 1 1 dr. VIII upravni tehnik 1 SŠ V računovodja 1 1 VŠ VI strojepisec za strokovna dela 1 SŠ V ekonom, vzdrževalec 1 OŠ IV pravnik 1 VIS VII čistilke (polovični delovni čas) 2 1 OŠ I 2. Arhivska služba 9 13 arhivisti 3 9 VIS Vil arhivski sodelavci 2 VŠ VI arhivski referenti 3 2 SŠ V arhivski manipulanti 1 1 OŠ IV knjižničar 1 VIS VII (od 1976, ravnateljica 1976-1985), Marjan Križman (od 1977), Iztok Čotar (od 1977), Albert Pucer (od 1978), Marjan Rožac (od 1978), Nevija Ratoša (1978-1990), Maruša Zagradnik (od 1980), Zvezdan Ivančič (od 1980) in dr. Duša Krnel Umek (od 1986, ravnateljica 1986 januar 1993). Pri novih zaposlitvah za arhivska dela so zato imeli prednost kandidati z visoko izobrazbo in zgodovinarji, ki so bili pripravljeni nadaljevati študij na tretji stopnji oziroma pri svojem strokovnem delu obravnavati pro­ blematiko območja, na katerem deluje Arhiv, pri zapos­ litvah drugih profilov pa sta odločali strokovnost in zav­ zetost za delo. Po letu 1986 so bili zaposleni v ustanovi Zdenka Debernardi (1987-1991), Darko Darovec (od 1989) in Albina Rožac (od 1991). Prenova prostorov Arhiv vse od svojih začetkov ni imel ustreznih pros­ torov za delovanje. Stari arhiv občine Koper je bil konec 19. stoletja v občinski palači, po prvi svetovni vojni pa v palači Bergamini-Tacco (sedanji Pokrajinski muzej), kar je bilo posledica nekdanjega skupnega hranjenja muzejskega, arhivskega in knjižničnega gradiva. Po drugi svetovni vojni so bili depoji Arhiva poleg tistega v stavbi Pokrajinskega muzeja na različnih lokacijah: Izolska vra­ ta, Garibaldijeva, Verdijeva in Cankarjeva ulica ter Trg revolucije. Ustanova se je 1979. leta preselila v zasilne, začasne prostore: uprava v nekoliko preurejeno večje stanovanje v Čevljarski ulici 22, velik del gradiva v depo v cerkvici sv. Jakoba na Martinčevem trgu, del gradiva pa je ostal na več drugih lokacijah v Kopru. Svoje pros­ tore, ki so bili prav tako neustrezni, in del gradiva je imel Arhiv tudi v Piranu. Za rešitev prostorskega vprašanja Arhiva so obstajale različne variante pri lokacijah in projektih. Že leta 1965 je v delovnem programu Arhiva navedeno: "Za kapa­ citeto 2.000 trn bi bila potrebna petnadstropna stolpnica z etažno površino 80 m (v tlorisu velikost npr. 9x9 m)"(PAK 1965). Leta 1973 je bil izdelan idejni projekt za adaptacijo z dozidavo novih prostorov v samostanu sv. Klare. Ta lokacija je bila 1975. leta predlagana kot bolj primerna od palače De Belli tudi Izvršnemu svetu Skupščine občine Koper, kar je navedeno v poročilu Arhiva SR Slovenije, ki je opravil komisijski ogled. Tudi Izvršni odbor tedanje Obalne kulturne skupnosti je 1978. leta sklenil, da je potrebno dopolniti idejni projekt za bivši samostan sv. Klare, obnoviti njegove izpraznjene in že uporabne prostore ter skupaj s predstavniki občine in delovnih organizacij, ki so imele sedež v objektu, zagotoviti prostore za Arhiv. Kljub temu so v letih 1980-1984 v Arhivu iskali in tudi izbrali nove lokacije: najprej bivši samostan sv. Ane, nato za novogradnjo kare VIII; pristajali pa so tudi na to, da so drugi iskali nove lokacije: ponovno palača De Belli. Za novogradnjo so bili 1981 naročeni lokacijska dokumentacija, izvedbeni projekt, investicijski program in geološke raziskave z geotehničnim poročilom. Za palačo De Belli so bili 1983 naročeni predlog lokacije, programski osnutek in ocena investicije. Na podlagi pri­ merjalne analize možnih lokacij v palači De Belli in kompleksu sv. Klare je bil leta 1984 ponovno izbran za lokacijo kompleks sv. Klare, kar je leta 1985 potrdil tudi Izvršni svet Skupščine občine Koper po posvetovan­ ju s predstavniki vseh občin ustanoviteljic. Istega leta so bili naročeni idejni projekt, konservatorski program in geotehnično poročilo o pogojih za temeljenje objekta. Zaradi nerešenega prostorskega vprašanja, ki se je iz­ postavljalo kot najpomembnejše v delovanju ustanove, je bil leta 1986 uveden ukrep družbenega varstva. Po­ drobnejša analiza razmer pa je pokazala, da so problemi še številnejši in globlji. Tedanji prostori in njihova opremljenost niso bili za­ dovoljivi: 1. Delovni prostori in depoji niso bili tehnično-teh- nološko ustrezni: depoji so bili vlažni; v delovnih pros­ torih in depojih ni bilo mogoče uravnavati temperature, 359 ANNALES 3/'93 DELO NAŠIH ZAVO DO V IN DRUŠTEV / ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETA delovnih prostorov v Kopru pozimi ni bilo mogoče dovolj ogreti; v prostorih ni bilo urejeno prezračevanje, ni bilo alarmnih naprav (razen v enem depoju) in javljalcev požara; dostop za dostavo in intervencijska vozila je bil težak. 2. Raztresenost arhivskih skladišč po mestu je ote­ ževala delo, povečevala stroške poslovanja in onemo­ gočala varen prenos arhivskega gradiva, saj ga je bilo, tudi najstarejše, potrebno prenašati po ulicah, kar je povečevalo nevarnost njegovega uničevanja, kraje ali izgube. 3. Pomanjkanje ustreznih prostorov za hranjenje ar­ hivskega gradiva in za druge strokovne namene je one­ mogočalo nadaljnji razvoj dejavnosti ustanove, uvajanje sodobnih metod in tehnik arhiviranja gradiva, spreje­ manje novega gradiva v hranjenje in obdelavo ter zapos­ lovanje novih delavcev. 4. Tudi oprema je bila pomanjkljiva in neustrezna; depoji so bili opremljeni z vsega 2.129 m standardnih polic in 116 m lesenih polic. Arhiv je imel dotrajan fotokopirni stroj in dva neuporabna mikročitalca. Velikost prostorov 1986. leta: OPIS Površina m2 Police v m število za­ poslenih Koper 1. Uprava 47,23 3 2. Prostori arhivistov 62,56 66 5 3. Čitalnica 12,00 4. Pomožni prostori 4,61 5. Neuporabno skladišče 66,00 6. Depo na Martinčevem trgu 185,25 1.302 7. Depo Garibaldijeva ulica 26,80 1.19 8. Depo Trg revolucije 39,45 148 SKUPAJ KOPER 443,90 1.635 8 Piran 9. Prostori arhivistov 60,00 3 10. Čitalnica 20,50 12 11. Neuporabni prostori 85,70 12. Pomožni prostori 107,16 1 13. Skladišča 156,10 564 SKUPAJ PIRAN 429,46 671 4 Cilj prenove objektov samostanskega kompleksa sv. Klare v Kopru od leta 1986 do 1992 je bil z vidika arhivistike: uresničiti zahteve za sprejemanje, obdelavo, hranjenje in varovanje arhivskega gradiva južnoprimor- skih občin Koper, Izola, Piran, Sežana, Ilirska Bistrica in Postojna, kar je bilo podrobneje prikazano v programu prenove (Krnel 1986), ki je bil predstavljen finanserjem in širši javnosti. Vzroki za prenovo so bili tehnično-teh- nološka neustreznost tedanjih arhivskih prostorov, po­ manjkanje prostorov za arhivsko dejavnost in neustre­ znost prostorov za hranjenje in varovanje arhivskega gradiva pri imetnikih tega gradiva. Odpravljanje neustre­ znosti prostorov Arhiva v Piranu je bilo vezano na Ob­ čino Piran in s tem ureditev odprtih statusnih in orga­ nizacijskih vprašanj tega dela Arhiva. Z izpeljavo predvidene prenove v Kopru bi bil iz­ polnjen eden od temeljnih pogojev za uresničitev več namenov: normalizacija dela v ustanovi, izvajanje z za­ konom predvidenih nalog, pridobitev prostorov za prev­ zem, obdelavo, hranjenje gradiva, varovanje že prev­ zetega gradiva, zavarovanje kulturne dediščine s po­ dročja arhivske dejavnosti, omogočenje dostopa javnosti do arhivskega gradiva v zakonsko določenih rokih, mo­ žnost dolgoročno zastavljenega razvoja ustanove z vzgo­ jo kadrov za ustrezno in zakonito ravnanje z arhivskim in dokumentarnim gradivom, čitalniška in informativna dejavnost, raziskovanje, razstave in publiciranje. Programska izhodišča za prenovo objekta so temeljila na analizi Arhiva s kvantitativnega, vsebinskega in teh­ nično - tehnološkega vidika in na konservatorskem pro­ gramu za stavbo. Izhodišča so bila do leta 1989 do­ polnjena na osnovi študija strokovne literature ter ogleda domačih in tujih arhivov. 7. Kvantitavni vidik arhivskega gradiva: Gradivo Količina v tekočih metrih projekt 1985 analiza 1989 arhivsko gradivo 1.500 trn 1.250 tm neprevzeto gradivo 10.000 tm 1.800 tm predvideni prirast do leta 1995 2.000 tm 800 tm SKUPAJ 13.500 tm 3.800 tm Eno temeljnih vprašanj pri programskih izhodiščih za prenovo je bilo Število tekočih metrov arhivskega gradiva, ki je zahtevalo potrebno količino arhivskih polic in velikost prostorov za depoje. Zaradi velikih razlik pri ocenah arhivskega gradiva - saj je projekt iz leta 1985 predvideval prostoreza 13.500trn gradiva, izračun po analizi arhivske dejavnosti (Naravna in kulturna de­ diščina 1989, 141-147) pa samo za 3.800 trn gradiva, to je 9.700 trn gradiva manj (nepotrebnih 2.000 m površin za depoje) - je bilo predvideno, da se v prvi fazi zagotovi depo za 3.000 trn gradiva in da arhivisti na terenu zberejo podatke o dejanski količini gradiva za prevzem. 2. Vsebinski vidik Arhivski objekt je bil razdeljen na: - javnosti dostopne prostore za uporabo in razstave arhivskega gradiva, - javnosti nedostopne arhivske depoje, - upravni del, ki je delno dostopen javnosti. 3 60 ANNALES 3/'93 DELO NAŠIH ZAVODOV IN DRUŠTEV / ATTIVITA DEI NOSTRI ISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETA 3. Tehnično-tehnološki vidik je vseboval lokacijske, tehnične in tehnološke zahteve za prenovo objekta: a) razmejitev za javnost dostopnih in drugih površin, b) lahek dostop do posamičnih prostorov ob čim krajših komunikacijah, c) tehnološke zahteve za arhivske depoje: - temperatura 18° C, - relativna vlaga zraka med 50% in 65%, - svetloba pod 50 luksov v depoju in največ 50 luksov na hodnikih depoja, - preprečitev kondenzacije vlage, - zagotovitev prečnega in diagonalnega zračenja, - uporaba ustreznih gradbenih materialov, - napeljava vse glavne inštalacije zunaj depojev, d) ustrezna nakladalna rampa za prevzem arhivskega gradiva, e) zaščita pred vlomom (zaprto dvorišče, zavarovani vhod in okna), f) zaščita pred požarom (pred ognjem varno ostrešje, javljalci požara, gašenje s CO2), g) zaščita pred vdorom vode - inštalacije zunaj de­ pojev, h) omejitev dnevne svetlobe v depojih - železne lopute na oknih, i) uporaba primernih materialov za stene in tla - vinas, barvan beton, j) neoviran dostop do objekta z več strani. Glavni vhod je bil predviden na zahodni strani uprav­ nega trakta, z Goriške ulice 6, dostop z vozili pa skozi notranje dvorišče. 4. Konservatorske zahteve (Hoyer 1986) so bile: va­ rovanje in prezentacija arhitekturnih in ambientalnih lastnosti spomeniško zaščitene samostanske celote ter zagotovitev uspešnega funkcioniranja nove dejavnosti, ki se je morala ujemati s spomeniško prezentacijo ar­ hitekturnega spomenika. Ker je bilo potrebno zagotoviti depoje za 13.500 trn gradiva, je bil po idejnem projektu iz leta 1985 celoten samostanski kompleks predviden za depo, za upravne in delovne prostore pa bi bila potrebna novogradnja. Taka rešitev ni ustrezala spome- niškovarstvenim zahtevam, ki so predvidevale čim ver- nejšo ohranitev prvotne zasnove samostana z arkadnimi hodniki. Poleg tega bi sprememba treh traktov v depoje obnovo podražila glede na tehnične in tehnološke zah­ teve, ki jih je bilo potrebno upoštevati. Novogradnja za delovne prostore pa kot predlog ni bila sprejeta že v projektu iz leta 1981. Zaradi zahtevnih projektantskih, funkcionalnih in spomeniškovarstvenih pogojev ter ob upoštevanju pred­ videne arhivske dejavnosti v objektu je bil razpisan an­ ketni natečaj. Idejna rešitev naj bi zagotovila prostore za skladno delo Arhiva in faznost prenove, s tem da bi bili v: I. fazi obnovljeni delovni prostori v nadstropju zahod­ nega trakta, depoji za 3.000 m gradiva v cerkvi sv. Klare in prehod med depojem in delovnimi prostori, medtem ko bi bili v II. fazi urejeni vzhodni in južni trakt, v nadstropju delovni in pomožni prostori in v pritličju depoji; III. faza pa naj bi rezervirala prostor za novogradnjo za varstvo arhivskega gradiva. Programska zasnova naj bi upoštevala še največjo možno mero uporabnosti prostorov, ne prezahtevne gradbene rešitve in finančno racionalno izvedbo projek­ ta. Izbrana natečajna rešitev 1988. leta (Ravnikar 1988) je vsebovala elemente, ki jih je zahteval investitor, zados­ tila pa je tudi zahtevam spomeniškega varstva. Pri izdelavi projektov je bila uporabljena strokovna literatura, ki je bila tedaj na voljo. Številni prispevki domačih in tujih strokovnjakov, ki obravnavajo vprašanja arhivskih stavb in opreme, so objavljeni v zbornikih vsakoletnih posvetovanj Sodobni arhivi v Radencih. Po­ leg tega pa je bila uporabljena tudi tuja literatura. 361 ANNALES 3/'93 DELO NAŠIH ZAVO D O V IN DRUŠTEV / ATTIVITÀ DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÀ Investitor, projektant in izvajalec so poleg domačih obiskali tudi nekatere tuje arhive, da so se seznanili z njihovimi izkušnjami: Državni arhiv v Trstu (novograd­ nja), Državni arhiv v Benetkah (bivši samostan), Deželni arhiv v Gradcu (bivši samostan) in Državni arhiv v Torinu (obnova starih stavb). Po dopolnjenem programu (Vinčec 1989) in projektu so predvideni v nadstropju objekta upravni in delovni prostori, v pritličju pa depoji in pomožni prostori. Na novo se zgradi v pritličju vezni člen med južnim in zahodnim traktom, ki omogoča obhod po notranjem hodniku. V pritličju se nizajo prostori po zunanji strani, v nadstropju pa po notranji strani dvorišča. Novo stop­ nišče povezuje zahodni trakt, kjer so uprava in delovni prostori, z južnim traktom, kjer sta čitalnica in knjižnica za obiskovalce. Gradivo se hrani v depojih v pritličju v pomičnih regalih in v bivši cerkvi v montažni konstruk­ ciji v treh etažah. Vhod v Arhiv je v novem veznem traktu, kjer je prostor za portirja, telefonsko centralo in garderobo za obiskovalce. Prostor za sprejem arhiv­ skega gradiva je na severu zahodnega trakta. Skupna površina objekta bi merila po obnovi 2157,93 m2 (površina prostorov Arhiva v Kopru je 1986. leta znašala le 443,90 m2), od tega zahodni trakt (pritličje in nadstropje) 504,30 m2, vzhodni in južni trakt (pritličje in nadstropje) 784,27 m in največji depo v tlorisu 332 m2. Sklep Obnova prostorov se je začela 1988. leta in do 1990 je bil dokončan depo s 3.066 m polic, o čemer govori poročilo v prvi številki Annales (Krnel 1991). Leta 1991 je Arhiv pridobil še tri trakte z dvoriščem in s tem celoten kompleks. Obnova seje nadaljevala vzahodnem traktu s statično sanacijo temeljev in sten, novimi beton­ skimi talnimi in stropnimi ploščami ter izdelavo konstruk­ cije in strehe za vhodno avlo. Arh iv je prvič v svoji zgodovini pridobil svoje prostore, kar je eden od pogojev za opravljanje dejavnosti, ustrez­ no varovanje gradiva in strokovni razvoj ustanove. Zah­ teve, ki sta jih Arhiv in Občina Koper leta 1986 ob ukrepu družbenega varstva postavila v svoj program za prenovo prostorov, so bile do leta 1990 izpolnjene v celoti. Delavci arhiva so se leta 1991 iz tesnih prostorov v Čevljarski ulici začasno preselili v dva neobnovljena trak­ ta, kjer so bila opravljena nujna vzdrževalna dela, dokler ne bodo dokončani prostori zahodnega trakta. Že s tem je dobil vsak delavec svojo pisarno in omogočena je bila boljša organizacija dela, saj so bili delovni prostori in depoji združeni na eni lokaciji. Uporabnikom v čital­ nici in za upravne namene je mogoče nuditi hitrejše informacije in gradivo je ves čas zavarovano, ker ga ni potrebno več prevažati in prenašati po ulicah. V času obnove je Arhiv nakupil najnujnejšo opremo: 7 računalnikov, dva fotokopirna stroja, dva električna pisalna stroja, tovorni avtomobil (kombi) za prevoze gradiva, več pred ognjem varnih omar in del pisarniške opreme. Priprave na selitev in prevzeme so bile zastavljene leta 1986 v skladu s programom prenove, intenzivneje pa je bilo to delo načrtovano od leta 1990 dalje: s pregledi in dopolnitvami manjkajočih popisov za gra­ divo, ki se bo selilo, zlasti knjig občin Koper, Izola in Podgrad, ter seznamov za gradivo, ki se bo prevzemalo. Leta 1991 je bila v načrtu inventura arhivskega gradiva in s tem povezano dopolnjevanje ter usklajevanje evi­ denc, in sicer kot podlaga za pripravo vodnika po fondih, ki ga Arhiv edini med slovenskimi arhivi še nima, je pa prepotreben pripomoček za raziskovalce, uporab­ nike in tudi same delavce v ustanovi. Arhivsko gradivo je bilo v letih 1990-1991 preseljeno iz neustreznih depojev na štirih lokacijah v Kopru. Poleg tega so se začeli prevzemi novega gradiva v letih 1991 in 1992 (Okraj in Občina Koper 1945-1964, 350 tm; Temeljo sodišče Koper 1875-1954, 103 tm). Do leta 1992 je imel Arhiv 2.000 tm gradiva (1984. leta 1.388,91 tm). Od 1.800 tm gradiva, ki bi ga moral prevzeti zaradi tridesetletnega zaostanka, je bila prevzeta tretjina - 600 tm. Posledice pomanjkanja ustreznih kadrov in prostorov, ki so se v preteklosti kazale v velikem zaostanku pri prevzemanju nadvse pomembnega arhivskega gradiva, je začel Arhiv postopoma odpravljati. Novi koncept us­ tanove in strokovno zahtevnejše delo ob urejenih delov­ nih razmerah pa sta zahtevala tudi drugačne delovne navade in drugačen način razmišljanja. Varovanje ar­ hivske dediščine je vezano tudi na poznavanje, razu­ mevanje in gojenje lastnega izročila in identitete. Za območje treh istrskih občin pa je značilno po drugi svetovni vojni veliko priseljevanje iz različnih pokrajin in kulturnih krogov. Zato je pomembno pri kulturnih ustanovah zagotavljanje strokovne rasti in kontinutete dela. Viri in literatura Bezek, V.: Analitični inventar fonda občine Izola. IV. del 2. zvezek. Koper 1988, 263 str. Carassi, M. Massabö-Ricci, I.: Italian experiences in the adaptation of ancient buildings. Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs 39/1986, str. 226-229. Cirovič, D.: Arhivske zgrade i oprema u arhivima. Sodobni arhivi 2/1986, str. 56-94. Duchein, M.: Les bâtiments d'archives construction et équipements. Paris 1986, 256 str. Grimšič, D.: Uporaba varnostnih sistemov v arhivih. Sodobni arhivi 9/1987, str. 29-31. Hoyer, S. (skupaj z Guček, D.): Konservatorski pro­ 362 ANNALES 3/'93 DELO NAŠIH ZAVO DO V IN DRUŠTEV / ATTIVITA DEI NOSTRIISTITUTI E DELLE NOSTRE SOCIETÄ gram za prenovo nekdanje cerkve in samostanskega arkadnega dvorišča klarisinj v Kopru. Piran 1986, 8 str. Tipk. Kosi, I.: Načrtovanje in ureditev skladišč arhivskega gradiva. Sodobni arhivi 7/1985, str. 17-25. Krnel-Umek, D.: Program prenove samostana sv. Klare v Kopru za Pokrajinski arhiv Koper. Koper 1986, 19 str., 2 pril. Tipk. Krnel-Umek, D.: Skrajšan program prenove. Koper 1987, 5 str., 2 pril. Tipk. Krnel-Umek, D.: Sprememba programa prenove. Ko­ per 1987, 2 str. Tipk. Krnel-Umek, D.: Delo Francesca Majerja v Mestni knjižnici in arhivu v Kopru. Primorska srečanja 1989, št. 100, str. 707-710. Krnel-Umek, D.: Na poti k dokončni rešitvi pros­ torskega vprašanja Pokrajinskega arhiva Koper. Annales 1/1991, str. 265-266. Krnel-Umek, D.: Razstava italijanske arhivske litera­ ture v Kopru. Annales 2/1992, str. 342-343. Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre. Ljubljana 1993, 254 str. Majer, F.: Inventario dell'AnticoArchivioM unicipale. Capodistria 1909, 174 str. Massabo-Ricci, l.-Carassi, M.: Adapting an ancient archives building in Turin. Information development vol.4, 1988, no. 1, str. 37-40. Naravna in kulturna dediščina ter njeno varovanje v Sloveniji. Ljubljana 1987, 187 str. Normativi in standardi za arhivsko dejavnost. Po­ ročevalec Kulturne skupnosti Slovenije 1985, št. 18, str. 73-79. O varstvu arhivskega gradiva v Pokrajinskem arhivu Koper. Primorska srečanja 1989, št. 100, str. 690-699. Pferschy, G.: Novogradnje in adaptacije zgodovin­ skih stavb za arhivske namene. Sodobni arhivi 2 /1 9 8 0 , str. 41-56. Pokrajinski arhiv Koper (PAK). Arhiv PAK. Delovno poročilo 1965. Pokrajinski arhiv Koper (PAK). Plani dela in delovna poročila 1986-1992. Pokrajinski arhiv Koper. V: Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ. Beograd 1984, str. 93-112. Pucer, A.: Inventar zbirke Giuseppe Tartini 1654 - 1951. Koper 1993. 199 str. Pravilnik o sestavi in vodenju evidence arhivskega gradiva. Ur. I. SRS 1981, št. 34. Pravilnik o pogojih za uporabo arhivskega gradiva. Ur. I. SRS 1981, št. 34; 1982, št. 2. Pravilnik o odbiranju in izročanju arhivskega gra-diva arhivu. Ur. I. SRS 1981, št. 34; 1982, št. 2. Pravilnik o varovanju arhivskega gradiva, PAK 1988. Pravilnik o varovanju dokumentarnega gradiva v PAK, 1988. Pravilnik o uporabi arhivskega gradiva v PAK, 1988. Pravilnik o strokovni obdelavi in izdelavi pripo-mo- čkov za raziskave arhivskega gradiva. Ur. I. SRS 1988, št. 11. Ravnikar, V.: Idejni projekt in projekt za Pokrajinski arhiv. Koper 1988. Schöntag, W.: Archivzweckbauten. Der Archivar Jg. 33, 1980, H. 2, str. 187-204. Stari statuti Kopra, Izole in Pirana. Koper 1988, 171 str. Statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668. Za objavo priredil Lujo Margetič. Koper- Rovinj 1993, 421 str. Stehkämper, H.: Der Neubau des historischen Ar­ chivs der Stadt Köln. Der Archivar Jg. 24, 1971, H. 2, str. 377-382. Umek, E.: Oris nastanka in razvoja arhivskih zavodov na obalnem območju. V: Sprehod skozi čas. Koper 1975, str. 5 21. Uradne objave 7. 10. 1983, št. 22; 11. 11. 1983, št. 25; 30. 3. 1984, št. 7; 20. 7. 1984, št. 17, 29; 10. 1985, št. 26; 17. 1. 1986 št. 1. Vinčec, I . : Preureditev objekta Goriška 6 v Pokrajinski arhiv. Koper 1989, 36 str. Tipk. Vodnik po arhivskem gradivu za zgodovino Sloven­ cev in drugih narodov nekdanje Jugoslavije v Centralnem državnem arhivu v Rimu. Redakcija France Dolinar, Mateja Jeraj, Duša Krnel-Umek, Lilijana Vidrih-Lavren- čič. Ljubljana 1992. 565 str. Zakon o naravni in kulturni dediščini. Ur. I. SRS 1981, št. 1. Žižek, V.: Oprema sodobnih arhivov. Sodobni arhivi 5/1985, str. 72-78. Branka Berce - Bratko, Vladimir Braco Mušič UNIVERZA NA OBALI V okviru planerske delavnice, ki jo je naročilo M in ­ istrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora z nosilcema V. B. Mušič in K. Repičevo je bila izdelana januarja 1993 na Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije Prostorska ureditev slovenske obale. V razmišljanjih o prostorskem razvoju območja Obale ima prav posebno vlogo razvoj univerze kot generator pozitivnih gibanj v razvoju in kot osnova za prekinjeno kontinuiteto urbane kulture, ki ima posebno legimiteto prav v tem obalnem prostoru. Med novimi dejavnostmi, ki bi lahko bistveno pre­ obrazile slovensko obalo na prehodu v 3. tisočletje, ovrednotile geopolitično lego Slovenije in splošne raz­ vojne trende v Evropi in svetu ter nadgradile dejstvo, da smo bili Slovenci prav na Obali prisotni v kontinuiteti mediteranske urbane civilizacije, bi zagotovo morali na prvem mestu šteti "tretjo slovensko univerzo". Univerza 363